OBVEZNI
IZVOD
REŠETO
GLASILO OBČINE RIBNICA	29. oktober 2008, letnik XII
OKTOBER
2008
ČASTNI OBČAN MIRKO ANZELJC
KVM med največjimi ribniškimi podjetji
Odprta kovačnica v Hrovači
Tone Perhaj osvojil Himalajo
Čebin ponovno svetovni prvak!
Spominsko obeležje osamosvojitveni vojni
Mladi gospodar leta Jože Andolšek
DOMAČIJA, SKEDENJ, ZDAJ KERSNIČEVA KOVAČNICA, NATO ŠE HOTEL
Deset let mineva, odkar je bila slovesno odprta prenovljena Škrabčeva domačija. Šest let kasneje je novo podobo dobil še skedenj, 10. oktobra pa se je odprla še kovačnica, poimenovana Kersničeva. A tudi s tem Škrabčeva zgodba še ni končana - prihodnje leto se napoveduje še odprtje majhnega hotela, v vasi, ki na trenutke deluje kot osrednja slovenska vas, saj je zadnja leta gotovo najpogosteje omenjana v vseh medijih. Lani sta Polona Lovšin in Maruša Prelesnik na konferenci o partnerstvu podjetij in nevladnih organizacij predavali o uspešnem povezovanju podjetja, domačije in vasi, saj so se vaščani Hrovače ob nastajanju projekta »Škrabčeva domačija« povezali med seboj v Vaško etnološko društvo,
»da bi na izviren način
skrbeli za ohranjanje in oživljanje kulturnega izročila ribniškega okolja«. Strokovno pohvalo oz. Murkovo priznanje so prejeli celo od Slovenskega etnološkega društva.
Kersničeva kovačnica bo galerijski prostor.
V njej je zdaj najti tudi prikaz ključavničarstva in kovaštva, a je omejen le na simbolni prikaz orodij in izdelkov, spoznavate pa se lahko tudi s fotografijami delavnice pred prenovo. Kovačijo v osnovnem pomenu si še vedno lahko ogledujete na Gorenjski cesti, v Hrovači pa je objektu dodana sodobna vsebina. V enaki meri velja poudariti zunanjost, ki je, mimogrede, nastajala zelo hitro in se je stavba skoraj v trenutku iz propadajoče spremenila v pozornost vzbujajočo.
Avtor arhitekturne prenove Kersničeve kovačnice je Matjaž Deu, konservatorski program PA JE IZDELAL DOC. DR. VlTO HAZLER, KI PRI TVORBI ŠKRABČEVEGA KOMPLEKSA SODELUJE ŽE OD VSEGA ZAČETKA. ŠKRABČEVI SO SE NASLONILI TUDI NA MNENJE PROF. DR. JANEZA BOGATAJA. NOTRANJOST KOVAČNICE PRED PRENOVO PA JE POSNEL DRAGAN ARRIGLER.
IME KERSNIČEVIH KOVAČEV BO OHRANJENO
Alojz, Leopold, Anton in Leopold Kersnič ml. so imena iz treh rodov družine hrovaških ključavničarjev in kovačev, ki so več desetletij z uvajanjem obrtniških novosti sooblikovali tehnično kulturo Ribniške doline.
Temelje družinski kovaško-ključavničarski obrti je postavil Alojz Kersnič (1845-1923), nasledil pa gaje njegov najstarejši sin Leopold. Na svoji t. i. Mežnarjevi domačiji si je v obokanem hlevu uredil ključavničarsko delavnico in nadaljeval z izdelavo tehnično zahtevnih izdelkov in storitev. Sin Polde (1908-1997) ga je nasledil in v delavnici do konca življenja opravljal različna ključavničarska in druga kovinarska dela.
Leta 2006 so dediči Mežnarjevo domačijo prodali. Ključavničarsko delavnico je kupil Janez Škrabec, podaril vse predmete Muzeju Miklova hiša, objekt pa prenovil ter ga obogatil z novo razstavno in galerijsko namembnostjo in vsebino.
Polona Lovšin
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
Peklo se je kostanj...	Pel je gombač ...
Srečali so se stari prijateui
Kovačnica je bilv\ prav pompozno odprta na isti večer, kot so bile podeuene Škrabčeve štipendije. Investitor Janez Škrabec, rektorica Univerze v Ljubljani in Ivan Prelesnik iz VETD Hrovača so PRITISNILI NA GUMB, RAZPRŠILE SO SE BLEŠČICE, PADEL JE ZASTOR, DVIGNIL SE JE OGENJ, PRILOŽNOSTNO SESTAVLJENA GLASBENA ELITA KATALENE IN TERRA POLKA PA JE S KLADIVI UDARJALA PO KOVAŠKIH NAKOVALIH IN V SOJU UMETNE SVETLOBE USTVARJALA DRAMATIČNOST. NOVINARJE STE NAS SPRAŠEVALI: ALI JE PEL TUDI
Gombač? Je. Bil je tudi Gombač. In da, skozi Ribnico v Hrovačo se je res peual Milan Kučan z ženo
ŠTEFKO ... LE DA NI VEČ PREDSEDNIK, VENDAR JE VODITELJICA ZANJ ŠE VEDNO HRANILA TA LASKAVI NAZIV IN GA TAKO POZDRAVILA. PO KUČANU RES NE BO VEČ KUČANA, JE PA ZATO BIL DRNOVŠEK IN JE TÜRK. In SAMO EDEN JE V TEM TRENUTKU NA PREDSEDNIŠKEM STOLU.
OKTOBRA
	PIŠEMO
Dogodki meseca	
Častni občan Mirko Anzeljc	4
Spominsko obeležje veteranom	5
Pogovor meseca	
Bojan Kos	6
Kulturne drobtinice	
Skrabčeve štipendije	8
Ustanavlja se društvo literatov	9
Predstavljamo vam	
Tone Perhaj osvojil Himalajo	10
Zabavne strani	22
Med našimi ljudmi	
Jože Andolšek, gospodar leta	25
Vandramo po svetu Vesele Ribničanke v Arcevii	5, V. 26
Po Dolini Zenske se bolje razumejo z medvet	/5wx Idi29
Na pomoč!	
Prvi gasilski dan v Ribnici	| Z	<X fii Lil
Športni utrinki	1
Čebin ponovno prvi na svetu	35
KOMU SEM ODGOVORNA, ČE UREDNIKUJEM ORČINSKI ČASOPIS,
je na okrogli mizi 11. srečanja lokalnih časopisov v Slovenski Bistrici sprožila vprašanje neka mlada urednica. Uredniški odbor, ki je sestavljen iz političnih predstavnikov, vsakič vleče na svojo stran - odvisno, koga kaka tema bolj prizadene. Spet drugi urednici župan grozi, če bo skrajšala njegov tekst ali ga postavila na kako drugo, ne pa na prvo stran.
Starejši so ju 17. oktobra hitro podučili, da tu dileme ne sme biti. Urednik je odgovoren javnosti, ne pa političnim strujam, ki se redno menjavajo. On je tisti, ki bo sedel na zatožno klop, če bo klican na sodišče; tja ga ne bo spremljala in mu dajala podpore nobena četica nekdaj glasnih in ‘pogumnih' političnih veljakov. Tam si sam. Težka ura ti bije, če pred sodnikom ne znaš zagovarjati osnovnih etičnih pravil, novinarskega kodeksa in zakona o medijih. Prav nič ne pomaga, da se izgovarjaš na to, kako ti je nekdo to ukazal ali te v to dejanje prisilil z grožnjami... Itak ga ne boš mogel prijeti za besedo, saj se bo vsak skril v luknjo. Ta drugi del je poljuden povzetek nasvetov, ki so jih podali starejši uredniki mlajši generaciji, ki se loteva urednikovanj lokalnih časopisov. Srečanja so zanimiva toliko, ker se v debatah razpravlja o težavah, ki pestijo mnoge v teh odgovornih medijih. Svoboda izražanja je v Sloveniji še vedno trn v peti, čeprav je odločilna za pluralizem. »Zanjo se je treba vseskozi zavzemati, čeprav je spričo tega v politiki večkrat nejevolja. Politiki bi jo radi omejevali v smislu večje odgovornosti avtorjev.
Nove zakonske rešitve zato niso najboljše,« je 72 sodelavcem iz 28 uredništev povedal predsednik države Danilo Türk. Mislil je na 166. člen kazenskega zakonika, na podlagi katerega lahko sodišče izreče izredno strogo kazen odgovornemu uredniku javnega občila oziroma tistemu, ki je urednika nadomeščal, za objavo sporočila, vesti, članka, komentarja, ki vsebuje, denimo, žalitve, neresnične trditve o tretji osebi, izraze zaničevanja in podobno. Poznavalec medijske zakonodaje, odvetnik Emil Zakonjšek meni, da zakonodajalec ustvarja vtis, da so naši mediji »strašansko nedemokratični in nevarni«.
Predsednik države po odhodu z govorniškega odra
In SPET K LOKALNI SCENI...
Predsednik ugotavlja, da se je pomen časopisov, ki so osredotočeni na kraj, celo povečal. Ljudje iščejo zatočišče v domu in okolju, ki jim je blizu. Presenečen je nad raznovrstnostjo pisanja lokalnih časopisov in v vsakem najde kako večjo dimenzijo ali polnost informacije.
Lokalni časopisi izpolnjujejo praznino, ki jo naredijo nacionalni mediji. Njim majhne vasi, mali ljudje niso toliko pomembni, ker je teh zgodb preveč. Zanje prostor in čas lahko ostaneta le v lokalcih. Oni beležijo vsakdan in mu dajejo vrednost. Z njimi se arhivira zgodovina nekega kraja in zgodbe ljudi. Zato ni pomembno, da se izdajatelji trkajo po prsih ali uveljavljajo svojo politično ali gospodarsko voljo. Šteje to, da se piše zgodovina. Ta pa je vedno imela toliko obrazov, kot se je na tem svetu rodilo malih duš ...
Urednica
Ji
Ji
V
Lt
O
D
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 28. november 2008 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. novembra 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Odprtje kovačnice

3
v/.i^i i>i<ic>r><><i
Nagrajenci 2008: v imenu triatlon kluba sta priznanje prejela predsednik Miloš Šenčur in Damjan Kromar, v imenu plavalcev njihov predsednik Andrej Mate, v sredini častni občan Mirko Anzeuc z županom, ter prejemnika Gallusovega priznanja Franc Lovšin in Feliks Podgorelec
NEKDANJI DIREKTOR INLESA MIRKO ANZELJC ČASTNI OBČAN
Poskrbite za dostojno starost že v mlajših letih in prisegajte na vseživljenjsko učenje, je svetoval častni občan
Miren, uglajen gospod, ga znajo vsi opisati. Tak in preudaren je bil tudi kot gospodarstvenik, ki naj bi uspešno obvozil mnoge čeri, ki jih je prinašal njegov čas. Slovenska demokratska stranka, ki ga je predlagala za častnega občana, navaja, da se je ravno v obdobju njegovega vodstva Inlesa, to podjetje prelevilo v največjega proizvajalca stavbnega pohištva v bivši Jugoslaviji. Celo po upokojitvi si ni dal miru in je postal svetovalec v Riku d.o.o. Kar je tista dodana vrednost za okolje, je po mnenju predlagatelja in prepričanju mnogih ljudi, tudi dejstvo, da se je zavzemal za gradnjo infrastrukture v Ribnici in da je podpiral kulturna dogajanja ter v okviru podjetja pomagal raznim društvom. Mirko Anzeljc je bil naziva zelo vesel in je podelitev štel za enega najpomembnejših trenutkov v svojem življenju. Apeliral je na mlade, da naj že sedaj mislijo na svojo starost, da si bodo lahko zagotovili dostojno življenje.
Kot dolgoletni vodstveni delavec trdi, da morajo imeti direktorji in menedžerji sposobnost predvidevanja dogodkov ter izrazit čut odgovornosti,
N
Slovenija pa se bo med napredne evropske države umestila le z visoko tehnološkimi izdelki, je prepričan.
Podjetje Inles d.d., ki bo ob koncu leta praznovalo 60 let obstoja, je bilo na slovesnosti v športnem centru, ki je bila 23. oktobra, izpostavljeno še enkrat. Za gospodarske dosežke je ta naša največja firma prejela Urbanovo nagrado, katere finančni izkupiček v višini dveh bruto plač je namenila v dobrodelne namene. Direktor Andrej Mate se je odločil, da bo šel denar za nakup novega ultrazvoka v ribniškem zdravstvenem domu. Investicija bo sicer stala 72.000 EUR, ker naj bi končno dobili toliko izpopolnjeni ultrazvok, da bo ginekolog, ki bo odslej zaposlen za poln delovni čas, opravljal merodajne preglede. K akciji zbiranja denarja se ponovno poziva čim več darovalcev.
Gallusovo priznanje za kulturne dosežke sta prejela nekdanji pevec ansambla Franca Miheliča Franc Lovšin iz Rakitnice ter zborovodja Feliks Podgorelec ml. iz Prigorice.
Franc Lovšin je po mnenju dveh posameznikov, ki sta ga predlagala, mandatne komisije ter občinskega sveta, »s svojim žametnim glasom ponesel ime Ribnice v mnoge dežele«, pesem ‘Veseli Rib’nčan' pa smo Ribničani vzeli za svojo. V kasnejšem delu prireditve ga je medse na oder povabil ansambel Roka Žlindre, da smo lahko ponovno slišali njegov glas, saj se je po skoraj 35 letih prepevanja umaknil iz tovrstnega javnega nastopanja. Feliks Podgorelec se že 26 let posveča kulturnemu delu. Nobena prireditev ne mine brez njega, vodi pa tudi cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok. Priznanji Občine sta romali k športnima kluboma: Triatlon klubu Inles Riko zaradi izjemnih uspehov, še posebej dvakratnega naziva Bojana Cebina za svetovnega prvaka ter ekipnega srebra z evropskega prvenstva. Relativno mladi Plavalni klub Inles Ribnica pa se ponaša z vse večjimi uspehi in je v samo eni sezoni priplaval 30 medalj in ima sedem državnih reprezentantov. Vse uspehe smo v Rešetu že zabeležili.
.ilsšEro
Priznanja in nagrade so v občinskem svetu spet sprožala polemike in je bilo treba ponoviti, da štejejo le poslani predlogi. Teh je bilo letos bolj malo: za častnega občana sta prišli dve imeni, za Urbanovo le eno, za Gallusovo priznanje 3 in za Priznanje Občine le 2. Vsa imena so predlagali le SDS, Nova Slovenija in dva posameznika. Mandatna komisija, ki jo vodi Jože Tanko, je bila soglasna, malo manj svetniki na sami seji, vendar se o imenih odloča v paketu in je bil le-ta sprejet z 10 glasovi ZA in 2 PROTI. Padli sta tudi dve konkretni pobudi: Benjamin Henigman je predlagal, da se razmisli o kakem priznanju za Toneta Perhaja, ki je nedavno osvojil vrh Himalaje, Franc Trdan pa ugotavlja, da se venomer izpušča Kulturno umetniško društvo France Zbačnik iz Dolenje vasi. Meni, da je še kar nekaj posameznikov, »ki so delali v časih socializma, ko se je vse delalo zastonj, in bi lahko dobili kako priznanje.«
Alenka Pahuue Foto Marko Burger
ČASTNI OBČAN PRI PREJEMU NAJVIŠJEGAOBČINSKEGA PRIZNANJA
Na PRIREDITVI, KI JE BILA HKRATI TUDI SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA, SO SODELOVALI GODEC
Boris Petrovič, zmagovalka na Ritmu duha Petra Stopar, solo pevke Glasbene šole Ribnica, svoj polurni koncert pa je odigral tudi priznani NARODNO-ZABAVNI ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE, KI JE RAVNO IZDAL SVOJO ZGOŠČENKO.
HešEfo
NA UPRAVNI ENOTI OBELEŽJE NA OSAMOSVOJITVENO VOJNO
Štirim vodjem pogajanj podeljena tudi priznanja
Območno Združenje veteranov vojne za Slovenije Ribnica in Policijsko veteransko društvo Sever sta 23. oktobra v sklopu praznika Občine Ribnica in ob 17 - letnici odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije vabila na svečano odkritje obeležjavspomin naosa-mosvojitveno vojno leta 1991.
Pred Upravno enoto Ribnica se je zbralo veliko ljudi, največ pa veteranov vojne za Slovenijo iz Ribnice in okolice, policistov in članov policijskega veteranskega društva Sever ter gasilcev in drugih občanov. Letošnji praznik občine Ribnica so združili z bližnjim praznikom, dnevom odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije, 26. oktobrom 1991, in ga proslavili z odkritjem obeležja, kot trajnim spominom na čas nastanka nove države Slovenije.
PO ODKRITJU SO BILI VSI PRISOTNI POVABLJENI ŠE V ŠPORTNI CENTER, KJER SO Sl OGLEDALI RAZSTAVO
Vojaškega muzeja Slovenske vojske o dogodkih v prelomnih letih 1990 in 1991.
»To je čas, ko smo Slovenci, tako kot piše na samem obeležju, uresničili svoj sen in dosegli popolno samostojnost in združitev v lastni državi,« je dejal povezovalec Tadej Osvald. Na začetku je ribniški župan Jože Levstek posebej pozdravil poslanca v državnem zboru Jožeta Tanka in državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Francija Žnidaršiča.
»To je skromna zahvala in spomin na osamosvojitveno vojno. Bodimo ponosni, da smo v lastni državi,« je med drugim dejal župan v kratkem nagovoru. Peter Levstek, predsednik Območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica, je izpostavil, da je bilo veliko pomembnih dogodkov, ki še danes niso izgubili pomena za nas in brez katerih ne bi bili to, kar smo. »To obeležje je spomin na uresničitev 100-letnih sanj.« Anton Pozvek, podpredsednik policijskega veteranskega društva Ljubljana, je povedal, da je slovenska policija že od vsega začetka sodelovala v osamosvojitveni vojni. »Policija in teritorialna obramba sta delovali enotno. Delovali smo v slogu reka, za katerega menim, da še vedno velja: ‘Skupaj v vojni, skupaj v miru!' Tako tudi danes še vedno sodelujemo z vsemi veterani po Sloveniji. Prav je, da se ohrani zgodovinsko dejstvo tudi zanamcem in spominsko obeležje je eden izmed načinov.« Predsednik Zveze veteranov Janez Pajer pa je dejal, da je braniti domovino najbolj častno dejanje, ki ga lahko naredi posameznik državljan. »Lepo je napisano na plošči, da so domovino ubranili tudi občani. To drži, brez njihove pomoči, odločitve in podpore ter konkretnih dejanj se ne bi zmogli ubraniti v vojni. Hvala vsem prebivalcem občine Ribnica, da ste skupaj z nami dostojanstveno sodelovali in zmagali,« govornik Pajer ni pozabil na občane v boju za domovino. Slavnostni govornik Franci Žnidaršič je opravičil ministra za obrambo Karla Erjavca, ki je bil najavljen za slavnostnega govornika, nato pa izpostavil ključne momente in odločilne vloge v vojni za Slovenijo. »To ni bil klasičen spopad ali klasična vojna, pa tudi nasprotnika nista bila klasična. Slovenska teritorialna obramba in policija sta v odločilnih dneh igrali odločilo vlogo za zmago. Toda zmaga še ni bila znak, da je vse končano. Napeto je bilo namreč do konca oktobra, do 26. 10., ko je iz Slovenije odšel še zadnji vojak JA,« je nagovoril zbrano množico pred prenovljeno stavbo UE Ribnica. Sledilo je osrednje dejanje slovesnosti. Spominsko obeležje so svečano odkrili državni sekretar Žnidaršič, ribniški župan ter Peter Levstek in Anton Pozvek v imenu gostiteljev slovesnosti. Državni sekretar Žnidaršič je podelil tudi štiri državna priznanja, in sicer vodjem pogajanj v Kočevju in Ribnici konec junija 1991. Prejeli so jih Darko Čop in Mihael Petrovič, vodji pogajanj v Kočevju, ter iz Ribnice Milan Bavdek in v imenu pokojnega Alojza češarka njegova žena Slavica.
Odkritje spremljala in fotografirala ZDENKA Mihelič
f
5
i/vi ■ >i«i«>r><><i
voaiisaiBAi ^lo/vorx^
JL»Z irektor enega izmed SO največjih grafičnih podjetij v Sloveniji dela pravzaprav na način, ki bi lahko marsikoga drugega zlahka ugonobil. Vidimo ga delati dan in noč, če je treba, skoči tudi za stroj, saj obvlada celotni tehnični postopek tiskanja. Z njim smo se pogovarjali malo po tistem, ko je v Angliji uspešno sklenil nov posel. S. oktobra je odprl nov proizvodni obrat, pred tem pa tudi kupil podjetje Dravska tiskarna, s katerim je poslovno pokril še štajersko področje. A se kljub temu ni želel nikoli javno izpostavljati, ampak je to storil šele, ko je bila razširitev proizvodnih prostorov končana in je bila v ribniškem prostoru tako vidna, da je ni bilo več moč spregledati. Gre za eno največjih firm na našem koncu - nekaj so za širitev proizvodnje krive njegove nore podjetniške ideje, kot pravi sam direktor, svoj davek pa je zahteval tudi spremenjeni trg. Leta 1991 so začeli kot družinska firma, zdaj pa je od nje odvisen 101 zaposlen, od tega 71 v KVM Grafiki, Sl v Dravski tiskarni in 9 v KVM Software.
V prihodnje se bodo posvetili pospeševanju prodaje na domačem in tujem trgu in povezovanju s sorodnimi podjetji na področju nabave (grozdenje). Direktorje prepričan, da je podjetje pripravljeno na izzive, kijih prednje postavlja srednjeročno obdobje 3007-2013. Stavi predvsem na dobre in zanesljive delavce. Srednjeročni cilj: dvigniti kvaliteto, saj naj bi bilo v strojnih in proizvodnih zmožnostih še tretjino rezerve.
Ob odprtju novega proizvodnega obrata KVM
17 LET SEM Sl OBLJUBLJAL, DA SE NE BOM VEČ ŠIRIL ...
Pogovor: Bojan Kos, direktor KVM
Kvaliteto nameravate dvigniti v času, ko marsikje odloča nižja cena. V Slovenijo z njo že prodirajo balkanske države. Jim boste sploh lahko še konkurirali in s čim?
5	kratkimi dobavnimi roki in s proizvodnjo, ki naročniku zagotavlja uslugo od oblikovanja do izvedbe. Sami dodelamo proizvod in skorajda ne rabimo kooperacije. Ta bi seveda podaljšala dobavne roke. Delamo 24 ur dnevno, v 3 izmenah. Slovenski trg ceni nižjo ceno, a zahteva tudi vrhunsko kakovost. Ravno zato imamo pred južnimi državami, ki pospešeno prihajajo na naš trg (Srbija, Hrvaška), še vedno prednost. Pogosto sicer uspejo z nižjo ceno, a kupec ne more biti prepričan, da bo dobil kvaliteto, kot je je navajen, čeprav se je tudi jug že precej moderniziral.
Kaj pa, da bi vi osvajali njihove trge?
Smo poskušali, a tam z našo kvaliteto in tehnologijo cenovno ne moreš biti konkurenčen. V Sloveniji pa smo prepoznani kot kvalitetni, s kratkimi dobavnimi roki in praktično nimamo reklamacij. In ste raje odšli v Anglijo ... Je tam trg bolj odprt?
Je, ampak je tak posel dražji, ker je treba všteti še transport. Še vedno je najcenejše delati doma, čeprav bomo poskušali prodreti tudi v Nemčijo.
Nemčija ima zaposlenih precej tujcev in tudi KVM Grafika išče tujo delovno silo. Kar nekaj tujcev že dela pri vas. Ali je odločala nižja cena ali pa je težko dobiti strokovnjake?
Žal ni na voljo ustreznega kadra in tiskarjev kratko malo ni. Ravno zato imamo zaposlenih 5 tujcev, iščemo pa še dva tiskarja. Tujcem je treba zagotoviti tudi namestitev, saj prihajajo iz Makedonije, Srbije, Slovaške in BIH, zato to za nas ni najugodnejša varianta.
6
Se Vam zdi, da bi lažje dobili slovenski kader, če bi bili bližje Ljubljani ali kakemu večjemu centru?
Prav gotovo je v Ljubljani veliko več tiskarjev, prav tako pa tu nimamo toliko kupcev. A tu sem pred leti kupil zemljo, kjer je bilo moč sezidati 3 hale, in tako ostajam.
Nekaj domačih kupcev oz. naročnikov pa vendarle imate, saj ni kovačeva kobila povsem bosa, ali pač?
Nekaj jih imamo, ja, kot so Inotherm, Riko Hiše, Petek transport, Ugar, Fragmat TIM, Občina Ribnica, KGZ Ribnica , Šolarček, Inles, Intersocks, Lamil, Kovinar,Uskok (Costella)... vsega skupaj ca. 15 firm oz. družb z ribniško-kočevskega področja. Bistveno se mi zdi in dobro bi bilo za regijo, da tiskarski posli vendarle ostanejo tu. Vseeno, kdo tiska, saj imamo na našem koncu kar nekaj tiskarn.
Najbolje pa je poslovati z državnimi institucijami ali z njimi povezanimi podjetji, se pohvalijo tisti, ki jim uspe skleniti take posle. Ste med tistimi srečneži?
Večjih poslov z državo nimamo, ker je težko priti v tisti krog, kljub vsemu pa precej tiskamo za Državno založbo Slovenije (DZS), Zavod RS za transfuzijsko medicino itd. Drugače pa je 70 odstotkov naše proizvodnje naročniške in za znanega kupca.
Katera podjetja pa bi lahko navedli kot referenco?
Že prej omenjeni Inotherm in DZS, Semenarno Ljubljana in Žito d.d., Vzajemno zdravstveno zavarovalnico, Hyundai, Zavarovalnico Tilia, Zavarovalnico Maribor, Novo KBM, Terme Maribor. Z njimi opravimo tudi največ posla.
Obseg dela ste krepko povečali z nakupom Dravskih tiskarn, saj ste pridobili še njihov tržni delež. Širitev proizvodnje z novo halo je bila zato nuja, saj ste v enem letu od 50 zaposlenih prešli na 100 delavcev. Hudo velik zalogaj, tudi finančno? Z omenjeno tiskarno smo že prej sodelovali, nam je pa njen nakup prinesel tudi veliko dodatnega dela. Takšna razširitev zahteva precejšnjo reorganizacijo dela, sama fizična razširitev pa nas bo stala 980.000 evrov in smo morali najeti kredite. Današnje gospodarstvo namreč
lešero
precej slabo stoji, zaslužki pa so še čedalje manjši in je dodatno financiranje nujno potrebno.
Pričakujete, da vas bo udarila tudi svetovna finančna kriza in kakšno škodo lahko povzroči v vaši branži?
Krizo pričakujemo prihodnje leto, ko naj bi se podražile surovine. Poskušamo dobiti cenejši material neposredno od proizvajalcev, za kar je potreben dodaten angažma. Nekateri bodo poskušali tudi zmanjšati število zaposlenih na tiste, ki želijo več delati.
Boste tudi vi odpuščali?
Če bo le možno, bom poskušal vse zadržati in zagotoviti kruh za vse. Za zdaj ni v planu nikakršno odpuščanje, ker delamo zadosti dobro.
Imate zdaj, ko ste se razširili in zaposlili dvakrat več ljudi v enem samem letu, še kak bližnji izziv ali pa vam bo le uspelo izpolniti obljubo in se malo umiriti?
Ravno to je zame izziv - počasi se moram razbremeniti in najti ljudi, ki bi posel lahko vodili naprej...
Pogovarjala sem se in fotografirala
Alenka Pahuue
Naslednja številka Rešeta izide
28. NOVEMBRA.
Gradivo
ODDAJTE DO 17. NOVEMBRA.
KVM Z VEC KOT 100 DELAVCI IN NOVO PROIZVODNO HALO
Direktor in župan pri prerezu traku	omogočiti,
Za 74 zaposlenih, koliko jih dela v Ribnici, in z razširjenim obsegom dela z nakupom Dravskih tiskarn je bila izgradnja nove hale nujna, je povedal lastnik in direktor podjetja KVM Bojan Kos, ki se mu po zaključeni investiciji zdi skoraj neverjetno, da so nekdaj delali le v enem proizvodnem prostoru, velikem 1000 kv. metrov. Zdaj je ta površina skoraj dvakrat večja, stara in nova hala sta medsebojno povezani, urejen je skladiščni prostor in tudi zunanja podoba podjetja se je spremenila. Razširjeno, asfaltirano in označeno parkirišče, lepotni popravki na upravnem objektu, varovano in ograjeno podjetje - že zunanjost nakazuje, da gre za upoštevanja vredno podjetje.
Tiskarski stroji brnijo noč in dan in kdor ni blizu temu poslu, se težko zaveda, kako psihično naporno je tako delo. Nenehno posvetovanje in usklajevanje s strankami, pridobivanje novih naročnikov, da delo nemoteno teče in so stroji polno zasedeni, kratki naročniški roki, velike zahteve naročnikov, izpopolnjevanje ponudbe in prilagajanje trgu, pogajanja za ceno, pregovarjanja z dobavitelji itd. Prihaja decembrski čas, ko mnogi že rezervirajo lokale za praznovanje, tiskarna pa bo zasuta z naročili, ker poskušajo podjetja v tem času prodati čim več izdelkov ali pa obdariti stranke, vse pa se naroča tik pred zdajci. Kosu se je uspelo razširiti na obstoječi lokaciji v Lepovčah, ker je Občina to cono predvidela kot poslovno. V prvi fazi je za pozidavo namenjenih 35 hektarjev in župan Jože Levstek meni, da to ponuja podjetnikom velike priložnosti. Pričakuje, da bo naraslo zanimanje podjetnikov za Ribnico in si obeta prihod mladih družin, saj se čaka na izgradnjo treh Gramizovih blokov. Župan bi želel Ribničanom z ugodnimi delovnimi in stanovanjskimi pogoji
Poslovne partnerje v smeh spravil Medard
da bi ostali doma in ne bi bili prisiljeni odhajati v svet. Medard, ki je prispeval humorni del ob slovesnem odprtju, trdno verjame, da se Ribničan hoji po svetu nikoli ne bo odpovedal...
A. Pahuue
140 let prvega
Za oltarjem župnijske cerkve je skrit napis, ki beleži našo zgodovino.
Besedilo napisa je naslednje:
CERKEV JE BILA 1868 LETA POSTAVUENA, 8. NOVEMBRA ISTEGA LETA PO PREČASTITEM GOSPODU JANEZU POGAČARJU, KI JE BIL STOLNI DEKAN, BLAGOSLOVLJENA IN 13. JULIJA 1873 PO PREČASTITEM ŠKOFU JERNEJU VIDMARJU POSVEČENA.
Ta napis nam govori, da se je 8. novembra, pred 140. leti v naši sedanji cerkvi prvič maševalo. Jubilej bomo praznovali 16. novembra, ko bo ob 10. uri slovesno maševanje vodil stolni kanonik prof. dr. Borut Košir.
Vabljeni!
Dekan ANTON BERČAN
maševanja v župnijski cerkvi
.
b, ii "




ECCLESIA ANO ISfiS /EDL ICATV, 8. NOVEMB1 | EJUSBEM AM A REVERENDISS1M0 DOMINO JOANE POGAČAR. DECANO MITRATO UEDLCATA ET 13. JULIH873 A REVERENDISSIMO EPISC0P0 5 BARTHOLOMAŠO W1DMAR C0NSECRATA.
jiEšero
7
<ll'K><e	>1 - > 1 /X< > 1NJ
JLn m:»
Slavnostna nagrajenka dr. Martina Orožen (desno) je nagrado prej-	Letošnji štipendisti
ELA IZ ROK REKTORICE UNIVERZE IN PREDSEDNIKA ŠKRABČEVE USTANOVE
95
ŠKRABČEVE ŠTIPENDIJE IN NAGRADE
2 SPREMLJAL VES SLOVENSKI VRH
Nagrada za posebne dosežke šla dr. Martini Orožen, najboljši poznavalki slovenskega jezika
Skoraj da ni bilo obraza v Hrovači, ki ga ne bi že videli v kakem mediju ali na visokem položaju, kar potrjuje, da je Škrabčeva ustanova v komaj petih letih obstoja dosegla največjo veljavo. Tudi zato, ker za njo stoji njen pobudnik Janez Škrabec, ki želi ohranjati spomin na svojega prednika patra Stanislava Škrabca. Iz tega spomina se je rodila zgodba, ki se že izpostavlja kot vzorčni primer dobrega filantopskega pristopa. Škrabčevo podjetniško zgodbo in donatorsko filozofijo je guru menedžmenta Charles Handy opisal celo v knjigi The new philantropists, kjer Janeza Škrabca umešča med 20 najpomembnejših sodobnih filantropov Evrope. »Velikodušnost je spet v modi, a je povsod po svetu opažati nove prijeme v filantropiji. Uspešni podjetniki namenijo svoj čas in denar projektom, ki so jim pri srcu, in tlakujejo prihodnje vzorce družbene koristnosti,« so Handyjeve besede. To Škrabčevo družbeno odgovornost so 10. oktobra poudarjali tudi vsi govorniki na hrovaškem odru, med prvimi slavnostna govornica ob podelitvi letošnjih štipendij in nagrad Ustanove p. Stanislava Škrabca, rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič. »Visokošolski prostor potrebuje take vzpodbude in vzpodbude mladih k študiju humanističnih ved. Zdaj se napredek družbe pogojuje z naravoslovno inteligenco, pozablja pa se, da se mora gojiti znanja za ohranitev samobitnosti naroda.«
Skupaj s predsednikom Ustanove Markom
8
Škrabcem sta najvišjo nagrado za posebne dosežke iz področja slovenskega jezikoslovja podelila prof. dr. Martini Orožen, ki se je postavila ob bok največjim slovenskim jezikoslovcem, tudi p. Stanislavu Škrabcu, katerega delo je raziskovala in redno sodelovala tudi na simpozijih. Orožnova je potegnila vzporednico med odprtjem kovačnice, ki se je istočasno dogajalo, z rojevanjem znanja. »Kovači so kovali od zore do mraka in izdelovali lepo in uporabno orodje. Znanstveniki, odmaknjen/ od hrupa, morajo razmišljati, kovati samega sebe in tvarino, da bi prišli do novih spoznanj v korist stroki in družbi.«
Omenjeno nagrado se podeljuje vsako drugo leto, do sedaj pa sta jo prejela akad. prof. dr. Jože Toporišič in zdaj že pokojni Janko Moder. Strokovni svet Ustanove, ki ga sestavljajo prof. dr. Ada Vidovič Muha, akad. prof. dr. Kajetan Gantar in dr. Zoltan Jan, je v petih letih delovanja Ustanove podelil tudi 37 štipendij. Med letošnje prejemnike so se zapisali: absolventka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Živa Borak (1982), diplomirana slovenistka in nemcistka, ki nadaljuje doktorski študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Mateja Jemec Tomazin (1978), podiplomska študentka slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Anja Benko (1984), Januška Gostenčnik (1981), absol-
Ameriški veleposlanik v Sloveniji (desno), Milan in Štefka Kučan (levo), Jožef Škouč, Majda Širca, Janez Kocijančič, niz umetnikov in znanstvenikov se je udeležilo večera ter aplavdiralo kreatorju vseh teh idej, Janezu
ŠKRABCU, KI JE PREPRIČAN, DA JE PREKO JEZIKOV SMISELNO ODPIRATI VRATA V TUJE KULTURE.
ventka Filozofske fakultete v Ljubljani na Oddelku za slavistiko, kjer študira primerjalno slovansko jezikoslovje ter hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi, Mojca Horvat (1984), profesorica slovenščine in podiplomska študentka na Filozofski fakulteti, smer Zgodovina in dialektologija slovenskega jezika, Lucia Gaja Scuteri (1985), študentka drugega letnika Magistrskega študija slovenščine in češčine s književnostnjo na filozofski fakulteti univerze ‘LOrientale’ v Neaplju, in frančiškan Andraž Arko OFM (1977), ki deluje kot kaplan v Ljubljani na Viču. Aktivno se posveča področju filmske produkcije in objavlja recenzije.
Martina Orožen
Škrabčeva ustanova ne podeljuje samo štipendij, marveč finančno podpira tudi druge slavistične dogodke, kot je bil letošnji Slovenski slavistični kongres v Celovcu ter jezikoslovni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja z naslovom Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju, če navedemo samo dva izmed njih.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
leš&ro
Ta nagrada mi veliko pomeni, ker je bil p. S. Škrabec velik znanstvenik, jezikoslovec in prvi raziskovalec, slovenist. Vse življenje je raziskoval in normativno urejal ter bil sposoben izraziti vse zvrsti v slovenskem jeziku. Bilje ustvarjalec našega strokovnega jezika, sodobnikom pa je odpiral pot tudi v duhovna obzorja.
Ustanavlja se društvo literatov Ribnica
Pred dvema letoma smo že lahko prisluhnili avtorskim izdelkom starejših pišočih, seniorjev literatov, 1. oktobra pa jih je območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti ponovno gostila. Trinajst udeležencev se je predstavilo publiki, ki so jo večidel sestavljali stanovalci našega doma za ostarele, saj je bilo dogajanje postavljeno v njihovo okolje. Spremljali so le uvodni del, ki so ga pripravili učenci glasbene šole, potem pa so bili starejši literati vabljeni k pogovoru s strokovno spremljevalko regijskega srečanja Lejlo B. Njatin, priznano pesnico, pisateljico in esejistko. Pregledala je
vse njihove prispevke in se z avtorji pogovarjala o njihovem nadaljnjem pisanju. Večina je že izdala kako pesniško zbirko ali knjigo, v Ribnici pašo bili prisotni že izbrani avtorji, ki so se morali prej javiti na razpis. Organizator srečanja Jože Lampe upa, da se bo v kratkem uspelo v Ribnici oblikovati društvo literatov, zato poziva, da se zainteresirani dogovorite z njim za sestanek in ga pokličete na tel.št. 041/ 381 847. V Kočevju tako društvo že imajo in prava škoda je, da Ribnica še ni uspela povezati amaterskih literatov, saj vemo, da jih naše okolje premore kar precej. Študentje so pred leti izdali dve svoji pesniški zbirki, Duška H. Mihelič svojo, še veliko več pesmi in literarnih izdelkov pa je prihajalo na naslov našega časopisa, zato pričakujemo, da se boste literati tudi dokaj hitro povezali v omenjeno društvo.
Hvaležno občinstvo doma za ostarele, v ospredju nastopajoči
IZ GLASBENE ŠOLE RIBNICA
Tekst in foto A. PAHUUE
Ol JSKD Ribnica se zahvaljuje Glasbeni šoli Ribnica in osebju Doma za starejše občane Ribnica
za zgledno sodelovanje.
Jože Lampe
Tvoja last sem, dokler ne pozabiš name,
je naslov razstave v Galeriji Miklova hiša, ki vam bo približala digitalno umetniško ustvarjanje, če si jo boste uspeli ogledati do 10. novembra. Kaj se zgodi, če uporabnik zapre datoteko s podatki ali govorec neha govoriti? Takrat spozna, da ima lahko v lasti zgolj spomin na lastnino. Razstava je odprta v sodelovanju z Moderno galerijo, zaradi prilagajanja razstavi je nameščen tudi tiskalnik, ki producira vsebino spletnih strani na papir. Tla galerije so prekrita z listi papirja, kar naj bi predstavljalo odklon od standardizacije človeškega življenja in poenotenje kulture skozi lingvistično manipulacijo. Kustosa razstave sta Birgit Rinagl, ki je leta 2003 sodelovala pri ustanovitvi kulturno-umetniškega združenja Mad M’s Factory, ter Franz Thalmair. Slednji je leta 2006 pomagal pri ustanovitvi platforme CONT3XT. NET, ki služi kot prostor za predstavitev in razpravo o vprašanjih, ki zadevajo nove medije in internetno umetnost. Izbrala sta dela osmih avtorjev.
AP, foto Marko Burger
Obiskovalci razstave so
SEUSTAVILI1N0ČITNOZABA-VALI OB DELU CARLOSA Katastrofskega, KI IRONIČNO RAZMIŠLJA O UNIKATNOSTI, LASTNIŠTVU IN OPRIJEMLJIVOSTI DIGITALNEGA UMETNIŠKEGA DELA.
RAZPIS
RAZISKOVALNIH
NALOG
MIKLOVE HIŠE
Raziskovalne naloge so razpisane za študente, ki imajo v šolskem letu 2008/2009 status rednega študenta ali pa pavzirajo z možnostjo dela preko študentskih napotnic ter imajo naslov stalnega prebivališča na območju Občine Ribnica.
Razpisana tema:
• Ribnica in njeno likovno dogajanje Način prijave:
Na naslov Miklova hiša, Škrabčev trg 21, 1310 Ribnica, pošljete dopis, ki vsebuje vaše podatke (ime in priimek, naslov, leto rojstva, tel. št, na kateri ste dosegljivi), smer študija in naslov raziskave, ki bi jo želeli prijaviti.
V roku enega tedna po prejeti prijavi vas bomo obvestili o datumu sestanka z mentorjem.
Rok oddaje:
Nalogo avtor odda najpozneje do 30. septembra 2009 ali pa kadarkoli med šolskim letom, v katerem je objavljen razpis.
Naloga:
Naloga mora obsegati 30 strani ali več. Pisava Times New Roman, velikost črk 12, presledek med vrsticami 1,5. ( Oblika in obseg naloge se po potrebi prilagodi temi. O tem odloči mentor v pogovoru z avtorjem.)
Postopek poteka v treh delih:
1.	Prijava na razpisano temo.
2.	Oddaja pisnega izdelka najpozneje do predpisanega datuma.
3.	Možnost predstavitve raziskave v Miklovi hiši (po dogovoru).
Izdelke bo pregledala in ocenila tričlanska komisija, ki bo imenovana glede na razpisano temo.
Za svojo raziskovalno delo dobi študent 835 EUR nagrade v enkratnem znesku po oddaji raziskave in potem, ko jo pregleda komisija.
Za vse morebitne dodatne informacije v zvezi z razpisom pokličite na tel. 835 03 70 ali 835 03 76.
Miklova hiša
VESNA HORŽEN, direktorica
lešero
9
ki_ JijKrxii<: i>i«>i$ i ir<j
oe/kj v-'f i/xx/.i.'stci
TONE PERHAJ OSVOJIL ŠESTO NAJVIŠJO GORO NA SVETU
Jj
»Vidim Miho, vidim lesketajočo goro ...«
Od tričlanske odprave dva stala na vrhu, z njega prišel živ le eden
Turkizna boginj a,, kot je tibetansko ime za Co Oju, je z 8201 metrom šesta najvišja gora na svetu in leži v Himalaji na meji med Nepalom in Tibetom (Kitajska). Zaradi bližine poledenelega prehoda Nangpa La in splošno smernih pobočij na standSiini severozahodni poti imajo alpinisti Čo Oju za najlažje osvojljivega osemtisočaka. Na to goro je priplezalo že več slovenskih alpinistov. Najuspešnejša slovenska odprava je bila leta 1988, naš vrhunski alpinist Pavle Kozjek, ki seje konec letošnjega avgusta smrtno ponesrečil na pakistanskem Mustagh Towerju (7273 m), pa je leta 2006 preplezal 1100 m metrov dolgo „prvenstveno smer v JZ steni Čo Oja. Kozjek je bil na vrhu Čo Oja na isti dan, 3. oktobra, a dve leti prej, preden sta preko standardne severozahodne poti vrh dosegla gorski vodnik, alpinist in vodja odprave Miha Valič ter Laščan, a v Ribnici živeči Anton Perhaj. Da je Perhaj prišel povezavo z Miho Valičem je vzrok tretji član zadnje odpr Tomaž Repar, ki seje z Vali' povzpel na Mt. Blanc (" m), „in je tudi povabil Perhaja na Čo Oju. Valič se je ob podvigu žal smrtno ponesrečil, 50-letni Perhaj pa se je 9. oktobra srečno vrnil v Ribnico. Nihče izmed tričlanske odprave pri podvigu ni imel čelade. Perhaj je prepričan, da bi v nasprotnem primeru Valič preživel
Kot tako zagretega planinca vas doslej niti nismo poznali, zato: Od kod želja po tako visokih gorah in kako ste se sploh pripravljali na tako zahteven vzpon?
Za gore sem se navdušil predvsem v zadnjih petih letih. Nekajkrat sem šel na Triglav, a sem želel še višje - povzpel sem se na Grossglockner (Veliki Klek, 3798 m) in tudi na Mont Blanc. Za pripravo na Čo Oju, za katerega mi je Repar rekel letošnjega januarja, sem se zato odločil hipoma. Miha Valič mi je naročil, da je treba v tem času okrepiti tudi ostale mišice in sem delal vse po planu. Zadnji mesec pa se je bilo treba tudi že aklimatizirati, vsaj do štiri tisoč metrov višine. Tako sem poskusil na Matterhorn (4478 m), a mi je vreme onemogočilo vzpon, zato me Matterhorn še čaka in nanj bom poskušal priti verjetno drugo leto.
Trojka se je iz Slovenije odpravila 27. avgusta.
Miha Valič, Tomaž Repar in Vi. Ste se vmes kaj sestajali?
Do odhoda smo se v resnici kar vsak mesec dobivali, da vidimo, kje smo. Dvakrat smo se celo sestali z Miho Lamprehtom, ki naj bi bil četrti član odprave, a ga je smrt prijatelja Pavla Kozjeka tako pretresla, da se je Čo Oju odpovedal.
mi je takoj po internetu poslal napotke kondicijskih priprav. Drugače pa je bil on prepričan, da bom to zmogel.
Ste se udeležili morda kakšnega tečaja prve pomoči ali seznanili z višinskimi boleznimi?
Vsak človek se različno prilagaja na višino, eden se lahko prilagodi v enem tednu, določeni ljudje
S to odpravo je povezanih kar nekaj žalostnih trenutkov.
Ja, že od začetka je bilo ves čas nekaj problemov. Potem smo imeli probleme z vizo, v Katmanduju smo čakali kar 6 dni. Mi smo v bistvu šli na slepo dol. Imeli smo dovoljenje za na goro, vize za v Tibet pa nismo imeli.
Na ta račun vam je šlo tudi kar nekaj časa, ki ste ga namenili za odpravo. Potem ste imeli tudi nekaj težav z vremenom, zapadlo je nekaj snega, ko ste postavili bazne šotore na 5650 metrih. Kako je bilo v bazi, je bilo dosti odprav in ljudi tam?
V bazi se je Miha samo bal, da bomo sami, da nimamo nobenih možnosti, da osvojimo vrh. Zaradi olimpijskih iger (Ol) so bili namreč problemi s pridobitvijo viz za Kitajsko in Tibet. K sreči so se Ol končale ravno nekaj dni prej, 24. avgusta. Do takrat pa so bili pristopi na gore z njihove, tibetanske strani zaprti. Tako tudi Everest, Čo Oju in drugi. V Tingri, to je zadnje mesto pred bazo, nas je že dohitela 24-članska ameriška odprav, ki smo se je nato kar veliko držali.
Vas je pred samo odpravo in prijavo Valič kaj preizkusil? Ste imeli kakšen skupen test, skupen vzpon ali podobno?
Ne, nič me ni preizkusil. Ko je Valič zvedel, da sem resno odgovoril, da sem pripravljen iti na Čo Oju,
pa v enem dnevu. Jaz sem se pač videl v hitrem aklimatizacijskem postopku. Ko sem šel na primer na Grossglockner, nisem nič občutil višine, prav tako ne na Mt. Blancu. Seveda, za 8-tisočaka pa kapo dol. Tu sem pač imel spoštovanje, pričakoval sem, da bo treba poslušati strokovnjake in točno sem tudi storil. Kar so rekli, sem skušal narediti optimalno in to je to.
Toda vseeno so se pri vzponu pojavile težave
z višino, ki so bile za vašega kolega usodne.
Kdaj so se prvič pojavile?
Miha sicer ni nikoli pojamral, tudi jaz ne. Enostavno sva gazila hrib. Ampak ko sva iz tabora 1 (6400 m) prišla na višino T2 (7100 m), za 700 metrov moraš delati polnih šest ur, je bilo kar bučno. Vse odprave so nekako hotele na vrh, a vsem ne uspe, uspe jim 10 odstotkom. Midva sva bila tudi med njimi. Bila sva v bistvu prva, ki sva takrat poskušala brez šerp in brez kisika. In moram reči, da nama je kazalo dobro in v bistvu se je kasneje izkazalo tudi, da sva uspela. Samo z Mihom so se začele težave na višini 7500 m, na T3. Na višini 7200 m je Miha že bil leto poprej, višje pa tudi Miha še ni bil. Do tam ni kazal nobenih znakov bolečin, ali pa jih ni hotel priznati. Toda zvečer, ko sva šla spat na T3, se je pokazalo, da Miha ima težave. Moral je večkrat na stranišče in rekel je tudi, da ga nekaj v prsih in pljučih tišči. Rekel sem mu, ‘če misliš, da je kakšen napad, greva dol’.
iešero
Miha mi je rekel, ‘ne, ne, to ne pride v poštev’.
Niste vztrajali pri svojem, da bi sestopili? Ker so to verjetno bili že znaki pljučnega edema. Lahko da so bili znaki, samo v njem je bila moč in volja iti na vrh. Bil je prepričan, da lahko pride gor in dejansko je šel pred mano, hitrejše od mene. Res. On je imel neverjetno moč.
Ko ste stali na vrhu 8201 m visokega Čo Oja, kakšen je bil občutek?
Prvi občutki: ko sem videl Miha tam v lepi rdeči obleki, sedečega na vrhu pri zastavici, mi je bilo zares lepo in prva misel mi je bila, joj, zakaj je že konec, jaz bi še šel. Potem sem pač videl, da sem na vrhu in sem samo še užival.
Kaj je tisto, kar si boste najbolj zapomnili, ko ste bili na vrhu in z vrha samega?
Vidim Miho, vidim lesketajočo goro. Ta vrh se razlikuje le toliko, da je v primerjavi z ostalimi tako
velik oz. prostoren. Ostali so zameteni in od vetra zglajeni, to pa je seraška oblika vrha.
Na T2 sta prespala in se naslednji dan spustila. Plan je bil spustiti se do baze. Žal pa se je zgodila tragična nesreča, ko je vedno pozorni, natančni in premišljeni Miha, kot ga opisujejo
Že zjutraj sem ga vprašal: ‘Kako si, te kaj tišči?’ Dejal je, da se mu le malo pokašljava. Edino to je omenil, drugega nič. Ker je Miha v vseh taborih garal, sem se odločil, da tokrat jaz tabor pospravim, prej jaz niti nisem znal. Mihu sem rekel, ‘kaj, bova šla, kajne? Morava se posloviti od tega tabora.' Kar nekako mu še bilo do tega, da bi krenila. Rekel je: ‘Ja, ja, ja. Ne, saj ti lahko greš.’ Moram povedati, da je bila v njegovih besedah neka večja toplina, vedno je bil prijazen, to moram povedati, toda v zadnjem stavku, ki mi gaje dal, pa sem začutil neko posebno toplino. Rekel sem mu, ‘no, saj tamle me boš že ujel’ in jaz potem odidem.
Vi ste ga čakali potem na Tl, na 6400 metrih.
Kaj se je vmes dogajalo? Mihe ni bilo ...
Iz T2 do Tl sem se večkrat ustavil in čakal, da bi ga zagledal oz. da bi me Miha ujel. Ko sem se spustil preko prvega ledeniškega seraka do vmesne planote, sem ga tudi res zaslišal in zagledal. Spustil sem se še preko drugega seraka in čakal na Tl. Nato pa naenkrat zagledam ljudi, ki so prišli dol po tisti vrvi, ki je bila pripravljena za vzpon. Če obvisiš, onemogočiš spust naslednjim. Tako so potem drugi (3 moški in ženska, Avstralci in Španci), šli po vrvi, pripravljeni za gor. In na žalost so tam Miho našli že mrtvega.
Poznavalci razmer domnevajo, da je zaradi višinske bolezni ali iz kakšnega drugega bolezenskega vzroka -da se je višinska bolezen razvila v pljučni edem ter je Miha zaradi njega oslabel in omahnil na napetih fiksnih vrveh, ob tem pa udaril z glavo. Po teh domnevah zaradi višinske bolezni in izčrpanosti ni bil dovolj močan, da bi se postavil na noge, in je tam umrl. Anton se je že prej iz Tl spustil v bazo in tam dobil potrditev, da se je Valič ponesrečil. Drugi dan so ga s Tomažem in tremi šerpami ameriške odprave odšli iskat. Prinesli oz. na ponjavi so ga spuščali po snegu do baznega tabora. Nato pa naprej do letališča.
Antona Perhaja zdaj vleče še na najvišji vrh sveta, Everest, ki ga je videl tudi na tej odpravi. »Everest je 600 metrov višji od Čo Oja, potreben je torej en dan več. Mislim pa, da bi bil sposoben. Če bi se toliko aklimatiziral kot tu, bi po mojem šlo.«
Pogovarjala sem se Zdenka Mihelič, foto vzpona in certifikata Tone Perhaj, foto sogovornika ZM

see mjm =*3s.
.... .................
** mat s**
4-	.. t " This is tooertify that, on ^
.h Uti	At1- -M rii,
hm reacbeil thcnliitude «f fT/f /.............
■ bova ico level on en eepeditlen lo peekZd^
'foluldy.,, Äy*> obM.iui*
^	-.J.-

CERTIFIKAT, KI POTRJUJE PERHAJEVO OSVOJITEV ČO OJA
Z vzpona je Prhaj svoji ženi v zahvalo za potrpljenje prinesel kamen v
OBLIKI SRCA
kolegi alpinisti, sicer pa devetindvajsetletni ljubljanski univerzitetni diplomirani biolog, na spustu čez ledeni prag omagal ob vrvi, po kateri se je spuščal. Kaj se je dogajalo? Vas, žal, ni bilo zraven, ker vas je Miha menda poslal kar naprej, in on naj bi prišel za vami.
*Odgovori Antona Perhaja niso lektorirani, ampak so natančen zapis povedanega.
Uredništvo
Kbšbfo
UMRL VIDNI SODELAVEC RIBNIŠKE GALERIJE TOMAŽ
BRATE
V	Ljubljani je umrl Tomaž Brate, arhitekturni kritik, raziskovalec, intenzivno prisoten na področju kulturne in urbane politike. Rojen je bil 7. novembra 1963 v Novem mestu, diplomiral je leta 1987 pri profesorju dr. Milošu Bonči na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Sodeloval pri reviji List in Razgledi. Bil je član Organizacijskega odbora Piranski dnevi arhitekture in eden od ustanoviteljev revije Piranesi. Zaposlen na MzK in MOL.
V	Ribnici je bil prisoten kot eden najtesnejših sodelavcev Galerije Miklova hiša. Za galerijo je pripravljal razstave s področja arhitekture in oblikovanja, predavanja in strokovne ekskurzije. Sodeloval je pri razvojnih projektih galerije ter aktivno spremljal urbanistični razvoj Ribnice.
Vrsto let je bil član galerijskega sveta Galerije Miklova hiša.
0
Spoštovane volivke in volivci!
Rada bi se zahvalila vsem volivkam in volivcem za zaupanje in oddani mi glas na volitvah za Državni zbor. Hkrati pa bi se rada zahvalila tudi svojemu volilnemu štabu za podporo in vso organizacijo, kije ob takih priložnostih potrebna.
HVALA!
Irma Grbec
Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve, ki so v sistemu Eventim. Za mesec november smo izbrali nekaj prireditev za vas:
•	ONA + ON, Komedija o zakonskem življenju, 12. november, 20:00 v Celju
•	ARRIVAL - ABBASOLUTELY, »Abba show« s Švedsko skupino Arrival, 17. nov., 20:30 v Hali Tivoli v Ljubljani
•	DINO MERLIN, koncert na Gospodarskem razstavišču, sobota 15. nov., 21:00
•	PUNK - Lucky Strikes Back - Addle Motion, nedelja, 23. nov.
V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko in SNG Dramo.
Vse prireditve si lahko ogledate na www. eventim.si
Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, po elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite!
JJ
’x/i-'i/vv/hi.fs: < i hiiM «■
.«>>>■/X I ■	I ^SIO 'Z’M	5«x/.
1 ČISTILNA NAPRAVA DOLENJA VAS DO LETA 2010
KANALIZACIJSKI SISTEM PA 10 LET KASNEJE?
Čistilna naprava Dolenja vas, ki jo občina zdaj umešča v podrobni prostorski akt, ne bo tako zgodaj ugledala luči sveta, saj terminski plan predvideva, da kot celota ne bo delovala še nadaljnjih 10 let.
Do leta 2010 naj bi bila sicer zgrajena, kanalski sistem pa šele od sedem do deset let kasneje. V toliko letih pa lahko zastari tudi tehnologija, je bil na občinski seji skeptičen
Franc Trdan je opozoril na Benjamin NEVARNOST MUUA	Henigman.
Nelogična se
mu zdi tudi lokacija, ki naj bi bila preblizu naselju oz. prvi stanovanjski hiši, a je bila sprejeta že aprila 2003, takrat pa je v občinskih vrstah prav tako sedel Henigman; nato gaje opomnil Danilo Hočevar. Naprava je predvidena na desnem bregu vodotoka Ribnice med rečno strugo in lokalno cesto proti naselju Lipovec ter javno
potjo v naselju Dolenja vas. Od odcepa z glavne ceste Ribnica - Kočevje je oddaljena 80 metrov. Predstavnik Strukture d.o.o. Jože Derganc, ki čistilno napravo umešča v plan, je dejal, da mora odgovornost (ne) aktualnosti tehnologije prevzeti upravljavec naprave in da je nemogoče predvideti, kaj se bo v naslednjih letih z napredkom tehnologije dogajalo. Pomembnejše se mu zdi, da ima občina projekt pripravljen in lahko
Jože Derganc je razložil pomembnost izgradnje ČISTILNE NAPRAVE
išče vire financiranja. Izgradnja naprave naj bi stala 606.000 evrov, nanjo pa bi bili priključeni Dolenja vas, Prigorica, Nemška vas, del Goriče vasi, Rakitnica in Blate, medtem ko se za komaj 2 kilometra oddaljeni Lipovec predvideva manjša čistilna naprava. Razlog za to razdelitev naj bi bil po Dergancu problem pridobivanja financerskih sredstev. Javna obravnava načrta o izgradnji
čistilne naprave je bila izvedena letošnjega marca in na njej ni bilo danih pisnih pobud, le logični pomisleki, ki so se nanašali na nepoznavanje delovanja čistilne naprave, je dejal Derganc. Gre za pomisleke glede odlaganja odvečnega blata in vplivov naprave na okolje.
Dolenjevaška naprava oz. plato sta planirana v višini mostu Dolenja vas-Lipovec, kar je zanimalo Franca Trdana, želel pa je tudi garancijo, da se bo z muljem postopalo previdno. »Parametri pri izgradnji so sicer ostri, a imamo po krivdi občanov veliko zamašenih rup. Mulj je velika težava, ker se v njem hranijo težke kovine in podobno, zato moramo z njim pazljivo ravnati.« Opozoril je na potrebnost nadzora investitorjev med poskusnim obratovanjem, Derganc pa je izpostavil previdnost pri nalaganju in transportu mulja na deponijo. Željko Valčič je opozoril tudi na problem hranjenja teh odpadkov in želi usklajeno reševanje obeh problemov - odpadkov in čistilne naprave.
Občina Ribnica je v nizu 26 občin, ki ležijo v porečju reke Krke in se njihove odpadne vode na koncu izlivajo tja. V skladu z direktivami Evropske unije morajo vse občine do leta 2015 zgraditi kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Za občino Ribnica je bila že izdelana dokumentacija v okviru pilotnega projekta, s soglasjem občinskih svetnikov z zadnje seje pa lahko kandidira za kohezijska sredstva in sredstva državnega proračuna.
Tekst in foto Alenka Pahuue
POSLANČEVA ZAPISNICA
Začenja se nov mandat
Pred nekaj dnevi se je konstituiral novi Državni zbor. Z veliko podporo poslancev je bilo izvoljeno vodstvo in novi parlament lahko začne z delom. Res, da bo potrebno ustanoviti še večino delovnih teles, vendar nova večina, ki se nakazuje, verjetno ne bo imela preveč težav pri medsebojnih dogovorih.
Tri stranke t.i. trojčka (SD, LDS in Zares) so tako ali tako enojajčne, Desus pa tudi veliko ne odstopa. Še najbolj njihov predsednik Karel Erjavec. Po dolgem času bomo dobili vladno koalicijo, v kateri ne bo stranke nasprotnega političnega pola.
Pahor, najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade, je že poslal osnutek koalicijske pogodbe tistim strankam, s katerimi želi sestaviti novo vlado.
Kljub velikim besedam o povezoval-nosti, o drugačnem - boljšem političnem pristopu, o preraščanju političnih razlik in izključevanju, nekatere politične stranke tega dokumenta niso dobile (SDS in SNS). Izločena je skoraj polovica politične prostora. S tem je Pahor že snedel napoved, kako delitve niso v njegovem in njihovem političnem konceptu. Zgodila pa se je prav poglobitev delitve, torej se je odstopilo od koncepta prejšnje koalicije, ki je sodelovanje v vladi ponudila vsem, brez izjeme, in tudi kasneje
IZ
povabila k sodelovanju (Partnerstvo, vodenje EU) ostale opozicijske stranke. Nekatere so tudi pristopile. Pravzaprav vse, razen LDS.
Dosedanji pogovori so pokazali, da tudi ne gre prav verjeti Pahorjevi trditvi, da bo v njegovi koaliciji strokovnost pred politično pripadnostjo. Že imenovanje predsednika Državnega zbora je podrlo to Pahorjevo trditev, ki sta jo ponavljala tudi Golobič in Kresalova. Večkrat je bilo rečeno, da je Potrč najprimernejši, najkompetentnejši za vodenje DZ. Vendar ga SD niso predlagali. Predsedniško mesto so odrivali drugim partnericam bodoče koalicije. Željo po tej funkciji so pokazali v Desusu in LDS, Golobič jo je zviška zavrnil. No, po nekajdnevnem prekladanju in veliko užaljenosti, so jo namenili dr. Pavlu Gantarju (Zares). Tudi on je precej okleval, vendar so ga na koncu le prepričali. Dr. Gantarje sicer prišel v DZ kot zadnji, devetdeseti poslanec. Tudi tu se je strokovnost podredila politiki.
Vsi, ki nekoliko bolj spremljate politiko, ste opazili, da je tokrat prvič, da je eden od politikov primeren skoraj prav za vse funkcije, o katerih se je do sedaj govorilo. Mlada političarka, ki je dobila devetiinosemdeseti mandat (po domače: dosegla predzadnji rezultat) se je že videla na
čelu DZ. Ko se to zaradi strankarskih kupčkanj ni izšlo, bi bila zunanja ministrica, pa ministrica za gospodarstvo ali pravosodje ... Zagotovo bo ministrica in to zelo »strokovna«, pa na kateremkoli resorju že bo.
Podobno se je zgodilo z ženskimi kvotami, čeprav je bodoča koalicija za vodstvene funkcije v DZ poleg predsednika predlagala še dva podpredsednika, ni predlagala nobene ženske. Ne Potrate, ne Pečanove, ne dr. Černakove, ne Širce, izvisela je Kresalova ...
Leva koalicija, ki se bo najverjetneje oblikovala, je že s prvimi potezami pokazala, da je predvolilni čas eno - je res čas obljub in zapeljevanja-, čas po volitvah pa nekaj povsem drugega. Po volitvah nastopi realnost. Merilo postane volilni rezultat in kadrovska kombinatorika je temu v veliki meri podrejena. Sedaj že zelo pogosto slišimo, koliko resorjev komu pripade, skoraj nič pa se ne govori o strokovnjakih. Kaže, da bodo najprej na vrsti zaslužni in šele kasneje strokovni kadri. Vsekakor pa želim, da se čimprej oblikujeta nova koalicija in vlada, saj ni dobro, da je čas, ko nimamo vlade s polnimi pooblastili, predolg. Zapuščina, ki jo bosta prejeli v roke, je odlična, kazalci in trendi prav tako.
Za Slovenijo ne bi bilo dobro, če rezultatov ne bodo presegli.
JOŽE Tanko poslanec SDS
JAVNO NAZNANILO
o objavi seznamov končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje KS Ribnica za vasi: Gorenji Lazi, Otavice, Slatnik, Sušje, Breze,
za območje KS Sveti Gregor in za območje KS Velike Poljane
in
JAVNI POZIV
z
Občina Ribnica zaključila dodelitev sredstev z dveh javnih razpisov
za predložitev podatkov za izplačilo sredstev
1.	Občina Ribnica je na oglasni deski Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, objavila seznam končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju
Občina Ribnica je konec julija v Rešetu objavila dva javna razpisa, za kmetijstvo in za turizem. Na oba javna razpisa se je prijavilo večje število udeležencev, ki so podali vloge za sofinanciranje.
•	KS Ribnica za vasi: Gorenji Lazi, Otavice, Slatnik, Sušje, Breže,
•	KS Sveti Gregor in
•	za območje KS Velike Poljane.
2.	Upravičence, ki so uvrščeni na seznam, pozivamo, da na obrazcu, ki je dostopen v vložišču Občine Ribnica in spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si, oddajo potrebne podatke za nakazilo sredstev: ime in priimek upravičenca, naslov, emšo, davčno številko, telefonsko številko in številko transakcijskega računa.
Vse tiste upravičence, ki so spremenili naslov bivališča, obveščamo, da so na seznamu navedeni podatki upravičencev po naslovih, ki so bili znani v času vlaganja zahtevka.
Dejanski upravičenec je lahko ista oseba ali dedič oziroma pravni naslednik dejanskega upravičenca, v tem primeru je obrazcu potrebno priložiti listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo upravičenca (npr. sklep o dedovanju).
OBČINA RIBNICA
Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja
Do roka za oddajo vlog je prispelo 29 vlog. Občina Ribnica je odobrila sredstva 26 vlagateljem v skupni višini 34.339 EUR. Zaradi večjega zanimanja je bilo potrebno višino sofinanciranja znižati.
Upravičenci, ki so prejeli pozitivne odločbe, so v večini primerov kandidirali za mehanizacijo, nekaj pa tudi za urejanje pašnikov ter v sklopu naložb tudi za izvedbo urejanja kmetijskih zemljišč. Štirim vlagateljem je Občina Ribnica odobrila sredstva za zagotavljanje tehnične podpore, ki vključujejo izvedbo različnih predavanj in delavnic.
UVELJAVLJANJE ZNIŽANEGA PLAČILA ZA VRTEC
Obveščamo vas, da boste od 1. januarja 8009 dalje uveljavljali znižano plačilo za vrtec po določilih Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.
1. RS, št. 129/06, 79/08).
Znižano plačilo boste uveljavljali z novim obrazcem - “Vloga za znižano plačilo vrtca" in ima oznako VRT/1. Starši, ki imate sočasno vpisana v vrtec dva otroka ali več, ne pozabite oddati tudi »Vloge za oprostitev plačila za drugega in nadaljnje otoke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec«, sicer vam pravica do brezplačnega vrtca ne bo priznana. Obrazca sta na prodaj v prodajalnah DZS, lahko pa ju dobite tudi na spletnih straneh Občine Ribnica, Ministrstva za šolstvo in šport ter državnem portalu E-uprava.
Vlogo (i) natančno izpolnite v skladu s priloženimi navodili (podatki se nanašajo na leto 2007) in jo z vsemi prilogami oddajte do 15. novembra 2008:
- za otroke, vključene v Vrtec Ribnica, na upravi Vrtca Ribnica ali na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti oz. v vložišču občine,
-za otroke, vključene v vrtce izven občine Ribnica, na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti ali v vložišču občine.
Vloge oddaste tudi za otroke, ki so bili vključeni v vrtec s 1. 9. 2008 ali kasneje.
Starši, ki nimate stalnega prebivališča v občini Ribnica, otroke pa vključene v Vrtec Ribnica, morate oddati vlogo pri pristojnem občinskem organu v občini, v kateri imate stalno prebivališče.
Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti, tel.: 837 20 23.
OBČINA RIBNICA
Oddelek za družbene dejavnosti
reseto.r^^A
Javni razpis za sofinanciranje programov na področju turizma v občini Ribnica v letu 2008
Na ta javni razpis so do roka prispele 4 vloge, ki so se po prispelih dopolnitvah vse uvrstile v nadaljnji postopek. Vsi prosilci so dobili odobrena sredstva. Najnižji znesek je bil 893 EUR za izvedbo ene prireditve, najvišji pa 3.574 EUR, kjer je vlagatelj prejel sredstva tako za redno dejavnost kot tudi za organizacijo kar petih različnih prireditev. Seznam odobrenih vlog je dostopen tudi na spletni strani Občine Ribnica.
Večina upravičencev je že podpisala pogodbe, za črpanje pa bodo morali najkasneje do 28. novembra predložiti še ustrezno dokumentacijo.
Občina Ribnica bo predvidoma tudi v letu 2009 pripravila podobna javna razpisa, tako za kmetijstvo kot tudi za turizem, ki pa bosta najbrž objavljena že v spomladanskih mesecih. Tako bodo imeli tudi upravičenci več časa za izvedbo svojih odobrenih projektov.
Irena Marn
73

>■" i x//x 11
Sedim na stari korenini, strmim tja predse v gozdni svet, ki se svetli v prozorni tmini ves s krasom bisernim nadet -Na nog podnožju mahovitem igra se sonca mladi žar, oglašajo v zavetju skritem se pevci, vstali ravnokar -Kraj mene šepeta na desni pozdrav svoj potok srebročist, beži proč po tišini lesni, kjer z listi poigrava list -Gozd vzbuja se, moč novo diha, i v duši se lahno svetli, tam giblje se mi prošnja tiha, šepet nje v jutru se gubi...
Josip Murn, v gozdu
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata in strica
STANETA GORŠIČA
(roj. 1927) iz Gornjih Lepovč
hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste sodelovali na pogrebni slovesnosti.
Vsi njegovi
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem.
Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
V 97. letu starosti je tiho zaspal naš dragi mož, ata, stari ata, tast in stric
VINCENCIJ MERHAR
(1912-2008) iz Prigorice 3
Ob boleči izgubi našega ata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi dr. Alenki Nadler Žagar in sestri Branki Špoljarič, PGD Prigorica in tovarišu Alojzu Levstiku za poslovilne besede, Zavarovalnici Triglav OE Ljubljana, gospodu župniku Branku Potočniku za mašni obred, pevcem za zapete pesmi ter Komunalnemu podjetju Ribnica.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
POTREBUJEMO OBLAČILA ZA OTROKE
Območno združenje Rdečega križa Ribnica obvešča občane,
da se s 1. 11. 2008 preseli v prostore Javno komunalnega podjetja Komunala Ribnica, Goriča vas 11 a.
Uradne ure bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure.
T: 836 20 56 ali 040 689 209 E: ribnica.ozrk@rks.si
Lepo prosimo, da ne prinašate več oblačil za odrasle. Zaželene so obleke za otroke, nujno potrebujemo oblačila za deklico staro 8-9 let in dečka 10 let. Prav tako prosimo, da ne puščate več oblačil na Kolodvorski 11.
Za razumevanje in sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo.
OZRK RIBNICA
Branka Milinovič
Tiho, tiho si odšla tja, kjer ni trpljenja in gorja in ne solza. Ločitev težka je bila.
ZAHVALA
23. septembra 2008 nas je po težki bolezni zapustila, sicer v domači oskrbi do zadnjega diha, naša draga mama, stara mama in prababica
IVANA MATELIČ
roj. Mrhar
Sklenila se je dolga, pestra, v mnogih obdobjih lepa, bogata in tudi vedra pot človeka.
Hvala vsem, ki ste jo bodrili v težkih trenutkih in ji v času bolezni vlivali upanje.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju - reševalcu z dr. Šmalčevo na čelu. Hvala g. župniku in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter spodbudne besede. Hvala!
Vsi njeni
£ESET9.*IB!N!QA Jftj'
JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	Naziv in sedež organizatorja javne dražbe:
Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3,
1310 Ribnica.
2.	Predmet prodaje:
prizidek k poslovni stavbi - nekdanji pošti na naslovu Ortnek 16, na pare. št. *92/5, stavbišče v izmeri 44 m2, pripisano pri vložku št. 313, k.o. Velike Poljane Zemljišče, navedeno pod točko 2., ima status zazidanega stavbnega zemljišča, na katerem je zgrajen objekt v skladu z namembnostjo zemljišča. Zemljišče je komunalno opremljeno z asfaltirano lokalno cesto, vodovodom, nizkonapetostnim elektro in telekomunikacijskim omrežjem. Objekt ima klet in pritličje. Slednje je bilo do nedavnega namenjeno za potrebe enote pošte, sedaj pa je izpraznjeno, ravno tako je izpraznjena klet, ki je skromno obdelana in opremljena. Objekt je priključen na javno elektro - telefonsko in vodovodno omrežje.
3.	Vrsta pravnega posla za predmet prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba.
4.	Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja:
- Izklicna cena za parcelo pod točko 2. je 9.702,72 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR.
Izklicna cena ne vključuje zakonsko določenega davka na promet nepremičnin, ki ga plača kupec.
Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino.
5.	Način in rok plačila kupnine:
Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100
(DŠ - davčna številka dražitelja).
6.	Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za predmet prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku.
7.	Kraj in čas javne dražbe:
Javna dražba bo v torek, 18. novembra 2008, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer ob 11. uri.
8.	Dražitelj! morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja).
RESETO.RIBNICA
9.	Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe.
10.	Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 837 20 28. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami na Občini Ribnica, kontaktna oseba Mateja Drobnič, tel. 01/837 20 27.
11.	Pogoji za sodelovanje:
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin.
Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti:
-	izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali potni list (fizične osebe),
-	notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, -originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije,
-	davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe.
12.	Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo.
13.	Pravila javne dražbe:
-	nepremičnina pod točko 2. se proda v celoti po načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnino,
-	vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z davkom na promet nepremičnin, nosi kupec,
-javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine Ribnica v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin,
-	komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrne plačana varščina in izkazani stroški.
14.	Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si.
Občina Ribnica
RAZPORED POČITNIŠKIH KAPACITET ZA LETO 2009
SIMONOV ZALIV
15.3.	do 25.3.
14.4.	do 24.4.
3. 7. do 13. 7.
21.	10. do 21. 10.
22.	12. do 1. 1.
TERME ČATEŽ
13. 2. do 23. 2. 24. 4. do 4. 5. 3. 7. do 13. 7. 21.9. do 1.10. 2.12. do 12.12.
TERME PTUJ
13. 7. do 23. 7.
št. apartmajev
B26
D9
CIO
CIO
F18
št. apartmajev
hišica št. 11 hišica št. 15 hišica št. 127 hišica št. 127 hišica št. 1
št. apartmajev
6/03
USTVARJALNE DELAVNICE IN TERAPEVTSKE SKUPINE V SIMONOVEM ZALIVU
28. 2. do 5. 3. (za eno osebo)
TERME TOPOLŠCICA
02.11. do 12.11.
KORISTIJO LAHKO NASLEDNJI UPORABNIKI:
1.	zaposleni invalidi II. In III. kategorije (fotokopija odločbe ZPIZ)
2.	zaposleni invalidi z najmanj 60 % telesne okvare (dokazilo o % TO)
3.	invalidi iskalci zaposlitve II. In III. kategorije (fotokopija odločbe ZPIZ)
4.	invalidi iskalci zaposlitve z najmanj 60 % telesne okvare (dokazilo o % TO)
5.	invalidi I. kategorije, ki imajo dodatek za pomoč in postrežbo - lahko s spremljevalcem (fotokopija odločbe ZPIZ in fotokopija dokazila, iz katerega je razvidno, da prejema dodatek za pomoč in postrežbo)
PRIJAVE SPREJEMAMO DO 28. 11.
2008
Hkrati pa vam sporočamo, da bomo organizirali martinovanje v petek, 7. 11. 2008, v Trebnjem. Organizirana bo degustacija vin, ki ji bo sledila zabava.
Obveščamo vas tudi, da je za naše člane organizirano brezplačno kopanje v bazenu v ŠCR, ki poteka ob torkih, od 20. do 21. ure.
Za vse ponudbe se prijavlja v pisarni društva v uradnih urah, in sicer:
v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69
Društvo invalidov Ribnica
IS

BAMBI
Bampil
vneoviNiwmviwi „mm,	VSE2A LSP OTROŠKI NASMEH
•	VSA OBLAČILA (SPODNJA IN VRHNJA) ZA STAROST OD O DO 8 LET
•	IGRAČE PRIZNANIH ZNAMK: NIKKO, BRUDER, LEGO, BARBIE, WINX,
FISHER-PRICE, TOMY, BABY-ONO, CITITOY, CARARAMA, LENA, WNR,
LELLY, TOYOTOYS, TOTUM...
•	PRIPOMOČKE ZA DOJENČKA (DUDE, STEKLENICE, TERMOMETRE,
ŽVEČILA, ELEKTRONSKE VARUŠKE, PRSNE ČRPALKE, PRSNE BLAZINICE,
SANGENIC - KOŠ ZA PLENICE, ODEJICE, KOPALNE PLAŠČE,
KOPALNE BRISAČE, KAHUICE (NOČNE POSODE), BANJICE ZA KOPANJE...)
•DARILNE BONE
•	DARILNE BONE LAHKO UPORABITE TUDI PODJETJA ZA ČAS OBDAROVANJ, KOT JE NPR. MIKLAVŽEV AN JE
AKCIJA
Velika izbira WINX:
•Hlačne nogavice
•Dokolenke
■Pižame
Ma“ce' hlace	SK! JAKNE, SKI MUCE, SKI PAJACI
■t WSÄltii!
V MESECU NOVEMBRU!
- 30 %
Trgovina Bambi na Skrabčevem trgu 35 je odprta od pon. do pet. od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
V trgovini Biser nudimo:
■	izdelke iz zlata
■	izdelke iz srebra
•	bižuterijo
■	kozmetične kovčke
■	toaletne torbice
•	rute, šale, rokavice
■	darilni sete
■	denarnice
Pestra ponudba kvalitetnih
POTOVALNIH KOVČKOV, NAHRBTNIKOV, POTOVALNIH TORB, ŠPORTNIH TORBIC, POSLOVNIH TORB ...
NOVO?
Modni nakit iz jekla
ZOPPINI FIRENZE
■ darilne bone v vrednosti 10, 20, 50 EUR
V MESECU NOVEMBRU VAM NUDIMO 20 % POPUST NA:
ZENSKE MODNE TORBICE
PASOVE
PARFUME
ZAŽARITE TRENDOVSKO?
Trgovina Biser na Skrabčevem trgu 33 je odprta od pon. do pet. od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure.
k

k.

tZ
"SSIlEEäFÄS’aSSaia;
V letošnjem letu praznujemo jubilejno 60 letnico obstoja našega podjetja. Prepričani smo, da smo v tem dolgem obdobju v našem okraju pustili globok pečat. V kolikor so se v tem obdobju naše poti križale, se vam ob tej priložnosti za vse dobro iskreno zahvaljujemo. Vabimo vas, da nas v mesecu decembru obiščete v našem novem razstavno prodajnem salonu na Kolodvorski 22 v Ribnici in se na lastne oči prepričate o raznolikosti in kakovosti našega proizvodno prodajnega programa.
Vaš Inles
www.volkswagen.si
Pridite
in ga ukrotite.
Tiguan že v našem salonu.
Divji, Ee mu pustite. Novi Tiguan.
S
Das Auto.
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
RANDEU
Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 893 11 36, telefax 01 8955 240 eKnoil: damijan randelj@porsche.si in delavnico pon.- pet. od 7. i
Porsche Slovenija, Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Skupna poraba: 7,2 - 8,4 1/100 km. Emisije COi: 189 -199 g/km.
VOZILA NA ZALOGI

-VWFox 1.4 z vso opremo
-	VW Polo 1.2-70KM, 1.4-80KM ter 1.4tdi-80KM, Comfort & Style -VW Golf V 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION"
-VW Golf Plus 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION"
-	VW Tiguan 2.0 TDI, 103kw, Sport & Style, biksenon luči, vlečna kljuka.
-VWTouran 1.9 tdMOSKM, Trendline
-VW Eos 1.9tdi, 2.0 tdi, z veliko opreme -VW Jetta 1.9tdi-105KM, Comfortline
-	VW Golf Variant, 1.6,1.4TSI, 1.9TDI, 2.0TDI, Trendline, Comfortline, Sportline
-	VW Passat lim. in variant 2.0tdi-140KM, Comfortline in Highline z business in exclusive paketom
-	VW Sharan 2.0tdi-140KM, Sportline z family paketom, 7 sedežev,
-	VW Touareg V6 3.0 TDI, komfortni, funkcijski in vizualni paket, zračno vzmetenje...
PREDSTAVITVENA VOZILA
-	VW Golf V Variant 1.9 TDI-77kw, Trendline, letnik 2008, avtomatska klima, usnjen volan....
-	VW Scirocco 1.4 TSI - 118kw, bencinski motor, Letnik 2008, veliko dodatne opreme...
RABUENA V0ZIU
-	VW Golf IV 1.4, brez klime, letnik 2000, prevoženih 198000km, 1.lastnik, 2 vrat, moder metalik...
-	Peugeot 206 1.4-bencin, 55kw-75KM, prevoženih 22670km, letnik 2006, 1.lastnik, avtomatska klima,
-	VW Polo 1.2, 44kw-64KM, prevoženih 136.000km, letnik 2002, l.lastnik, klima

Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Še izboljšujemo!
Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid še razširjamo!
ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo!
vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti!
oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih,
s katerim uresničujemo vedno višje cilje,
a neprestano iščemo nove sodelavce!
(S)riko
Riko Hiše
RIKO HIŠE d.o.o., Lepovče 23, 1310 Ribnica, T (01) 8372611, (01) 8361095, F (01) 8369936, E info@riko-hise.si, W www.riko-hise.si
Posebna serija Corsa Ringaraja.
S prihrankom do 1.500 €

OPEL
čistilni servis • slikopleskarstv o • parketarstvo
01 7881 999
Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si
slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč
izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov
(parket, laminat, PVC,...)
vse vrste čiščenja
(generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog)
brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov
MOTOMAN
d.o.o.
Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov
VODILNI
SVETOVNI
PROIZVAJALEC
ROBOTOV
M0T0MAN R0B0TEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja
.varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG)
■	rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic)
■tlačni liv
■čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha
■	montaže
■	paletiranja
Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja.
STEKLARSTVO KIIMIM)
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
GOSTINSTVO - TVItlZEM
TeU: 01/8361 189 ali GSM: 031/760-697
Obveščamo vas, da smo v kletnih prostorih poleg gostinske sobe s 30-imi sedeži uredili še gostinsko sobo s 70-imi sedeži in posebnim vhodom, ter prenovljenimi sanitarijami. Sprejemamo rezervacije zo družinsko srečanja, poroke, rojstne dneve, obletnice, pogrebščine in zaključene družbe.
VABI VAS GOSTINSTVO PUG€U
VELIKA
cene
vremenske
postaje
Tel.rOI/836 11 28
ponedeljek: 9-12, 15 - 20, tor - pet: 9-14,15-17, sobota: 9-12
[P® ODD©^
MATJAŽ ARKO S.p.
Opekarska c.14,1310 Ribnica
mobi:	031 622 158
fax:	01 8373 087
tel.:	01 8373 086
e-mail: mico.les@siol.net
>	vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj
>	ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov
>	manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki
PE Šmarje-Sap
Ljubljanska cesta 43 1293 Šmarje Sap tel.: 01 /78 75 868 e-mail: info@zobec.si

cementni izdelki
ZOBEC
PE Ribnica
Obrtna cona Breg Ob železnici, 1310 Ribnica gsm: 041 323 484,041 743 077
www.zobec.si
IUIrRSSAT - antenski sistemi
Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769
NOVO
Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3!
UGODNO:
državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2.
pop A
RADIOTELEVIZIJ* fi SLOVENIJA

SERVIS GSM / UMTS
K660i ... 68,90€ 6555 ... 78.90€ in mnogi drugi ...
(Akcija MOBITEL)
MOBITEL zastopstvo
tn
DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB
8.30h - 11.30h
microeraJože Šilc s.p.
Hrovača 14A (v trg. centru ŠPAR)
1310 Ribnica
FF Tel: 01/8373 116
Fax: 01/300 77 06 ■m GSM: 051/358 762 051/358 760
E-mail: info@microera.si
Www.microerEi.si
X Bluetooth prostoročne avto-inštalacije X Instant INTERNET od 13.90 EUR !!
X Paketi: POVEZAN111, 33 ter 55
POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH!
mxmfäwm
imm
Hl! RIBNICA
Jože Osvald s.p.
1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548
Največja izbira avtoplaščev
VSEH DIMENZIJ.
NE POZABITE PREOBUTI SVOJEGA VOZILA DO 15. NOVEMBRA
COODfVEAR
ALU IN KOVINSKA PLATIŠČA
BüfULDA
Cf>-JOUlVZ,CfJP’
LASS A
/vtAAaJicU-t
B I S T R 0	/
Kava za s seboj
že od 5. ure zjutraj
Naročila tudi na 04l/534'777
S TEM KUPONOM V MESECU NOVEMBRU od 5h do 7h KAVA
W
BREZPLAČNO
Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hörmann
Starc Matjaž s.p.
Goriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 I
Slikopleskarstvo ‘BOgC
Peter Bojc,S4».
Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103
Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas f L I 1 A r	Tel/Fax: (01 ) 836 -41 -26
r~jrl |/\N	:	GSM 031 871 767
V J	aljosa.kosorok@volja.net
GEODETSKE STORITVE
ALJOŠA KOŠO ROK S.P.
SEFIT
JORAS CENTER
Pooblaščeni trgovec in serviser vozil ŠKODA IN SEAT
Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045,
E-mail: marija.joras@porsche.si
;A./v*£/Xv/rx]	/v ■
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH»MALIH OGLASOV
Besedilo:
KUPON ZA NAGRADNO I
Rešitev:.
Ime in priimek:.
Pošta:
Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40,
1310 RIBNICA, najkasneje do 17. novembra 2008.
MALI OGLASI
Kupim staro pohištvo, vojaške obleke, sablje, bajonete, vojaško opremo, medalje, fotografije, razglednice, knjige, časopise, revije, slike, kipe, porcelan, steklo, glasbene instrumente, ostale starine ... Tel.: 041 / 649 267.
Kupim oz. najamem manjšo hišico ali bivalni vikend v širši okolici Ribnice. Možna zamenjava za enosobno stanovanje z vso infrastrukturo.
Tel.: 070 221 700.
V Ribnici oz. njeni okolici kupim zazidljivo parcelo.
Tel.: 041 / 572 528, 051 / 640 065.
Prodam omaro s 15-imi ptičjimi kletkami, dolžine 150 cm, višine 130 cm in širine 30 cm. Tel.: 041/ 536 973 (po 15. uri).
Podarim 5 ptičjih kletk. Tel.: 041/ 536 973 (po 15. uri).
OPOZORILO ZA MALE OGLASE
Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni.
Hvala za razumevanje. Uredništvo
RAVNOVESJE TELESA IN DUHA
Irena Begič, dr.med.
Praproče 4/a. Ortnek Telefon: 040 274 205
AKUPUNKTURA
-	zdravljenje migren.
-	kroničnih glavobolov.
-	lajšanje bolečin v predelu hrbtenice ( vrat. križ )
-	zmanjševanje težav menopavzi.
-	pomoč pri odvajanju od kajenja.
-	pomoč pri hujšanju,
-	krepitev odpornosti..
Za tiste, ki ne marajo igel, možnost zdravljenja z laserjem.
Možnost uporabe solarija in infrardeče savne.
Po dogovoru tudi v soboto in nedeljo.

mMMMEM NEPREMIČNINE Franc TANKO S.P.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje.
RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 57 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m2, ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR.
KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentadja urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena Cena za vse skupaj je 299.500 EUR.
RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje -stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca 200 m2, CK na olje, delno opremljena takoj vseljiva cena 235.000 EUR.
RIBNICA - center, stanovanjske hišica 9,30 x9.45 m2, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m ,CK še ni izdelana ostale inštaladje izdelane, dokumentadja urejena cena je 95.000 EUR.
GROSUPLJE - Velika Loka, v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2 , infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesedh, brez obremenitev, cena je 188.000
EUR
ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 mz, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR.
STANOVANJA:
RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 mz v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve partdmi mesti, cena
85.000 EUR.
RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m\ v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve paridmi mesti, cena
85.000 EUR
Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena 79.000 EUR.
Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2.
nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena 83.000 EUR.
Ribnica - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena 103.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI LJUBLJANA - strogi center (Kersnikova), prodamo poslovni prostor v izmeri 100,05 m2, v tretjem nadstropju in dve kleti v izmeri 13,04 m2 z urejeno etažno lastnino, zgrajeno 1.1980, vsa infrastruktura parkirišča v sosednji parkirni hiši, skupna cena je 335.000 EUR.
GRADBENE PARCELE:
VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenem gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR.
TACEN - v starem delu prodamo gradbeno parcelo v izmeri 470 m2, vsa infrastruktura na parceli, cena za m2 je 285 EUR, gradnja je možna takoj.
TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s pomšenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cena je 46.900 EUR.
RIBNICA - HRASTJE, prodamo dve gradbeni parceli v izmeri ca 1500 m2, dostopna pot odmerjena, infrastruktura še ni izdelana, cena za m2 je 27 EUR.
RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica -Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR.
KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR.
VIKENDI:
PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica, 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura, dokumentacija urejeni, takoj vseljiva, cena je 82.000 EUR.
ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:
RIBNICA- Jurjeviča, poslovni prostor za mimo dejavnost v izmeri ca 770 m2, z večjim dv
oriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2 je 3,0 EUR.
STANOVANJA:
RIBNICA - center, oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje, zgrajeno L 1979, v izmeri ca 60m2, v četrtem nadstropju, vseljivo v začetku oktobra, cena najema za en mesec je 260 EUR, predplačilo, garancija
REFLEKSOTERAPIJA
Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, d; se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo.
KLASIČNA MASAŽA
Klasična masaža je bolj znana'naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislin; zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja.
PSIHOTERAPIJA
Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji.
ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/824 047
POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE
RESETQ.RIBNICA ~~
M
S1QL.NET
KVIZ ZAVAROVALNICE TlLIA <Pr„™„
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekaj povezanega s pokroviteljem nagrad ...
1. Prejšnji teden je po slavnostni seji ob prazniku Občine Ribnica v ribniškem športnem centru nastopil ansambel Roka Žlindre, ki je na koncertu ...
N predstavil povsem nov glasbeni stil P predstavil album z naslovom Srce pa še vedno hrepeni Z napovedal nastop v beli hiši pri novem predsedniku ZDA
2.
B
E
A
Sicer pa, koliko albumov je ta, vse bolj uspešni narodno-zabavni ansambel na našem koncu, izdal?
3.	Na dan občinskega praznika sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ribnica in Policijsko veteransko društvo Sever pred stavbo obnovljene Upravne enote Ribnica pripravila ...
T svečano odkritje spominskega obeležja v spomin na osamosvojitveno vojno 1991
V prikaz borilnih protiterorističnih veščin
K razstavo uniform slovenskih policistov skozi celotno zgodovino slovenstva
4.	Že smo pri našem tokratnem pokrovitelju in če ostanemo pri izrazoslovju prejšnje teme, bom to vprašanje zastavil tako: Koliko vozil ima v svoji floti Petek transport?
D 35 K 55 G 75
9. Za konec bomo še malce potovali v zgodovino, bodisi s kamionom oz. s prstom po zemljevidu in leksikonih. Kar nekaj pomembnežev se je rodilo v teh dneh. 28.10.1939 Miro Cerar, istega dne, leta 1955, Bill Gates, na jutrišnji dan, 30. vinotoka 1960 pa nogometaš ...
B Luis Filipe Madeira Caeiro Figo O Diego Armando Maradona Š Srečko Rajšel
T'lftP-__E=?f
inHpÄi ffM taipxoesh
dlo ffnudfepfeiniBd
k»>>i
db
H^ramihin 10©B,
Mlsdl	hsm® Hmn iiütslbii i tepöh
regondl (dufite pstetej), čd jih potenp PETEK THR^MSFOEig Ssmjjs üi(sxw8© Di, [Rähniim
5.
O
H
R
Če se ozrete po tej floti oz. podjetje obiščete na spletni strani ali osebno na Merharjev! cesti 3, boste videli, da je slogan Petek transporta ...	i....."i
Daleč se hitro pride	_,D PETE Kk
Varno in poceni	Qrr ■■■i o,
Z nami do cilja	X] lJ
IRANSPORT i
6. Poleg prevoza blaga ima podjetje v svoji ponudbi tudi...
O turistične storitve A avtopralnico in mehanično delavnico J pekarno in slaščičarno
Pravilna rešitev 9. številke Rešeta je:
RIBNIŠKI SEMENJ
Nagrade, darilne pakete, ki jih poklanja ZAVAROVALNICA TILIA, d.d., predstavništvo Kočevje, poslovalnica Ribnica, prejmejo:
VALENTINA RIGLER, Gorenji Lazi 7, 1310 RIBNICA
7.	Če se ozremo v zgodovino podjetja, kaj menite, kdaj je bilo ROK BLATNIK, Gornje Lepovče 71, 1310 RIBNICA ustanovljeno?
MARIJA POGAČNIK, Breg 76, 1310 RIBNICA
N leta 1992
V leta 1987	MIHA KOVAČ, Knafljev trg 14, 1310 RIBNICA
B leta 1997
------------------------------------------------------------------ ZARJA KLUN, Hrovača 7, 1310 RIBNICA
8.	V letu 2003 je bil Petek transport tudi nominiran za hitro rastoče podjetje v...
S Dolenjsko - Posavski regiji C Ljubljanski kotlini
M kategoriji podjetij z največ konjskimi močmi
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti.
RESETQR1PNIQA
WQlrmT
Z3
1 IXPIZ>* JL1S 31IX1WV»'terz:
arjLE*a[nis>ae
2 "'Tä
i Naložba v vašo prihodnost
i
su
BREZPLAČNO SVETOVANJE PO
V mesecu septembru je odprlo vrata Svetovalno središče - dislo-kacija v Knjižnici MIKLOVA HIŠA.
Kaj je to svetovalno središče ?
Svetovalno središče nudi odraslim BREZPLAČNO in zaupno INFORMACIJE O:
-	možnostih za izobraževanja za poklic, strokovno spopolnjevanje ali za prosti čas
-	vpisnih pogojih v različne izobraževalne programa
-	trajanju izobraževanja
-	učni pomoči
-	možnostih za nadaljnje izobraževanje SVETOVANJE PRI:
-	odločanju za izbiro primernega izobraževanja
-	premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem
-	načrtovanju in spremljanju vašega izobraževanja OSEBNO nas lahko obiščete:
-vsak petek med 11.00 - 15.00 uro v prostorih knjižnice MIKLOVA HIŠA v RIBNICI -vsak ponedeljek med 14. - 18. uro v prostorih Ljudske univerze Kočevje
Svetovalni telefon: 01-8938-272, vsak dan od ponedeljka do četrtka od 12. - 15. ure
E- pošta: milena.petek@lu.kocevje.si
S pomočjo svetovalnega središča do uspeha Sem Nina Pajnič iz Ribnice. Že ko sem se odločala za izbiro poklica, so me napotili v svetovalno središče, ki že nekaj čas deluje pri Ljudski univerzi v Kočevju. Svetovalka mi je prijazno predstavila program TRGOVEC, srednje poklicno izobraževanje, v katerega sem se nameravala vpisati. Predstavila mi je način dela v izobraževanju odraslih ter trajanje izobraževanja. Dobila sem tudi brošuro. S šolanjem sem začela v šolskem letu 2006/2007. Ker sem predhodno zaključila nižje poklicno izobraževanje in sem osnovnošolsko izobraževanje prekinila po 6. razredu, sem vedela, da bom morala program trgovec opraviti v celoti, brez predhodnega priznanja izpitov. Čakalo me je veliko dela. Težave pri učenju so se začele pojavljati že takoj v začetku, ker nisem imela nobene podlage iz prejšnjega izobraževanja. Svetovalka v svetovalnem središču me je vzpodbujala, predlagala mi je učno pomoč, ki jo imajo organizirano pri Ljudski univerzi Kočevje. Za vsak opravljen izpit se je svetovalka veselila mojega uspeha. Vsakokrat, ko sem jo obiskala, sva naredila plan dela za naprej.
Problem je nastal tudi takrat, ko sem iskala delodajalca, pri katerem bi opravila obvezno delovno prakso po programu. Nikjer nisem uspela, da bi se za prakso dogovorila.
Spet sem se obrnila v svetovalno središče, svetovalka mi je prakso uredila v Mercatorjevi trgovini v Ribnici. Zdaj me čaka samo še en izpit, matematika ter zaključni izpit, ki ga bom opravljala v prihodnjem letu v mesecu februarju. Po nasvetu svetovalke skoraj vsak dan prihajam na učno pomoč. Svetovalka pravi, da bom tudi to zmogla.
Hvaležna sem, da imamo v Kočevju svetovalno središče, ki mi je v veliko oporo pri mojem šolanju.
	p-	Želite preživeti prosti čas ustvarjalno in v prijetnem druženju?
	ip	PRIDRU ITE SE Univerzi za lil. ivljenjsko obdobje v Ribnici!
#		URNIK KRO KOV
Nina Pajnič
ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA PO VASEH
za jesenski semester Univerze za tretje življenjsko obdobje v RIBNICI
				
	g""- um	LONČARSTVO ZA STAREJŠE Delavnica bo potekala 4.11.2008.11.11.2008. 18.11.2008. če bo vpisanih najmanj 8 članov	Ana ČEŠAREK	Miklova hiša
TOREK	16°°- 1730	DRUŽENJE Z ZUPANOM ob kavici in pogovor o dejavnostih in razvojnih potencialih občine 1 x mesečno Prvo srečanje: 11.11. 2008 ob 16.00 uri	Jože Levstek	Miklova hiša
	17°°-1830	UMETNOSTNA ZGODOVINA Termini: 25. 11. 2008. 9.12.2008. 23.12.2008. 13.1.2009. 27.1.2009. strokovni izlet do doaovoru z mentorico	Nadja KOVAČIČ	Miklova hiša
g	10°° - 11°°	BITJE IN ŽITJE MIKLOVE HIŠE (1x mesečno) Termini: 5.11.2008. 3.12.2008. 7.1.2009. 4.2.2009	Direktorica Vesna HORŽEN	Miklova hiša
g	19°°-20°°	PREDAVANJA ZA OSEBNOSTNO RAST (1x mesečno) Termini: 5.11.2008. 3.12.2008. 28.1.2009	Oleg KRIŽANOVSKIJ, Jože CESAR	LU Kočevje Multimedijska učilnica
i 5	10°°. 12°°	PONOVNO SPOZNAVAM SLOVENSKI JEZIK IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI (1x mesečno) Termini: 6.11.2008. 4.12.2008. 8.1.2009, 5.2.2009	Jožica PEČNIK	LU Kočevje LU3
	19°°-20°°	Šola »UTRIP ŽIVLJENJA« (1x mesečno) Termini: 20.11.2008. 18.12.2008. 22.1.2009	Anton FABJAN	Miklova hiša
Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice
datum odvoza: 04.11.2008
Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica
datum odvoza: 06.11.2008
Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje
datum odvoza: 11.11.2008
Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič
datum odvoza: 13.11.2008 Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec datum odvoza: 18.11.2008 Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica datum odvoza: 20.11.2008 Sv. Gregor,	Andol, Krnče, Levstiki,
Marolče, Junčje, Grebenje
datum odvoza: 25.11.2008 črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica
datum odvoza: 27.11.2008
GORNJE LEPOVČE: VSAK VIKEND GRIČ: ZADNJI VIKEND V MESECU


S1QL.NET
Kako sem postal ‘mladi gospodar leta’ ...
Pomagal tudi nasvet babice: »Naj ti ne bo škoda niti, odreži jo na lepem delu in imel boš lep konec za vdevanje v uho od igle.«
Pred slabim mesecem dni sem v časopisu Kmečki glas zasledil razpis za izbor Mladi gospodar leta 2008. Ko sem si dodobra ogledal razpisne pogoje, sem se takoj odločil, da se prijavim, saj sem verjel, da imam zelo dobre možnosti tudi za zmago.
Na uredništvo sem poslal svoj opis in nekaj slik. Te so bile nato objavljene v Kmečkem glasu. Po pošti sem prejel gradivo, in sicer knjigo Krompir in Traktor, od koder so bila tudi vprašanja za teoretični del tekmovanja. Kljub mojemu kroničnemu pomanjkanju časa sem si ga le vzel nekaj tudi za preučitev gradiva. Moram priznati, da sem izbrano gradivo prebral le dvakrat ali mogoče trikrat, vendar sem si zapomnil precej stvari, saj mi je že veliko ljudi reklo, da imam fotografski spomin.
In potem je prišel usodni petek, 10. oktober. Po pošti sem prejel vabilo, da se vsi kandidati zberemo pri kosilu na planšarij! Viženčar na Kriški planini, kjer je doma aktualna ‘mlada kmetica leta 2008'. V službi sem vzel dopust in z ženo Anito sva se odpravila na skoraj dve uri dolgo vožnjo v gorski svet.
Priznati moram, da sem bil nadvse navdušen
na se je odpravila na oder. Mogoče smo imeli tisti z višjimi številkami nekoliko prednosti, saj smo videli, kaj nas čaka. Po desetih ABC - vprašanjih se je na oder odpravila še druga skupina in za njo smo bili na vrsti že zadnji trije tekmovalci. Po vprašanjih, ki so jih dobili tekmovalci pred nami, sem videl, da zadeva ne bo tako težka, upal sem le, da ne bom dobil kakšnega neugodnega vprašanja z dvema podobnima odgovoroma. Po prihodu na oder nas je na mizi že čakal narobe obrnjen list z vprašanji in listki za odgovore A, B in C. Na znak smo vsi trije obrnili list z vprašanji. Povezovalka je začela z branjem vprašanj, mi pa smo dvigovali listek z rešitvijo na ustrezno črko. Po prvem delu mi je močno odleglo, saj sem pravilno odgovoril na vsa vprašanja.
Sledil je finalni obračun. Najboljši trije iz prvega dela smo se zopet odpravili na oder, kjer so nas čakali: krpa, nit, šivanka, škarje in veliko gumbov. V dveh minutah smo morali na krpo prišiti čim več gumbov, tako da se ob potegu ne bodo odtrgali. Zadeva niti ne bi bila tako težka, če ne bi bila na odru tako slaba svetloba in šivankino uho tako zelo majhno. Tedaj sem se spomnil besed moje tašče, ki je šivilja že več kot 30 let. »Naj ti ne bo škoda niti, odreži jo na lepem delu in imel boš lep konec za vdevanje v uho od igle.« Tako sem tudi storil in glej ga, zlomka, nitje šla res skozi uho. V preostalem času sem zlahka prišil 4 gumbe s 5 ali 6 vbodi niti za vsak gumb, tako da se gumbi tudi ob potegu niso odtrgali. Ostala finalista očitno nista imela mirnih rok ali pa takega nasveta, tako da sem zmagal že v drugi igri.
Nato so nam na mizo prinesli kardan. Sneti smo morali zaščito in jo zatem spet namestiti nazaj. Tudi tukaj sem imel najboljši čas. Na srečo smo naredili vsi trije finalisti enako napako pri montaži, tako da sem bil že tretjo igro najboljši.
Za zadnjo igro je bilo potrebno do konca zbiti lesen zaboj za krompir. Glede na to, da sem doma z ribniškega konca, smo tudi pri nas doma včasih zbijali lesene zaboje zase in za prodajo. Kljub starim izkušnjam sem se v zadnji igri znašel na drugem mestu. Pribiti bi moral le še eno letvico, vendar sem po oceni komisije porabil premalo žebljev. Na komisijo ni vplival niti lep videz mojega zaboja v primerjavi z drugima dvema niti moja šala, da moramo Ribničani delati lepo in kakovostno robo, saj bi drugače že zdavnaj propadli.
No, in tako je prišel zadnji del prireditve: podelitev nagrad in pokalov. Proti meni se je kar naenkrat vsula toča rok od vseh, ki bi mi radi čestitali za laskavi naslov ‘mladi gospodar leta 2008'. Na koncu se mi je zdela zmaga kar nekako prelahka, saj sem pričakoval napet boj do zadnjega. Mogoče je bila to pa le usoda, saj sem pri žrebu vrstnega reda potegnil številko 11, za 11. izbor za ‘mladega gospodarja leta’. Kakor koli že, zelo sem vesel tega naziva in ga bom ponosno nosil, dokler ga ne predam svojemu nasledniku leta 2009.
Upam, da se bo drugo leto na izbor prijavilo še več kandidatov, saj je v naši občini in tudi drugje še ogromno zelo dobrih mladih gospodarjev, ki bi se lahko potegovali za ta naziv.
JOŽEANDOLŠEK Foto arhiv Andolšek
Zmaga je gladko padla tudi pri šivanju gumbov (op. ured.)
nad lepo urejeno planšarijo in zelo zgovorno kmetico leta Marijo Grilc. Vsi smo zelo pohvalili tudi kulinarične dobrote, ki so jih za kosilo prinesli na mizo. Gobova juha se mi je zdela naravnost fantastična. Po kosilu smo imeli še žrebanje zaporednih številk. Potegnil sem zadnjo številko, 11. Po krajšem druženju in seznanjanju z ostalimi kandidati ter organizatorji tekmovanja iz ČZP Kmečki glas, smo se počasi odpravili proti sklepnemu prizorišču, na sejemski prostor v Komendo.
Organizatorji so bili ves čas zelo skrivnostni, saj nobeden od tekmovalcev ni vedel, kakšne naloge nas sploh čakajo na tekmovanju. Rečeno je bilo le malo teorije in malo prakse. Po uvodnih govorih, predstavitvi prejšnjih ‘mladih gospodarjev leta' in sami predstavitvi izbora ‘mladi gospodar leta', se je ob 18. uri začelo zares. Razdeljeni smo bili v tri predtekmovalne skupine. Prva skupi-
IZOBRAŽEVANJE Kmetijsko Okoljskega Programa (KOP)
v četrtek, 27. 11. 2008, ki bo v dvorani IDEAL, Ribnica. Pričetek delavnice bo ob 9.00 uri.
9.00 -	9.45
9.45-	10.30 10.30-10.45
10.45-	12.15
Predstavitev ukrepov KOP - Irena Šilc
Kolobar pri navzkrižni skladnosti in zaradi koruznega hrošča - Damijana llijaš Odmor
Vpliv pasme in prehrane na kvaliteto govejega mesa - Jasmina Slatnar
S 1. septembrom 2008 se je za vključene v ukrepe kmetijsko okoljskega programa začela nova izobraževalna sezona. Na podlagi veljavne zakonodaje vas ponovno opozarjamo, da morate tisti, ki ste vključeni v Kmetijsko okoljski program (KOP), tudi v tej izobraževalni sezoni (od 1. 9. 2008 do 31. 8. 2009) opraviti najmanj 4 - urno izobraževanje (predavanje ali prikaz/prireditev/ekskurzijo).
Kmetijska svetovalna služba Ribnica
lešero
ii/vic«ni~i ii/xiiisxnxi ci:iizxi
LETOS V ARCEVII VESELE RIBNXANKE V RIBNIŠKIH
OBLAČILIH
Na povabilo župana pobratenega italijanskega mesta Arcevia, Silvia Purgatorija, se je tudi letos delegacija ribniške občine udeležila tradicionalne prireditve »Praznik grozdja«, ki se vsako jesen dogaja v tem mestu. V delegaciji smo bile tudi predstavnice Veselih Ribničank, vodil pa jo je naš podžupan Vinko Levstek.
V lepo sobotno jutro smo se s kombijem odpeljali proti Italiji. Mesto Arcevia je od Ribnice oddaljeno 630 km. Na poti smo se morali kar nekajkrat ustaviti, da smo se okoli treh popoldne pripeljali mimo oznake za kraj Arcevio, z napisom ‘pobrate na z občino Ribnica’. Predstavnik občine nas je že pričakoval v hotelu, kjer smo ob dobri kapljici in hrani izmenjali prve pozdrave.
Gospa Zalka je imela z nami veliko dela, saj je morala naša radovedna vprašanja kar naprej prevajati.
Po namestitvi v hotelu je sledil večerni ogled mestnega jedra.
Mesto Arcevia je obdano z obzidjem in stoji na vrhu hriba, kamor vodi vijugasta in dokaj strma cesta. Pogled z obzidja na prostrane poljane v daljavi napolni človeku dušo in srce, posebno v času, ko so vse porasle s sončnicami ali žitom. Tlakovane ozke ulice in visoke, stare hiše ti dajejo občutek, da se sprehajaš po labirintu.
«?5
Vse ulice so v tem času, ko se odvija tradicionalni ‘Praznik grozdja' živahne, okrašene in pripravljene na sprejem obiskovalcev iz sosednjih krajev. Celo mesto kar tri dni praznujeta kmečki praznik in domačini - meščani - odstopijo svoje prostore (garaže, kleti ali dvorišča), kjer potem ljudje iz posameznih krajevnih skupnosti (le-teh je sedem), nudijo mimoidočim obiskovalcem razne dobrote (tradicionalne jedi, razna vina in izdelke). Vsak s svojo ponudbo predstavlja svoj kraj, po katerem je ta znan, in med seboj tekmujejo, kdo bo imel lepšo in pristnejšo predstavitev. Vse mestne ulice se stekajo na glavni osrednji trg, kjer se od zgodnjega popoldneva pa tja pozno v noč odvijajo razne prireditve od iger, tekmovanj, koncertov znanih pevcev, razstav in gledaliških predstav v čudovito obnovljenem mestnem gledališču
Po obilni večerji, med katero smo se z županom
Purgatorijem dogovorili o poteku nedeljske parade, ki predstavlja enega od vrhuncev celotne prireditve, je sledila nočitev v prijetnem in edinem hotelu, kjer smo utrujeni in polni vtisov v mehkih posteljah trdno zaspali do jutra.
Nedeljsko jutro ... Po zajtrku nas je župan Purgatori odpeljal na ogled še nekaterih mestnih znamenitosti, poseben poudarek pa je dal razstavi srednjeveškega slikarja Luca Signorellia, ki je v tamkajšnji cerkvi na ogled že več kot pol leta. Na temo ene izmed teh slik - slike Matere božje z detetom-je bila organizirana tudi letošnja parada. Na alegoričnih vozilih je bila prikazana slika v vsej njeni veličini. Nekateri prizori na teh vozillih so bili zares dobri in posrečeni, vsak pa se je potrudil po svojih najboljših močeh. Strokovna komisija je na koncu proglasila najbolj izvirnega za zmagovalca. Le- ta je prejel velik pokal, ki ga bo imel v posesti do naslednjega leta, ko se bo prireditev ponovila, vendar spet na drugo temo. Veliko čast pa so organizatorji namenili tudi Ribničanom, saj smo se predstavnice Veselih Ribničank v naših ribniških nošah predstavile na čelu parade in tako zabeležile še en prisrčen stik s pobrateno Arcevio. Vrhunec tridnevne prireditve pa je bil ognjemet, ki smo ga opazovali z njihovega najvišjega cerkvenega zvonika.
Tako je minil še en prijeten dan bivanja v Arcevii. V ponedeljek zjutraj smo si ob izmenjavi daril zaželeli srečno in na skorajšnje snidenje ter zaključili naš obisk. Podžupan Vinko, ki je opravljal kar dve funkciji hkrati, saj se je izkazal kot zelo precizen in dober voznik, nas je varno pripeljal tudi nazaj v Ribnico.
Dvakrat Vesele Ribničanke se ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi Občini Ribnica, da nas je povabila na tako prijeten in doživet obisk mesteca Arcevie.
Prispevek pripravila MARINKA VESEL Foto Mojca Štupica
DOBER DAN, GOSPOD! DOBER DAN, GOSPA!
Naj se olika v Ribnici dvigne!
Poučen dialog, kajneda? Nekako v stilu običajne olike. Če te nekdo pozdravi, mu odzdraviš, to je še najmanj, kar lahko storiš, če že sam nisi bil toliko vljuden, da bi prvi pozdravil.
Ugotavljamo, in to smo sistematično preverjali zelo dolgo (in tudi že opomnili), da mnogim starejšim prebivalcem Ribnice manjka osnovne olike. Ne ozdravljajo v primeru, da jih kdo pozdravi, če osebe ne poznajo.
Naj jih ponovno podučimo: omikano in olikano ter znak splošne prijaznosti je, da vsaj odzdravite, če vas kdo pozdravi. Prav nič si ni treba svojih misli gnjaviti s tem, zakaj vas ta oseba pozdravlja, če je ne poznate. Na znak prijaznosti se odzovite, pa četudi si pozdrav zabrundate v brado...
ilešEro
KJE DA RASTEJO BUČE? NA DREVESIH!
Narava se tako zelo rada poigra z nami in zdaj je posadila bučo na drevo. Zgodilo se je v Slemenih, natančneje na Prapročah. Soseda naše dopisnice je lansko leto na gnojišče vrgla nekaj buč. Letos so se buče razrastle, se ovile tudi okrog bližnjega drevesa in ena izmed buč je tako zrasla na drevesu. Objavljamo živ dokaz povedanega.
kkrm
KRAVE NISO VIJOLIČNE
To dobro ve ljubljanska srajca, kot tu še vedno radi poimenujemo ljudi, ki pridejo iz prestolnice. Pred nosom nimajo krav, koz in ovčk, pa zato radi kaj zamešajo in ne vedo, kakšen red velja v naravi in na podeželju. Večina tudi viha nos nad hlevskim gnojem in preprostim življenjem na kmetih, zato je simpatično, če se kje najde tudi druge gore list.
Jože Kozina iz Jurjeviče nam je takole pripisal pod fotografije, ki nam jih je poslal:
»Predstavljam vam vnuka in nečaka Alexa Kotnika. Prihaja iz Ljubljane in je bil pri nas na počitnicah. Star je 7 let. Ima zelo veliko veselje do kmetijstva, živali, še posebej pa do molže.
Sam pomolze 2 kravi, okoli 8 litrov, in pije sveže mleko, direktno iz golide. Mati le držijo golido in vpijejo na kravo. Že ob pol šestih zjutraj podi staro mamo in očeta v Stalo, molst in pa fotrat«.
Naj Bog ohrani tvoje dobre navade, Alex!
ODLOČI SE ZA ŽIVLJENJE, NAMESTO DA Tl GA NAREKUJE ZASVOJENOST
Te besede so zapisane na zloženki društva »PROJEKT ČLOVEK« in so namenjene vsem, ki se srečujejo s problematiko zasvojenosti ( droga, alkohol, motnje hranjenja, hazarderstvo) in njihovim bližnjim.
V društvu »PROJEKT ČLOVEK« nudimo pomoč tistim, ki sprejmejo odločitev, da jim droga ne bo več usmerjala življenja, in se odločijo za kvalitetno življenje brez drog, za zdrave družinske odnose, vključenost v družbo (v smislu šolanja, zaposlitve, družabnega življenja), prav tako nudi pomoč družinam, ki se soočajo z zasvojenostjo bližnjega.
Vstopna točka v program je običajno SPEJEMNI CENTER. Društvo ima trenutno pet sprejemnih centrov, in sicer v Ljubljani, Piranu, Ravnah na Koroškem, Rušah (blizu Maribora) in v Kočevju. Programi, ki jih izvaja Sprejemni center Kočevje so:
•	Telefonsko svetovanje - za uživalce drog in njihove svojce, ki vsaj prve informacije najraje pridobivajo anonimno (da se jih informira in motivira za iskanje pomoči).
•	Prvi pogovori.
•	Programi individualne terapije - za osebe, ki imajo težave z zasvojenostjo in so že uspele vzpostaviti abstinenco, vendar potrebujejo pomoč pri spoprijemanju z vsakdanjimi življenjskimi težavami (program SORA), za osebe, ki imajo težave z zasvojenostmi in še ne abstinirajo, vendar pa o tem razmišljajo in potrebujejo ob tem pomoč, spremljanje in motiviranje (program DIPO), ALFA-program je za tiste, ki prejemajo nadomestno terapijo (metadon, subotex) in potrebujejo pomoč pri spoprijemanju z življenjskimi nalogami,
•	Izvajanješportno-kulturno-ustvarjalne dejavnosti Skozi vse programe, kijih izvajadruštvo»PROJEKT ČLOVEK«, poteka tudi delo z družino ali drugimi najbližjimi osebami, saj je to eden izmed ključnih elementov uspešnega reševanja težav. Uporabnike programa, ki potrebujejo intenzivnejšo oz. bolj celostno obliko pomoči, se usmerja v klasični program društva PROJEKT ČLOVEK, ki ima 3 faze.
•	PRIUS (priprava in usmeritev, privajanje na pravila, pomoč pri vzdrževanju abstinence, terapevtske aktivnosti v obliki pogovorov in različnih skupin, športno-kulturne dejavnosti)
•	TERAPEVTSKA SKUPNOST (utrjevanje samostojnosti, delo na sebi, medčloveških odnosih, razvijanje abstinenčnega načina življenja)
•	CENTER ZA REINTEGRACIJO (skupine in pogovori so namenjeni težavam, ki se pojavljajo ob ponovni vključitvi v šolo, pri iskanju zaposlitve, družini, prijateljskih stikih)
Motivacija za dosego in vzdrževanje abstinence, reševanje dnevnih problemov, vzpostavitev zdravih odnosov v družini, integracijo v zdravo družbo, samostojnost so temeljne naloge zaposlenega v Sprejemnem centru Kočevje. Pomembno je, da smo z vami od trenutka, ko se odločite za novi korak, pa tudi ko preidete vse stopnje in ponovno zaživite življenje brez omame.
MIHA RuparČIČ, Društvo »PROJEKT ČLOVEK«, Sprejemni center Kočevje,
Ljubljanska c. 7, Kočevje, Tel.: 051 650 459, Email: sc.kocevje@projektclovek.si
F,
■/XTVJL
s rvj i' loci
REČENO, STORJENO - DOM	uredništvo
ZA OSTARELE ZAŽIVEL	SPOROČA
Od sladolednega piknika in izdelovanja suhe robe do učenja harmonike
RIVE, izgradnja in upravljanje doma starejših občanov Ribnica, je novonastali dom, ki je s svojimi začetki odprl domsko varstvo aprila 2008. Dom sprejema občane, stare nad 65 let ,iz občin: Ribnica, Sodražica, Kočevja, Velikih Lašč in ostalih.
V domu želimo stanovalcem omogočiti kvalitetno preživljanje njihove jeseni življenja, zato smo jim od aprila do danes ponudili različne dejavnost, kot so bile:
-v mesecu maju smo imeli prvo razstavo izdelkov iz vrtca RIBNICA,
- nastop otrok iz vrtca RIBNICA, z igrico
»Grad Gradič«,
-	razstavo izdelkov našega stanovalca Pavla Andoljška,
-	nastop ljudskih pevk iz društva podeželskih žena Vesele Ribničanke,
-	obisk stanovalcev iz Doma starejših občanov Idrija,
-sladoledni piknik,
-	izdelovanje suhe robe nam je prikazal Franc Jaklič,
-	piknik na terasi doma, ob pomoči Letnega vrta Cene ter vaške skupnosti Breže,
-	ogled tekme svetovnega prvenstva v preskakovanju ovir UGAR 2008 je bil izveden s pomočjo oz. donacijo vstopnine posestva Ugar,
-	izlet z ogledom Trubarjeve domačije, maša pri Novi Štifti in ogled Ribniškega gradu ter nastop Jožice Kališnik in Boža Matičiča.
Prav tako pa imamo v Domu ustanovljenih 5 medgeneracijskih skupin starejših ljudi za samopomoč, ustanovljenih s pomočjo prostovoljk iz Centra za socialno delo Ribnica in Društva za kakovostno starost Ribnica. Te skupine se sestajajo enkrat tedensko v domskih
Stanovalci so se bili pripravueni učiti tudi igranja na harmoniko
■
Sladki sladoledni užitki
Že dlje časa opažamo, da nekateri pošiljatelji prispevkov le-te pošiljate tudi z namenom, da bi se lahko zahvalili sponzorjem svojih prireditev, dogodkov, akcij itd. Do neke mere je to sprejemljivo, toda zadeva je presegla vse razumne meje, ker navajanju sponzorjev ni konca. Zahvalite se jim lahko preko dopisa, s katerim jih k sponzoriranju tudi povabite.
Mnogi pa zdaj izkoriščate Rešeto zato, da pridobite sponzorje na račun tega, ker jim brez naše vednosti obljubljate, da bo njihovo ime navedeno v časopisu. Tako početje je nekorektno tudi do sponzorjev, ker ni naša dolžnost, da to objavljamo brezplačno. Kljub temu, da gremo marsikomu na roko, se nas nikoli ne navede kot sponzorja, čeprav bi vam lahko to vsiljeno uslugo gladko zaračunali. Pravila igre so jasna in so tudi za vse enaka, zato prosimo, da časopisa ne zlorabljate v svoje namene. Hvala za razumevanje.
prostorih, prav tako se enkrat tedensko v domski kapeli opravlja sveta maša. Dom stanovalcem nudi tudi izposojo knjig v domski knjižnici. Z knjižnico, ki deluje v Miklovi hiši, pa se dogovarjamo za literarne večere, ki bi jih pripravile knjižničarke. K sodelovanju smo povabili tudi OŠ Ribnica, Glasbeno šolo Ribnica in prav tako zelo uspešno sodelujemo z ostalimi društvi, ki delujejo v občini Ribnica.
Preko vseh teh medgeneracijskih povezav in sodelovanj želimo našim stanovalcem omogočiti kvalitetnejše bivanje v Domu in jim omogočiti, da svoje življenjske modrosti, znanje in izkušnje delijo z mlajšimi generacijami.
Vsem navedenim organizacijam, podjetjem, posameznikom in društvom in tudi tistim, ki jih v tem članku nismo omenili, pa so pripomogli na k izvedbi aktivnosti in delavnic, ki se opravljajo v okviru delovne terapije ter naših želja in potreb, se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje.
Napisali in fotografirali v Aktivu Doma
POLJANE NA RAČUN POLJANCEV VSE LEPŠE
Turistično društvo Grmada Velike Poljane - Ortnek je ob zaključku akcije Moja vas - lepa, urejena in prijazna, ki je bila 17. oktobra v osnovni šoli na Velikih Poljanah, podelilo dve pohvali za celostno ureditev hiše in eno za posebno lepo urejen kotiček vrta.
Letošnja akcija je bila že šesta po vrsti in je potekala od 1. junija do 30. septembra. Vsi, ki v njej sodelujemo, smo polepšali videz naše krajevne skupnosti. Krajani so akcijo lepo sprejeli in lahko rečemo, daje podoba kraja vsako leto lepša.
Urejenost hiš in okolja sta ocenjevali dve komisiji; komisija s predsednico Silvo Cimerman je ocenjevala vas Velike Poljane, druga s predsednikom Antonom Andolškom pa vasi in zaselke krajevne skupnosti Velike Poljane. Komisiji sta pri svojem delu upoštevali celostno ureditev hiš in okolice, zasaditev cvetja na oknih, urejenost vrtičkov ter ohranjanje stavbne kulturne dediščine.
Pohvale so prejeli: Slavka Strnad z Velikih Poljan ter Sabina in Darko Prijatelj s Finkovega za lepo urejeno hišo z okolico in Lojzka Fister z Velikih Poljan za lepo urejen kotiček vrta.
Vsem nagrajencem gredo naše iskrene čestitke in hvala za njihov prispevek k lepo urejenemu okolju, in tudi vsem tistim, ki na kakršen koli način lepšate našo krajevno skupnost.
M.O.
Foto: Janez Zajec
88
ilEšero
ŽENSKE SE BOLJE RAZUMEJO Z MEDVEDI 1
... zato jih je ‘Trubar’ prve spustil v gozd ...
»Inu predno se razidemo inu von noge pot vzamejo pod se, von mi svetvamo, da najtaprvo ženske mirjo pot skozi šumo, kir se bul zasto’pjo z medvedi, ki zadne cajte strah poganjajo v kosti vsem inu vsacemu, ki se jim raj ta prbližat. Pa srečno.«
Kdo je izrekel to ‘sveto resnico’? Primož Trubar, katerega 500-letnico rojstva smo letos praznovali, je takole v pozdravnem nagovoru na začetku pohoda, posvečenega njemu v čast 27. septembra, pozdravil vse pohodnike ter jih pohvalil, da so si vzeli čas ter namesto na trgatev prišli semkaj, da bi se z njim na pohod po ribniških planinskih poteh podali. Za konec je vsem na srce položil, naj se ne menimo o politiki, ki je zaznamovala pretekli vikend z volitvami in nam že tako preveč časa vzame, temveč bo bolj koristno, če si lepo, mirno zapojemo. »Ne tulite, ne bledite nezastopnu, brez vse andahti, kakor kecar turški, ki tuli le za voljo strahu.« Z željo po dobri volji in lepem pohodu je na pot najprej usmeril ženske, saj se ie-te bolje razumejo z medvedi, ki zadnje čas strah v kosti poganjajo vsem in vsemu, ki se jim približa. Upoštevajoč dobre in bodrilne nasvete Primoža Trubarja, se je skupina 35 pohodnikov z vodniki podala na pot iz Ribnice, mimo Francetove jame, do Seljana in k Sv. Ani ter naprej do Sten Sv. Ane in Grmade, kjer je pohodnike že čakal ciganski golaž. Pohod S Trubarjem po ribniških planinskih poteh je organiziral Turistično informacijski center Ribnica v sodelovanju s PD Ribnica, ki je pohod izvedel. Skupino je vodil Roman Petelin, pomočnik vodje je bila Zdenka Mihelič, sodeloval pa je tudi Stane
Trubar z vodjo pohoda Romanom petelinom Babič, vsi planinski vodniki. Vodja Tl C Vesna Savič je pohodnike od blizu in daleč, predvsem pa iz okolice Ljubljane, pozdravila, razložila pomen in povezanost Ribnice s Trubarjem ter se seveda skupaj s skupino podala po prelepih ribniških gozdovih, ki so se s pogledi odpirali na Ribniško dolino, s Sten in z Grmade pa tudi na struško stran. Trubarjev čas je bil tudi čas turških vpadov in pri Sv. Ani in na Grmadi (pove nam že ime) so kurili kresove, ki so opozarjali na prihod
Turkov. Pohodniki pri Sv. Ani niso prižgali krasa in niso streljali z možnarji, so si pa ogledali čudovito cerkvico sv. Ane in prisluhnili bajki o nastanku Ribnice. Na poti je skupino snemala tudi ekipa RTV Slovenija, ki je v prvi novi oddaji ‘Migaj raje z nami!' (10. oktobra) predstavila pohod, našo Dolino in veselo vzdušje. Prav tako tudi Primoža Trubarja. Njegovo vlogo je izvrstno odigral Medard Pucelj, ki je pohodnike ob zaključku na Grmadi pohvalil za 6-urno vztrajnost na poti, zvedavost, in dobro voljo, ki jo je bilo čutiti ob prihodu. V nagovoru je poudaril še pomembnost pravega spoznanja, za katerega se je treba učiti, kulturo spoznavati, se dati podučiti in po svetu z odprtimi očmi hoditi. Za lažje prenašanje oblasti in političnih peripetij, ki nas čakajo v življenju, pa: »Ko zaslišite, kako se politiki med seboj kregajo, drug o drugem grdo govorijo, blatijo resnico in čisto besedo ter vas zapeljujejo; obrnite se takrat od njih, pojdite svoje pameti in misli po poti prave in edine resnice, ki ste jo v sebi odkrili in jo nosite v srcu. Preljubi Slovenci - ljubite se med seboj!« je zaključil Primož Trubar. Za drugo leto sta TIC Ribnica in PD Ribnica že staknila glave ter se dogovorila, da bi s prijetnimi pohodi po poteh naše Doline ter Male in Velike gore nadaljevali tudi v prihodnje. Pohod se bo imenoval »Z znanimi Ribničani na pot«. Vsako leto pa bodo pohodniki spoznavali drugo znamenito (še živečo ali pokojno) osebo Ribniške doline. Leta 2009 bodo pohod organizirali 26. septembra.
Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ
(DESNO)
OTROK MOJ, NE POZABI NA BOGA
Praznovanje svetovne misijonske nedelje v Ribnici
Orgle so v ribniški župniji 19. oktobra mogočno donele in petje je še z večjim žarom napolnjevalo cerkev in srca ljudi. Ta dan je praznovanje svetovne misijonske nedelje ljubljanska nadškofija praznovala v/ibniški farni cerkvi sv. papeža Štefana. Ob somaševanju domačega župnikaAntonaBerčana in veliko drugih škofijskih duhovnikov je slovesno somaševanje vodil ljubljanski nadškof Alojz Uran.
Nadškof Uran je v nagovoru zanosno in s hvaležnostjo spregovoril o misijonskem delu naših misijonarjev in misijonark po svetu. Med drugim je dejal: »Če imaš Boga, imaš vse. Oznanjevanje Kristusa in njegovega evangelija je neodložljiva dolžnost vsakega vernika. Misijonarjenje je
.HešBro
odgovor na ljubezen. Bog je ljubezen. On vodi Cerkev do skrajnih meja človeštva. Naj obhajanje
svetovne misijonske nedelje opogumi vse nas. ‘Zastonj prejemate, zastonj dajajte.' Moja želja je, da bi v božjem ljudstvu bilo čedalje več molitve; le-ta je namreč osnovna luč Kristusa med vsemi.«
Nadškof Uran tudi ni pozabil na družine in starše, prve oznanjevalce in misijonarje za človeka. Pridigo je zaključil z besedami: »Danes sta bila za blažena razglašena zakonca Ludvik in Marie-Zelie Martin, starša sv. Terezije Deteta Jezusa. S to razglasitvijo je papež Benedikt poudaril, da so prvi misijonarji za človeka starši. Ni vseeno, starši, kako posredujete vero, ki ste jo prejeli od svojih staršev. Starši dajete veliko dobrih popotnic svojim otrokom. Ja, naj študirajo, si uredijo življenje, toda starši, posredujte tudi sporočilo ‘Otrok moj, ne pozabi na Boga!’ To je največje sporočilo in dota otroku.« Pri maši je sodelovala tudi uršulinka, sestra Polona Švigelj, doma iz Logatca, ki je pet let delovala kot misijonarka v Senegalu, sedaj pa je eno leto v Rimu. Ob diapozitivih nam je predstavila delo, misijon, in samo življenje v tej afriški državi, katere ime pomeni ‘naš čoln’, nasploh. Manjkal ni niti pozdrav ter nekaj stavkov v senegalskem jeziku, ki ga je-vzljubila tako kot tamkajšnje ljudi, še posebej otroke.
tekst in foto ZDENKA MIHELIČ
BS
■ rsj ■■<><■
SOS <><■
»POLICIST LEON SVETUJE«
Preventivni projekt za naše šolarje
Učenci in učiteljice 5. razredov OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica smo se odločili za projekt »Policist Leon svetuje«. Izvajalec projekta je Policijska postaja Ribnica v sodelovanju z učiteljicami, ki poučujemo 5. razred.
Cilji omenjenega projekta so seznaniti otroke z nevarnostmi, s katerimi se lahko srečajo v vsakdanjem življenju, in jih poučiti o primernem samozaščitnem oz. preventivnem ravnanju; povečati prepoznavnost vodij policijskih okolišev; okrepiti partnersko sodelovanje med policijo, šolami in starši; poenotiti vsebine in metode dela v projektu.
Temeljni pripomoček za izvajanje projekta je delovni zvezek »Policist Leon svetuje«. Pri reševanju nalog iz delovnega zvezka lahko poleg učencev in učiteljev sodelujejo tudi starši in vsi drugi, ki lahko kakorkoli pripomorejo k vzgoji in zagotavljanju splošne varnosti otrok. Varnostne vsebine so razdeljene na pet sklopov: promet, pirotehnika, nasilje, kriminaliteta in kolo. Posamezne teme so opisane v namišljeni zgodbici, sledijo pa vprašanja in nasveti policista Leona. Ob zaključku projekta bodo vsi učenci dobili priznanje. Učenci se že veselijo sodelovanja s Policijsko postajo Ribnica, učiteljice pa si bomo prizadevale, da bomo skupaj uresničili zastavljene cilje.
Članica Sveta za preventivo in vzgojo otrok in mladine Občine Ribnica in koordinatorica prometne vzgoje MOJCA JELUŠIČ
KRIŽIŠČE IZ PLASTIČNIH ZAMAŠKOV
V mesecu oktobru, v tednu prometne varnosti, so otroci ustvarjali iz odpadne embalaže na temo promet. V skupini Račke so izdelali maketo križišča iz plastičnih zamaškov.
Vabimo vas, da tudi v šolskem letu 2008/09 sodelujete pri zbiranju papirja, tonerjev in kartuš. P(ostanite) eko
Koordinatorka ekovrtca: MOJCA SEVER MRHAR
30
POŽAR V ŠOLI
je bila vsebina obrambnega dneva, ki smo ga izvedli skupaj z gasilci na podružnični šoli Dolenja vas 4. oktobra. Z učenci smo se najprej pogovarjali o vzrokih za nastanek požarov, pravilnem ravnanju in varnem umiku z mesta požara. Učenci so se seznanili tudi z evakuacijsko potjo in požarnovarnostnim načrtom šole. Ob deveti uri pa je filmski dim, ki ga je aktiviral hišnik, sprožil pravi požarni alarm. Šolsko zgradbo je uspelo nemudoma zapustiti štirim razredom. Umaknili smo se na zbirno mesto, en razred pa je bil ogrožen in je ostal v učilnici. Prav tako se ni uspelo rešiti dvema učencema, ki sta bila v času požara v toaletnem prostoru. Sledil je klic na 112. Kmalu so se zaslišale gasilske sirene.
Na pomoč so nam prihiteli gasilci prostovoljnih gasilskih društev: Dolenja vas, Lipovec, Prigorica in Rakitnica. Vodja intervencije je bil Toni Henigman. Stekla je akcija reševanja in gašenja.
POLJANSKI GASILCI DOBILI NOV ZAGON
PGD Velike Poljane praznuje drugo leto častitljivih 100 let obstoja. Ob tej priliki želimo odpreti novo večnamensko dvorano v 1. nadstropju gasilskega doma na Velikih Poljanah ter obnoviti 100 let star gasilski voz s črpalko. Za dosego tega cilja smo že začeli z aktivnostmi za zamenjavo strehe in zbiranjem sredstev za izgradnjo dvorane, ki naj bi deloma služila tudi kot gasilski muzej, saj imamo v našem društvu ogromno stare opreme, ki so jo drugje že zdavnaj zavrgli.
Z izgradnjo dvorane želimo dvigniti kakovost življenja v našem koncu občine, kamor pride le malo občinskih sredstev. Kjer je volja, je tudi pot -in tako tudi mi verjamemo v naše člane in nasploh krajane, da nam bodo zagotovo priskočili na pomoč za skupno dobro.
V dokaz zagnanosti naših članov je tudi udeležba s 5 tekmovalnimi enotami v vseh starostnih kategorijah na občinskem gasilskem tekmovanju v Ribnici, 11. oktobra letos. Domov smo prinesli kar tri pokale.
Jožeandolšek
Kmalu je gasilcem uspelo rešiti celoten ogroženi razred, pozneje pa so z nosili prinesli še dva učenca, ki zaradi zastrupitve nista mogla zapustiti zgradbe. Z zbirnega mesta smo vsi z zanimanjem opazovli delo gasilcev. Reševalna akcija je zelo dobro uspela. Dogodku je ves čas prisostvoval tudi ravnatelj France Ivanec.
Učenci so z vajo pridobili veliko znanja o ravnanju v primeru požara. Najbolj pa so uživali po končani vaji, praktično preizkušali gašenje z vodo in se popeljali z gasilskimi vozili.
Vsem gasilcem, ki so sodelovali pri izvedbi vaje, se najlepše zahvaljujemo, posebej pa še sektorskemu poveljniku Francetu Vidervolu in vodji intervencije Toniju Henigmanu, ki sta nam pomagala tudi pri načrtovanju vaje.
TekstinfotoVodjaPŠDolenjavasSONJAPOGORELC
PRIGORICA VARNA V ROKAH GASILCEV
Sektor Dolenja vas je imel 13. septembra večjo gasilsko vajo v Prigorici. Glavni organizator vaje je bil PGD Lipovec. Namen vaje je bil preizkus orodja in opreme ter usposabljanje gasilcev za gašenje in reševanje. PGD Prigorica, Grčarice, Nemška vas, Sušje so izvedli verižno vajo, črpanje vode iz potoka Ribnica. Delali so s petimi ročniki, uporabili pa še dve motorni brizgalni.
PGD Lipovec, Dolenja vas, Rakitnica so prikazala gašenje notranjega požara in reševanje ponesrečenca. Pri vstopu v prostore so uporabili izolirne dihalne aparate. Ko so obvestili vodjo vaje, da je v prostoru ponesrečenec, vodja takoj zahteva preko Centra 112 reševalno vozilo. Osebje zdravstvenega doma je ponesrečencu nudilo strokovno pomoč. Pri vaji je sodelovala tudi policijska postaja Ribnica, ki je poskrbela za nemoten potek vaje in preusmeritev prometa. Vajo so si ogledali župan Jože Levstek, predsednik GZ Ribnica Cveto Marinšek, poveljnik GZ Ribnica Janez Puželj, za zaščito in reševanje Lado Mate in poslanec DZ Jože Tanko.
Vodja sektorja, VGČ II st. VlDERVOL FRANCE
.HEšero
OD PARAD DO REŠEVANJA ŽIVLJENJ
Prvič so se gasilci na celovit način pokazali tudi ljudem, za katere skrbijo
Mesec oktober je mesec požarne varnosti in kako bi ribniški gasilci lahkoto lepše obeležili kot z osveščanjem in prikazom dela ter s svojo usposobljenostjo in opremljenostjo društva. Pripravili so gasilski dan, kot ga tu še nismo videli, in pohvalil jih je tudi novi predsednik Gasilske zveze Cveto Marinšek, rekoč, daje bil 4. oktober lep primer nove poti, ki stajo ubrala tako ribniško gasilsko društvo kot Zveza.
Ljudje so skozi delo in prikazane najrazličnejše možnosti reševanja različnih nesreč videli, da so ribniški gasilci visoko usposobljeni, imajo potrebno opremo ter nanje lahko računajo več kot z vso gotovostjo in zaupanjem. Prikazali so primere tehničnega reševanja, kako prestrezajo tekočine na rekah in potokih, pa kako deluje gasilska črpalka in gašenje iz potoka, kako se rešuje na vodi s pomočjo reševalne deske, kako gasiti s priročnimi sredstvi (prah, C02 in Bioversal). Prikazali so nam tudi, kako poteka reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, način reševalnega
Po RIBNIŠKEM TRGU SO SE V PARADI ZVRSTILI TAKO GASILCI KOT VOZILA
Gasilci računajo, da se jim bo pridružilo tudi VEČ MLAJŠIH ČLANOV
hidravličnega sistema in zelo koristno - kako pogasimo požar čisto na začetku. Izvedli so tudi najrazličnejše možne scenarije avtomobilskih nesreč in reševanje ponesrečencev iz vozil. Tako je zagorel fiat punto, zažgali so ga gasilci sami, da bi prikazali reševanje iz gorečega vozila. Številni Ribničani, ki so se odzvali povabilu ribniškega gasilskega društva, so si lahko ogledali tudi raznovrstno gasilsko in reševalno tehniko ter opremo. Lahko so videli, kako se gasi z višine in se tudi sami povzpeli po visoki lestvi vozila poklicnih gasilcev enote Gasilske brigade Ljubljane, najstarejše poklicne gasilske enote v Sloveniji (ustanovljena I. 1922). Tudi za številne najmlajše nadobudneže je bilo poskrbljeno, tako s prikazom, animacijo in likovnimi delavnicami, ki sta jih vodili Katja Rus in Staša Ivanec iz ribniške osnovne šole. Najpomembnejši dogodekje bil prevzem novega vozila GVC 16/25, ki je obogatilo vozni park ribniških gasilcev. V hitrem tehničnem reševalnem vozilu je vse potrebno za reševanje ob prometnih nesrečah, za rezanje pločevine avtomobilov ter reševanje ponesrečencev iz jeklenih konjičkov. »Novo vozilo GVC 16/25 ima 2500 - litrsko cisterno za vodo, visokotlačno črpalko z dvema napadoma. Vozilo je opremljeno z vitlom - žično vrvjo, specialno motorno žago, potopno črpalko, agregatom, štirimi dihalnimi aparati, termo-kamero, dvema potapljaškima oblekama, desko za reševanje na vodi ter vrsto drugega orodja in opreme za reševanje.«
Skupna vrednost opremljenega vozila znaša blizu 200.000 evrov. Vozilo je namenjeno za hitri napad, »zato potrebuje podporo dodatne cisterne za vodo, ki je naslednja investicija v posodabljanje PGD Ribnica, saj sta obstoječi cisterni že zelo nepredvidljivi,« je o vozilu in naslednjih investicijah razložil predsednik Franc Klun. Slovesni prevzem in blagoslov vozila, katerega voznik bo poveljnik PGD Ribnica in

pomočnik poveljnika GZ Ribnica Gregor Virant, se je začel s slavnostno parado gasilcev in vozil. Sodelovala so ribniška PGD; skupaj 140 sodelujočih. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki sosednjih gasilskih zvez, predstavniki donatorjev, predsednik GZ Ribnica Cveto Marinšek, ribniški župan Jože Levstek, tudi sam gasilec, in podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Leon Behin. Vozilo in opremo so si po koncu prireditve z zanimanjem ogledali številni gasilci, najmlajši ribniški gasilci pa so se v hipu povzpeli vanj in preizkusili trdnost notranjosti. »Gasilci smo in še sodelujemo pri raznih aktivnostih našega kraja. Zal je danes tega manj, saj sodobni način življenja, nova tehnika, nov način gradnje in drugo gasilcem nalaga vedno več intervencij, ki so tehnično in fizično izredno zahtevne in naporne. Zato večino svojega časa posvetimo skrbi za opremo in usposabljanje,« je razložil predsednik Franc Klun in opozoril na potrebo, da bi gasilsko dejavnost bolje podprla država ter uredila status gasilcev. K sreči pa »občina Ribnica namenja gasilstvu veliko pozornost in finančna sredstva, s čimer lahko sledimo vsem spremembam.« Zaslužnim so podelili priznanja GZ Ribnica in PGD Ribnica. Kot je v nagovoru dejal podpoveljnik GZS, Leon Behin, »je prispevek ribniškega gasilstva v več kot 120-letni zgodovini zelo velik, če se samo spomnimo že Ignacija Merharja. V veliko veselje mi je, da vidim velik razvoj ribniškega gasilstva. Zasluga za to gre tudi ribniški Občini. Ribniški gasilci ste pomembni tudi širše, saj sodelujte in pomagate na širšem področju. Med drugim ste bili na Ruju, ko ste pomagali odstranjevati in čistiti po naravni nesreči.« Drugo leto praznujemo 140-letnico gasilstva na Slovenskem in tudi Ribnica bo gotovo obeležila to častitljivo letnico. Kot je bilo slišati, pa bodo ribniški gasilci v letu 2009 ponovno pripravili gasilski dan.
Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ
Novo VOZILO JE BILO NAJ PRIVLAČNEJŠE RAVNO ZA MLADE GASILCE
Rešeto
i.><>RXlC>«l VM
■ rsj ■>e.i.ri i rxj.«.>■<>«■
Z' MAŽORETKE NA EVROPSKEM PRVENSTVU PONOVNO Z MEDALJO
Kar dva avtobusa navijačev za spodbudo!
Ribnica postaja vse bolj mesto najrazličnejših športov in aktivnosti, prav tako pa tudi odličnih uspehov in neverjetnih ciljev. Prav tako bi lahko rekli za ribniške mažorete, ki so na 12. Evropskem prvenstvu mažoret NBTA-EU (National Baton Twirling Assotiation Europe) letos od 3. - 5. oktobra v češkem Brnu ponovile lanskoletno tretje mesto z evropskega prvenstva (EP) v Ribnici, v skupini Acceessories corps senior. Ne samo tekmovanja, temveč tudi prijateljstvo je tisto, kar druži naše mažorete.
V Brno je pod vodstvom Tine Jurkovič odpotovalo skupaj 14 Ribničank, od tega jih je 6 nastopalo v skupini B Acceessories corps senior (ples, palica, rekviziti), 12 v korakajoči skupini C(palica), dve ciciban ki pa sta nastopili
Na Posestvu Ugar tokrat gostili še FBI World Dressage Challenge
Na Posestvu Ugar smo se po uspešno izpeljanem tekmovanju za Svetovni pokal v preskakovanju ovir posvetili dresuri. Ze teden dni po izpeljanem tekmovanju, natančneje med 1. in 2. oktobrom, smo gostili tekmo FEI World Dressage Challenge, ki ima poleg tekmovalnega tudi izobraževalni značaj.
FEI World Dressage Challenge je dresurna tekma za slovenske tekmovalce pod okriljem Mednarodne konjeniške zveze (FBI) in se organizira z namenom razvoja konjeniškega športa. Za strokovno plat tekmovanja sta skrbela mednarodno uveljavljena sodnika, ki ju je za to priložnost poslal FBI, gospa Marian Elizabeth Cunningham iz Peruja in gospod Peter Engel iz Nemčije. Prvi tekmovalni dan se je 17 tekmovalcev, kolikor se je Challenga tudi udeležilo, pomerilo v različnih dresurnih nalogah. V popoldanskem delu je potekala video delavnica, kjer so tekmovalci skupaj s sodnikoma analizirali posamezne nas-
tope in iskali momente za napredek. Najboljši v tekmovalnem delu so si za naslednji dan prislužili trening z že omenjenima sodnikoma, ki sta se vsakemu tekmovalcu posvetila individualno.
Challenge je bil torej dobra priložnost na koncu tekmovalne sezone za izboljšanje dresurne tehnike, postavitev nadaljnjih izzivov ter druženje z ostalimi tekmovalci.
U.J.
Foto: Staša Kosler
v duetu (Ana Adamič, Nastja Šilc). Kot solistka je v kategoriji Accessories solo junior nastopila tudi Anja Oblak. Skupaj so z Ribničankami v B Acceessories corps senior nastopile tudi 4 mažorete iz Kočevja, ki so tekmovale z njimi že na državnem prvenstvu in izboru v Kočevju. Tako je točko Matrica, s katero so požele veliko navdušenje tudi na EP, odplesalo 10 deklet. Navdušenje nad odličnim tretjim mestom je bilo pri samih izvajalkah toliko večje, ker so nastopile s svežo točko, prvič predstavljeno ravno na DP v Kočevju konec letošnjega maja, ter predvsem, ker so koreografijo sestavile same brez mentorja. Vsaka je dala svoj košček v mozaik plesa, palice, rekvizitov. Trud, povezanost med plesalkami in neverjetna zagnanost so jih popeljali na EP in do medalje. Konkurenca je bila tudi letos zelo močna, sploh v skupini B, kjer jim je tudi uspelo največ doseči. Nobena druga slovenska skupina na EP, niti iz Kočevja niti iz Sežane ni segla po medaljah. Konkurenca je prihajala iz Anglije, Nizozemske, Hrvaške, Belgije, Francije, Romunije, Češke, Irske, Norveške in Rusije, od koder so se mažorete EP udeležili prvič. Zmagale so Angležinje, na drugo mesto pa so se zavihtele Nizozemke. »Nismo si mislile, da bodo Angležinje zmagale, saj nam njihov nastop ni bil prepričljiv. Kot smo videle nastopajoče, so nam bile všeč Hrvatice in Francozinje. Menile smo, da nam bosta ti dve skupini največja konkurenca. Toda sodniške oči so videle drugače, saj sta se tako Hrvaška kot Franclja uvrstili za nami,« so pripovedovala dekleta. »Pohvaliti moramo tudi naše navijače. Nekaj lepega je videti in občutiti, ko te spremlja domače občinstvo. Energija te kar ponese. Iz Kočevja se je pripeljal en avtobus navijačev, prav tako iz Ribnice, pa še nekaj Sežancev je prišlo. Le malo je našim navijačem, ki so bili z nami dva polna dneva in za vse Slovenke tako noro dobro navijali, ušel pokal najboljših navijačev.« Kot so dekleta povedale, je bila organizacija tekmovanja na nižjem nivoju kot lansko leto. Bilo je žal polno pomanjkljivosti, ki so se začele kar z otvoritveno slovesnostjo. Ni kaj, lansko leto je bilo v Ribnici EP tako, kot ga še dolgo ne bo, in to so našim organizatorjem priznavali vsi po vrsti, ko so jih tudi letos trepljali po ramenih, Hrvati pa za njih že čuvajo posebno mesto prihodnje leto, ko bodo v Splitu oni gostili prvenstvo. Dekleta so si ogledale tudi mesto Brno. Skozi zgodovino in kulturne znamenitosti pa jih je popeljal češki vodič, ki je celo govoril slovensko. Kaj je mažoretam poleg medalje in neverjetnih navijačev ostalo najbolj v spominu? »Najbolj smo se nasmejale in zares nam bo ostalo v spominu, ko smo našim mladim štiri mažoretkam, ki so se EP udeležile prvič, priredile pravcati krst s programom in najrazličnejšimi nalogami. Veselja in smeha ni zmanjkalo.« Z medaljo nagrajeno Matrico so izvedle naslednje mažorete: Anja Pajnič, Anja Oblak, Jana Rus, Maša Grebenc, Suzana Pogorelec in Živa Rigler iz Ribnice ter Tina Begič, Špela Kostelec, Tjaša Svete in Teja Pajk iz Kočevja. Korakajočo skupino pa so poleg ribniških mažoret iz Matrice oblikovale še Bojana Oražem, Tea Šuštar, Teja Starec, Nika Lovšin, Karin Žnidarčič in Maja Zbašnik. Ribničanke si želijo še nadaljnjega sodelovanja s Kočevkami, saj so se odlično ujele. V letošnjem šolskem letu, ko v Društvu mažoret in plesalcev Ribnica deluje že kar 5 skupin (skupaj 90 članic), se je na novo vpisalo kar 22 članic, kar kaže, da je z vsakim letom večji interes za to plesno dejavnost.
Zdenka Mihelič,
foto arhiv Društva mažoret in plesalcev Ribnica
i&eš&ro
Neverjeten uspeh gorskih kolesarjev na avstrijskem - Koroškem
KOSALI SMO SE S SVETOVNO ELITO
Zadnja dirka letošnje sezone za Gorskokolesarski klub Ribn'čan se je odvijala v Avstriji, blizu Gradca, v vasici, imenovani Baierdorf. Tekmovalci v kategoriji BMX so prišli na svoj račun, saj je BMX v Avstriji prisoten veliko dlje kot na Slovenskem in posledično veliko bolj razvit, tako glede organizacije, samih tekmovalcev kot tudi poligonov. Osem Ribničanov seje pojavilo na štartni rampi v Baierdorfu; skupni izkupiček: osem pokalov, tri medalje in številna priznanja.
di dirkanje veliko zanimivejše za tekmovalce in gledalce, saj se zgodi ogromno prehitevanj. Klub v letošnjem letu ni imel dovolj sredstev za nakup dirkaških licenc, zato smo morali vsi iz Ribnice voziti v kategoriji amaterjev.
Že v soboto, 20. septembra, so Ribničanje dosegali zavidljive rezultate, saj so zmagovali eden za drugim in se skoraj vsi prebili do velikega finala. Tam je šlo pa "na nož", kot bi se izrazili v dirkaškem žargonu. V kategoriji amaterjev 11-13 let je presenetil Luka Kljun, ki nam je kot prvi na sobotni dan z drugim mestom privozil prvi pokal. V kategoriji amaterjev 13-30 let, kjer je tekmovalo vseh ostalih sedem Ribničanov, pa
Iz Ribnice smo se v 350 km oddaljeni Baierdorf odpravili z dvema kombijema in enim avtomobilom. Celotna posadka Ribnice je štela kar 13 članov, saj se je tekmovanje odvijalo dva dni, zato je bila dodatna ekipa kuharjev, serviserjev in prevoznikov nepogrešljiva.
Sama disciplina BMX - dirkanja (BMX - race,
BMX - kratica mimogrede pomeni bicycle moto-cross, oziroma po slovensko: motokros s kolesi) je v zadnjih letih v velikem porastu, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetovnem merilu, saj je z letom 2008 postala tudi olimpijska disciplina. V Pekingu je ta disciplina doživela premiero in se tako vpisala med prestižnejše discipline športa.
Zanimiv je tudi celoten potek tekmovanja, saj se nekoliko razlikuje od dirkanja, ki ga poznamo v Sloveniji. Sam sistem je bil v celoti tak kot na olimpijskih igrah, kjer ne poznajo kvalifikacij, kot je to v navadi pri nas v Sloveniji, kjer se BMX v bistvu vozi po pravilih 4krosa. V prvem krogu tekmovanja je tekmovalec v skupino določen z žrebom oz. izbiro računalnika. V skupini pa starta kar
osem tekmovalcev VESELJE NA KONCU. Z LEVE PROTI DESNI LUKA KUUN, JURE GORŠE, LOVRO DEJAK, NEŽA naenkrat, kar nare- knez, Nik Pruateu, Janez Štupica, Blaž Dejak, Primož Tanko in Gašper Hren.
REPORTAŽA
Z leve proti desni na štartni rampi: Gašper Hren, Blaž Dejak, Lovro Dejak, Janez Štupica, Jure Gorše, Nik Pruateu, Luka Kuun in čisto na desni.
ilBšEro
Na treningu: Blaž Dejak, Janez Štupica v
PRISTAJANJU IN PRIMOŽ TANKO V ZRAKU.
je bila situacija na startu kar malce zabavna. Na rampi se je namreč pojavilo kar šest naših in dva Avstrijca. Fantje so prijatelji in se med seboj dobro poznajo, saj skupaj trenirajo. A ko padejo štartna vratca, tekmovalec postane tako rekoč "moderni gladiator" in dirka izključno zase, saj to ni skupinski šport, tu zveze in poznanstva ne delujejo. To je dobro izkusil Jure Gorše, ki je med bojem za tretje mesto z Janezom Štupico po medsebojnem zapletu nesrečno padel kakšne tri metre pred ciljno črto in tako sobotno tekmovanje končal na osmem mestu. Dober boj sta uprizorila tudi Lovro Dejak in Gašper Hren, saj sta se medsebojno prehitevala kar na tri četrtine celotne proge. Na koncu je tako odločala moč, in prvi je ciljno črto prečkal Gašper Hren.
Zadnja dirka avstrijsko-madžarskega prvenstva pa je postregla z dodatno open kategorijo, kamor se je lahko prijavil kdorkoli, ne glede na to, ali ima dirkaško licenco ali je pač nima. Glede na to, da je bila to resnično zadnja dirka letošnje sezone, so se v to kategorijo prijavili vsi Ribničanje, razen velikega upa Ribniške doline Luke Kljuna, ki se je zaradi utrujenosti in odličnih predstav že pred nastopom tej kategoriji odpovedal. Tako nas je med amaterji 13-30 let spet čakala popolno dominanca naših fantov. Vrstni red se je malo premešal, tako da je zmago slavil Jure Gorše. Kmalu zatem je sledila kategorija razreda open, kjer je nastopilo 23 tekmovalcev, na startni listi pa sta bila tudi dva udeleženca olimpijskih iger v Pekingu. Fantje so v močni konkurenci lepo napredovali. Juretu se je uspelo celo uvrstiti v veliki finale, kjer je stal na Startu bok ob boku z najhitrejšimi na svetu. Jure je dobro štartal, imel malce sreče v prvem ovinku, kjer je tekmovalcu pred njim padla veriga z verižnika, nato pa se mu je po sobotni nesreči tik pred ciljem, kjer je padel, sreča na široko nasmehnila, saj sta v drugem ovinku tik pred njim padla kar dva tekmovalca, Jure ju je spretno obšel in se kar naenkrat znašel na četrtem mestu, ki mu ga je uspelo obdržati do konca. Po prečkanju ciljne črte pa je sledilo neizmerno veselje. Jure je dokazal, da se lahko kosamo tudi s svetovno elito, saj sta prvi dve mesti dosegla udeleženca olimpijskih iger, tretji je bil Madžar, nato pa Ribničan Jure Gorše.
Na podlagi rezultatov smo se v klubu odločili, da bomo v prihodnjem letu dirkali v celotnem avstri-jsko-madžarskem BMX prvenstvu, če bomo zbrali dovolj sredstev.
Gašper Hren Foto arhiv kluba
V sredo, 31. oktobra 2008, bo
v okviru praznika občine Ribnica organiziran 9. turnir v malem nogometu za Pokal Ribnice ♦	2008. Turnir
bo	potekal
v ŠC Ribnica od 9. ure dalje. Po turnirju bo razglasitev letošnjih zmagovalcev v obeh tekmovanjih sezone 2008. Vabljeni!
33

rsj	i i
Po sedmih krogih točko za Celjem Pivovarno 0 Laško
PnRlflvIifl ra Al ar Sr
Poslavlja se Aleš Smiljanič, eden stebrov ribniške obrambe
Rokometaši Riko Hiš nadaljujejo s tekmovanjem v 1. MIK rokometni ligi. Po treh odigranih krogih je iz lige izstopil klub Hrpelje Kozina (bivši Gold Club), kar so nekateri napovedovali že pred sezono. Tako boj za prvenstvene točke nadaljuje 11 ekip.
Ribničani so po sedmih odigranih krogih na zanesljivi poti za dosego cilja, postavljenega pred sezono (8. mesto). Edina poraza so doživeli doma s Cimosom in v gosteh pri Slovanu, na domačem terenu pa so premagali Trimo Trebnje, Merkur Škofjo Loko, remizirali z Jeruzalemom iz Ormoža ter v gosteh premagali Rudarja iz Trbovelj. Ti rezultati na uradni lestvici, ki upošteva tudi rezultate Hrpelja iz Kozine, Ribničane uvrščajo na odlično 5. mesto, le točko za aktualnimi državnimi prvaki, Celjem Pivovarno Laško. Uspešen začetek sezone so Riko Hiše potrdile tudi v tekmovanju za Pokal Slovenije, saj so v osmini finala izločili Rudarja iz Trbovelj in se uvrstili med osem najboljših slovenskih ekip.
Vzdušje v ekipi je odlično, vse okrepitve so se zelo hitro in uspešno vključile v način dela in že igrajo ključne vloge v ekipi. Ribniški vratar Mustafa Torlo je trenutno celo najbolje ocenjen igralec 1. MIK lige, makedonski reprezentant Lazo Majnov pa je najboljši strelec ribniške ekipe. Slaba novica za trenerja Tomšiča in ekipo pa je odločitev o končanju kariere enega stebrov ribniške obrambe, Škofjeločana Aleša Smiljaniča, ki bo z ekipo vadil samo še do konca prvega dela sezone, v novem letu pa bo pričel z opravljanjem poklica pilota, ki mu ne bo dopuščal več igranja rokometa na vrhunskem nivoju. Aleš je v letu in pol igranja v Ribnici veliko doprinesel k dvigu kvalitete ekipe, s svojim odnosom do treninga in športa pa je bil tudi vzgled mladim ribniškim igralcem. Rokometno društvo Ribnica Riko Hiše se mu ob tej priložnosti zahvaljuje za njegov prispevek. Ekipo čaka do konca letošnjega leta še osem tekem (4 v jesenskem in dodatne 3 spomladanskega dela 1.MIK lige ter četrtfinale pokala Slovenije), naslednja domača tekma pa je na sporedu v sredo 12. novembra., ko bodo Riko Hiše gostile Gorenje iz Velenja. S tekmovanjem uspešno nadaljuje tudi vseh šest mlajših selekcij društva, vse rezultate pa lahko spremljate na spletnih straneh društva: http://www.rokometnoKJrustvo-ribnica.si
NATAN HOJČ, Rokometno društvo Ribnica
ajt nr vt
i, J'JtSS t	^
«k- »
OCtIA ■	<
V
J
i

#
k
F=OTOz r^llTU/X ILC
Lazo Majnov, najbouši strelec ekipe
Grafit prvak medobčinske lige v malem nogometu
Tekmovanje v ligaškem delu malega nogometa v Medobčinski ligi občine Ribnica se je za sezono 2008 končalo. Prvenstvo je trajalo od začetku aprila in se je odvijalo na osmih igriščih v petih občinah.
Rezultati in zanimanje za nogomet kažejo, da ta vsako leto dobiva na veljavi. Kljub dejstvu, da
sam kraj Ribnico zaradi neustrezne infrastrukture v tekmovanju ne zastopa niti eno moštvo, pa po nekaj letih prvak ponovno prihaja iz naše občine, točneje iz Dolenje vasi. Zunanje igrišče in dolga tradicija igranja nogometa omogočata, da v ligaškem tekmovanju ta okraj predstavljajo tri moštva: Grafit, KMN Lončar in Pristava.
Po dolgih 14 letih je Grafit ponovno osvojil prvenstvo. Že v lanski sezoni je bila v klubu želja, da se glavnini igralcev, ki za klub nastopajo že od ustanovitve leta 1991, priključi nekaj mlajših, ki jih je v Dolenji vasi dovolj.
Takrat do dogovora ni prišlo, saj so se za klub zainteresirani mlajši igralci odločili nastopati v svoji ekipi. Pred letošnjo sezono pa je klub v svoji želji uspel in v svoje vrste privabil dva mlajša domača igralca, ki sta pred tem nastopala za klube izven Dolenje vasi: Miho Trdana in Primoža Goršeta. Med prvenstvom pa je klub okrepil tudi eden najbolj izkušