ac Posamezna številka stane 20 vinarjev. *m 'St. 55. 7 Maribor, SO. maja 1910. Letnik u. MUMMT Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. —--Posamezne številke 20 V, Po pošti se listne pošilja V p«tek ali soboto izročitev mirovne pogodbe Nemški 'SmSB:-o Avstriji. ’ 'Glasom pariških listov se bo mirovna pogodba izročila Avstrijcem v petek: ali soboto v veliki dvorani st. germainskega gradu6 na enako slovesen način, kakor Nemcem. Renter poroča: Mirovna pogodba z Avstrijo je skoro že dogotovljena. Klavzule o odgovornosti za vojno so skoro iBte, kakor v nemški pogodbi, bivšega cesarja Karla pa ne bodo obtožili. Vojne dolgove plačata Mernika Avstrija m Ogrska. Nemška Avstrija piada 5 milijard vojne odškodnine v zlata. .. Praga, 18. maja. v. .Deutsche Tageszeitung« objavlja nastopno vést iz pariškega vira, katero ji je poslal njen cnriSki poročevalec: Nove države kodo morale pia Čati one državne dolgove bivSe monarhije, ki so aast» li pred vojno, in sicer po določenem kljočn, dočim bodo naprtili vse vojne dolgove samo Nem* Ski Avstriji in Ogrski. Brodovje, bivše monarhije si bodo Zavezniki razdelili med seboj. Reuterjev urad poroča: ^Določba v mirovni konferenci glede zahtev do Avstrije določa odškodnino petih milijard v zlata. . 11 Življenje ali smrt. Vprašanje Maribora ni nobetao vprašanje veš. Njegova Usoda je doloČeUa in.pariška konferenca ne inore drugega, kakor da potrdi, ~kar,.je neizbrisno; zapisano v knjigi dejstev-: M. ‘a r i b o r spada n a r o d n o s t n b i n g o si p o d a r s ki o k J u @0-slavi ji. Narodnostno, ker leži nar slovenskem narodnostnem ozemlju, gospodarsko, ker ga vse gospo- - darske koristi vežejo z jugom. f§| . ■ ; Pri določevanju meja morajo tudi gospodarska vprašanja igrati veliko ulogo. Mejje je treba poteg niti tako, da bo prebivalstvo zamoglo živeti. Kaj pa naJ počno Maribor pri Nemški Avstriji? V Nemški 'Avstriji bo samoobsebi vladala velika revščina. Denar, bo v nji brez vrednosti, imela ne bo ne živeža, v^no surovin za tovarne., Sedaj tiskajo neprestano papirnate krone, a kolikor več jih tiskajo, toliko manj So .vredne. Skrbeti morajo ne samo za svojo upravo, ampak tudi za brezštevilne uradnike in častnike, ki - so jditn biU poslani iz arugih krajev, in /ža brezposelne delavec, kS morajo pdhafiati, ker tovjarne nimajo premoga_in drugih surovin, bombaža, olja itd. itd. Neumno je misliti, dai bi Cehi, Poljaki ali jugoslo -vani hoteli; prevzeti del avstrijskih dolgov. Naredili so jih Nemci, pa naj jih tudi sami plačujejo. Dalje je 'Avstrija brez surovin. Premdga nima skoraj nič in bo morala izhajati s tem, kar ji bodo hoteli ‘dajati Cehi in Jugoslovani, A s čim, bo plačevala? T-udi drugih surovin,' Katere predelujejo -tovarne, -nima sforai nobenih. Istotako nima živeža,, Polje se nahaja samo v Nižji Avstriji, a to je veliko premalo* Nima skoraj- ničesar drugega kot' živino in le®, pa tega ne bo za izvoz toliko, da bi zamogta jiokriviati vse stroške. • | ; , ■ Ce pripade Maribor k. Nemški Avstriji, bo. mo-, rali nositi vso' beračiid- drugih, nemških dežel. Dru -gače pa, Če pride k- Jugoslaviji. Iz slovenskih krh-jev bo- dobival- živež in'•premog za obrtnijo. Po Slovenskih krajih se bo živahno razvila industrija, ker bo imela dovolj premoga, lesa in vodnih sil, zlasti pa -obširne trge doli na Balkanu, pa- tudi čez morje V Širni svet, Kmet To dobro prodajal mestu svoje pridelke-, obrtniki in tovarnarji ,pa svoje izdelke Jugoslovanom in tujemu svetu. Ce pride Maribor pod Nemško Avstrijo, bo o -stalo malo lačenhergarsko gnezdo, Če ostane pod- Jugoslavijo, se bo razvilo v moderno^ procvitajoče poli or jansko mesto. ‘Vprašanje pripadnosti je torej za Maribor obenem vprašanje gospodarskega življenja in smrti. Nemški list o zverinstvu Nemcev; „Grazer Volksblatt“ od 17. maja piše: Od zanesljive strani nam poročajo: Ko je bilo jugoslovansko vojaštvo pregnano S Koroškega, nemški „Volk»-wenr“ pri .svojem ropanju in nasilstvih tudi-cerkev domače dežele ni izvzel« V neki cerkvi so h. pr. vlomili tabernakelj, sv. posode so vrgli ven, sv. hostije raztresli po tleh, deloma so jih pleneče-, beštije z zasmehom pojedle.. Iz oiborija so pili' vino. Mašne obleke so deloma vzeli seboj, deloma so jih oblekli vijaki in zasmehovali cerkvjene obrede. Mnogo cerk - vene oprave pa'so raztrgali in razmetali. To Je n&-ravnost bestijalno zasramovanje cerkve in katoliške vere. Taka zverinska početja ponižujejo nemško ime pred celim svetom in ga obkladajo ž -madeži.“ ? Tako - pijše nemški list o „kulturnem delu“ , Nemcev na Koroškem. A naši ljudje še- vedno prala vije : „E, saj Nemci niso taki!“ S Nezaslišana drznost hujskačev. V petkovi »Straži« smo na kratko ^ omenili najnovejšo drznost, katero so si dovolili nem Sar* skr pobalini pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Naknadno prinašamo nstanönejSe poročilo: Popoldne lj>. maja so se na kegljišča pri gostilni Krambergerja za bavali do poznega nemCarčki od vseh vetrov. Pre ^.pèvali, ali bolje povedano »krulili« so svojo »Hei mat« in drage pesmi. Zelo naglaSali so posebno pesem »In der Heimat — (?) da gibts ein Wieder «eben«; To precej govori! Vmes-so seveda neprestano krnlili prav živinske glasove, krikali, jac-kali itd. Takih spakarij, nad katerimi so ss zgra-žali bližnji sosedi, delavci na poljih itd., paß ža-panstvo ali orožniStvo ne sme več dopustiti. —; Isto noč so, dosedaj Se neznani pobalini oblatili iodi razglase na stenah in občinsko tablo prižge, renta g. Vanda. To je pa že strašno. kar si ti bnjskači dovoljujejo! Treba je temeljnega Č Sčeojh-a ne proti našim! Poglejte boljSe v kroge njibo • vib dražb; taka jih spoznate, nikdar pa po nji* bovih hlinavib besedah! Kovana krona — 1 dinar. Finančni minister je izdal naredbo, ki določa kurs kovanega denarja bivšeavstro ogrske države kakor tndi kovanega denarja čraogorskega in bolgarskega enako z dinarskim kurzom, tako, da se bo pri državnih blagajnicah za vsako kovano krona, oziroma za vsak kovani lev ali perper izplačal 1 dinar. Nekdaj in sedaj. Dne 16. febrnarja 1862 je bila otvoritev da-rodne čitalnice v Celjn. K otvoritvi sta prišla med dragimi voditelja takratnih kranjskih prvakov dr. Janez Blei vre ss in‘ dr. Lovro Toman. Sprejem je bil nad vse slovesen. Pri slavnosti so sé pele' med drngiini tndi: koračnica »Naprej zastava Sla ve«, Bledeč napodna koračnica »Bado ide Srbi n. Vojaike« in moto Sarafan. Predsednik je bil navdušeni Jagoslovan dr. Šteft n Kočevar, Pri slavnosti je bil navzoč tudi takratni celjski žopan Ste pišnik, ki je tndi prijel v besedo in navdušeno pozdravil kranjske, goste. Njegov govor je zaklja dii Urnebesni »živijo« navzočih Odgovoril mn je dr. Toman, ki je poudarjal, da je sedaj podrta ste na med Kranjci in btajerd. Gostov je bilo čez 200, med njimi zlasti mnogo celjskih gospe) in gospodičen z narodnimi trakovi. Zanimivo je, da se je te. slavnosti, ki je ime la tako izrazito slovensko.-narodni in jugo- slovansko politični značaj, oficijelno udeležil tudi celjski žopan Stepišnik, prednik dr. Javornika. Razne noviee* Maribor. Listič »Volkszeitang« prinaša neresnično vest, da v mestni prodajalni za manj imo* vite na Glavnem trga tehtajo sladkor tako slabo, da manjka navadno 5 do 7 dek pri l kg. Rabič ss je pošteno zmotil. Prodajalna za manj imovite ni na Glavnem trga, ampak v Freifrau s ulici, V baraki na Glavnem trga, v kateri vodi prodajo živil g. Preac, se sladkor ne prodaja. Dr. Korošec proti draginji Ministrski svet v Beograda je na predlog ministrskega podpredsednika dr. Korošca sklenil, da se ustanove posebne komisije, ki naj bi poučevale, kako bi se omejilo neprestano dviganje Cen za raznovrstno blago. Razpis mesta knjigovodje. Razpisuje se natečaj za .eno mesto knjigovodje pri taboriščni opravi v Strnišča pri Ptaja. Plača po dogovora. Prosilci naj vložijo “svoje prošnje s potrebnimi spričevali in z dokazili o svojem dosedanjem službovanju čimprej »Predstojništvn taboriščne uprave« v Strnišča pri Ptaia. Razpis mesta delovodje. Razpisuje se mesto delovodje za izdelovalnico pohištva v taborišča Strnišče pri Ptaja. Plača po dogovora. Prosilci naj pošljejo svoje o spričevali opremljene prošnje »Predstojništvn taboriščne oprave« v Strnišča pri Ptaja. Za koroške brate. Edmund Planinšek, vodja zavarovalnega oddelka, sklada vojaških vdov ia sirot ▼ Maribora, Sodnijska nfica št 14- je od deželne vlade za Slovenijo pooblaščen med ljudstvom avesti nabiranje dobrovoljnih prispevkov za Koroške begunce in'sirote padlih na koroški fronti. Imenovani vodja se je v to svrho dal za mesto Maribor na razpolago in bo pričel med prebivalstvom ia pri zavodih nabirati denarne prispevke. Prebivalstvo prosimo, da gosp Planinšeka in nje« gave pooblaščence nabiralce po najboljši moči podpira in s tem omili usmiljenja vreden položaj koroških mučenikov. Navdat nemški petelin. Pred dnevi je prišel k Zupana neke mariborske okoliške občine sin ma riborskega lesotržca Felberja in zahteval, seveda v nemškem jeziku, od Župana pojasnilo o ribolova v Dravi,. Ker je pa žopan kot zaveden Slovenec odklonil razgovor z mladim Felberjem V nemškem jezika, mn je ta bojeviti nemški petelin zagrozil, da ga bo spravil »kašo pihat«, češ, da ima zveze v vsemi, mariborskimi merodajnimi osebami. Možakarju svetujemo,' da^s. svojo nemško »špraho« ne nadleguje našega slovenskega probi varstva, sicer se mu utegne pripetiti neka],, kar bi mn bržčasnéugajalo. izcedne doklade, za učiteljstvo. Vsem aktivpim učiteljem m učiteljicam nà ljudskih in meščanskih šolah je vlada dovolila cd i. maja do 1. oktpbra 1919 poleg dosedanjih slažbenih prejemkov Se tudi izredne doklade, ki znaSajo toliko, kolikor sedanja mesečna draginjska doklada. Smrtna kazen ka verifnike. Pri zadnjem zasedanja'poljskega državnega zbora je vejSina glasovala za najnost predloga, da se verilniki kaz najejo s telesnimi kaznimi in v gotovih slučajih tudi s smrtjo. Tudi pri nas bi bil že skrajni čas, da se kaj akrese. Zlasti iž Hrvaškega zadnje čase kar vale k nam iidje in podobna ama sana .dražba. ' Pariške utrdbe, ki so jih v naglici napravili sproti naglo prodirajočim Nemcem v zvezi svetovne vojne, so začeli sedaj podirati. Začetek podi ranja je bil združen s svečanostjo, katere so se udeležili skoraj vsi pariški mestni svetovalci, ki so z ravnico v roki začeli dejo. V Nemško Avstrijo bi rad, ker mu je v Jugoslaviji ki uh pred; ag, Kokoschineggov uslužbenec Msrot. Pa naj le gre, kamor ga vleče srce. Koroščeva nlica v Sarajevu. Sarajevska »Jogo slavija« poroča, da so dosedanjo Kadraćjćsvo ali co v Sarajeva prekrstili v Koroščevo ulico. Nova slovenska kavarna v Maribora. Kakor smo ie svoj čas poročali,, je kupila znano kavarno »Karopa« v Vetrinjski alici v Maribora Slovenka gospa Stelcerjeva, jo nanovo preuredila in prenovila ter jo prekrstila v »Narodno kavarno«? Slovenci smo torej dobili So eno slovensko kavarno v Mariboru. Slovencem torej v bodoče ne bo troha post čsti nemSkih kavarn. Novo slovensko podjetje pa priporočamo! U w Ne marajo slovenskega sladkorja. V Špilja je «krajni glavar dr. LijnSič osnoval aprovizačni odbor za obmejne občine. Načelnik odbora^ je lup nik č. g Vozlič. Ko je nedavno poslalo glavarstvo 1000 kg sladkorja £4 Špilje, so ga Spiljski Nemci odklonili, Čeč? Raje živimo brez sladkorja, kakcr da bi ga. morali vzeti od Slovenčev. Izžrebani porotniki. Za. n porotno zasedanje v Maribora so bili dne 15. t. m. izžrebani nasled nji porotniki: Jožef Robič, Gradiška; Filip Galan der, Sv.. Križ} Miha Brumen, Sv. Martin; Franc -Verlič, Sv. Peter; . Alojzij Kren, Plač; Aleksander Hojnik, Ranca; Jos. Waldhaber, Špičnik; Janez Lampi, Dragučova'; Alojzij Paluc, Sp. Doplek; An ton Topler, Selnica ob Dravi? Karel Gornik, Sel 'aica ob Mari; Rajh Franc, Bistrica pri LimbaSa; Rafael Lejak, Loka; Miha Seine, RöSe;: Jakob Flor jančič, Sv. Miklavž; Maks Lob, Slivnica; Franc Hojko, Bohov»; Ivan Goričan, Činžat? Anton Ta-rin, Črešnjevec; Sima PreSern, Poljčane;; Josip HajSek, Cigonca; Ant. Zemljič, Sv. Lenart; Ivan |2ivko, Korena ; Jakob Kumer, BiSečki Vrh ; Vid fPorg, Jorovci; Matej Marko. Gornja Pristova; Ivan ■VerBič, Sv. Marko; Matija Masten, PaSenci? Jakob Škorjsnec, Središče; Ferdinad Poconja, Križevci; ;FerddHercog, Ljutomer; Viktor Kukovec, Ljuto mer; Jakob Jurkovič, Morski Vrh-—Zasadi; Ivan Mričej, Vuzenica; Peter Mravljak, Vuhred. Nado- mestni posestniki: Leopold Barta, Josip Baamgirt-uer, Ivan Bregar,Hagi Ibi, Josip Raček, Ivan Rojko, Peter Trači in Jos. Žitek vsi v Maribora. Kot zastopnik odvetniške zbornice jé bili takrat pri žrebanja navzoč slovenski odvetnik dr: Irai; Glaser. Proč s takimi igračami! Nekaj fantalinov v Studencih pri Maribora ima grdo razvado, da v najbolj živahnih ulicah kar pri belom dnevu strelja z flobertpi&tolami, ne dahi.jih na ta nedostatak opozorile meradajne oblasti. OrožniŠtvo naj tem f antalinom kav enostavno pobere vse take nevarne igrače in bo konec raznih pritožb. Fotograf Sknšek na Tržaški cesti je-prodal svojo biSo odvetniku dr. J Rapocu. Dramatičen odsek mariborskega »Orla* priredi v neoeijo, dne 25 maja 1919 ob pol 17. uri v \sliki dvorani »Narodnega doma« v korist »Akad. doma v Zagreba« gleiališko predstavo Domen, Narodna igra v petih dejanjih., Med odmorih svira gidba. —- Blagajna se odpre ob pol 16 ari. • Gene prostorov: Fotelj ati sedeži 8 K; sedeži L—IV. vfste 6 K; V.—VIII, vrste 5 K; ostale vrste 860 K; stoj.SČo 2 K. Na galeriji sedeži 8 K, stojišča 1*50. K^ Dijaške in vojaške vstopnice 1 K. —-predprodaja vstopnic v Tiskarni sv. Cirila v Maribora ter t . nedeljo od. 10.—11. are pri blagajni. - 'gr tm ** ■ • ' . . Maribor. Jutri, y sredo, Hue 21. majja, popoldne oh dveh se bo v mestni kl&Vniei prodajalo 180 kg mesa v sili zaMairiega .vola. Cenai 1 kg 6 K.. Po-sameznim strankam se ne bo dalo več kot 1 kg. Pripravite zastave! Meje pri nas na severu so hvala Bogu določene tako kot smo si Slovenci že-, leb- Pròsìàvitev naše zmage bomo obhajali posebno ,y Mariboru nad vse slovesno. Ko bo preki sod preklican, - se bo vse potrebno ukrenilo radi slovesne proslave. -Opozarjamo hišne posestnike in druge, da si poskrbijo zastave. Blaiga je Se v vseh trjgpvhiaih nekaj na razpolago. Trgovce pa pozivamo* 'da si nemudoma oskrbijo-Maga za zastave. , Francoski major dr. Reverdy pri šolskih sestrah.: K našemu tozadevnemu poročilu v včerajšnji „Straži“ ,z dne 19. maja smo dobili, še naknadno naslednje informacije: Drugi dan je poslal g. major vavpdu velik zavitek raznovrstnih slik, namreč: 60 razglednic, ■ predsjtayljajip'dih razne) im|neoskje gejne;-rale,'Več jsjliK nekaterih imenitnejših francoskih slikarjev, kaikor : Vignal-a, 'Soott-a, Duvent-a, de. Braca; nadalje folografične slike iz francoskih bojišči. 1917,'zbirki „Slava Francoske y podobah“ in „Francoska in jnjeni zavezniki“ ter' druge slike iz sivetov;-ue vojne?' 'Ömenjehe slike | s popisi vred so krajsen prispevek k zavodovi zemljepisni in zgodovinski zbirki, ter bodo Veden spomin na visokega -gosta, ki je s svojo priprosto ljubeznjiyostjo vše prav prijétno iz -nenadil. Pobrežje' pri 'Mariboru. V. noči od nedelje, dne 18. t. m. na pondeljek,, dne 19. t. m., je nekalnemš-kutarska baraba zamazala z blatom občinsko desko na igerentovj hiši na Spodnjem Pobrežju, Kdor naznani zlikovca, dobi na Županstvu-200 K. Širite naše liste! Zgradba za ministrstva. Ministrski svet je skle nil zgraditi ▼ Belgrado velikansko moderno po siopje v katerem be do irr eli prostore vsa glavna ministrstva. Z zgradbo pomlad.. se prične že prihodnjo % Otvoritev „Narodne kavarne“ v MARIBORU. Cenj. slovenskemu občinstvu javljam, da sem v Vetrinjski ulici v Mariboru nanovo preuredila in prenovila kavarno „Evropa“, jo prekrstila v Narodno kavarno“. ff „Narodno kavarno“ v lastni h!ši otvorim v soboto dne 24. maja. 1919. v Za mnogobrojen obisk sel. priporoča Leopoldina Stelcer, kavarnarka. Stanovanje išče pre pros*» desile®, Posudbe oredmštvo' lista 68 n« Singerjev šivalni stroj levorcčsn je na prodaj Tegetth ffjva . cesta; 6, Msribor. . .. ' 86 - TELETINA 1® K kg v soboto in nedeljo se proda pri Jože Kreuh, messio« v Studencih, Okrajna c. 17, Maribor. 65* DOMAČE. VINO 7 'polovnj&kot se preda. Bciserjeva ul 10, Maribor. • »77-64- Pohištvo. najboljše kakovosti Izdeluje In prodaja zmernih cenah • Obrtna zadruga mizarskih mojstrov, Orojakl trg 8, MARIBOR. kupuje. tudK vsakovrstni mizarski les. 68 Poslano. Vsak, kdor je kedaj poselil gostilno > Josipa Kirbiš y Vetrinjski nllci v Mariboru, jo je zapastil v prepričanju, da je ta gostilna v resnic! narodna, koje lastnik je prir vsakih volitvah stal na nasi strani, ter da je napad v »Mariborskem Del s ven« popolnoma neumesten. Slovensko časopisje je imelo redno svoj prostor v tej hiSi, slovenski gostje, ki zahajajo v to gostilno, se čutijo tukaj kakor domače. Da pa Se slovenski napis ni izgotovljen, pa ni krivda gostilničarjeva» temveč krivda slikarja, ki je z delom preobložen. Te dni pa itak pride slovenski napis na hiSor Čudno je, da se piseč notice v »Mariborskem Delavcu« ni obregnil ob Jantscherja, Roikota in Fridlna ter druge gostilničarje v Mariboru. Gostje. BIOSKOP pri hotelu »Stadt Wien.« Pozori Pozor*! Od četrtka, dne 22. do nedelje dne 25, maja 1919. Prevoz zemeljskih ostanku v jugosl. mučenikov Zrinskega in Frankopana z vsemi častmi od Danajskega Novega mesta 57 do položeeja v gr;ib. lel^sieieieoetaéBiaeieiieiae^siaeaeiei^eeaeiaae^s^eisfeis^ae Predstave se vrše vsaki dan ob pol 6."in 7. uri. — V nedeljo ob' pol S., 4. ob pol 6ih in 7. uri. '■ Podpisujte državno posojilo; ►o to o 3 K* O ® Po < g . § OD* & 3 er’ mm s ° ST ||gj « B 235 S O M <*5 «o» o a* * ö: S* S ® a> t ? mm N— N i55 Ž. g 8 a m a g g. B tr0 o p f p 00 3 » i f S 3 *&;§ s° « s mn S e —— > *Vg Bj*T®a ►J C5 ä PT « O < gg g ur £.© a t-ig. g.B g w g o - sro-SL®2 s* S 6TS ~ Cu SO B 18 us m S B* e f S 3- Z o < P op o < CD M CD ?v P> r+- S 0Q 1 O I ^ OD S. .s. M CV ■D . § p) s IS # v r b s p 2 on o ■ a» •S N f * O g.* se ® ® 'S B. a*-* 3 » e. sr S. 5-- .fTp-Ri: J n < ■ ». fcrj 22. _ M-» s a N o Cb «P ex a lT3 g. S J CD -B cn m B-'.g 1 'I’ ai g-B Is.. . S.ru - P*-- M S n« & Oj g« W Pr ». m pr » . S S Ste S m g B. a s ~ ' B g* - m. p m P ►Ö S » «2* 2 a> Ä B. ST •o m a o i ' S- S B B O B Š£* n 8“ II # «'O li c: B °, ? Z p N P * O ludajatelj in vMoimtc: K «eli tke tiis.o»no druit.o, , Od^ovorsi urednik: Franfo Zebot Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribor,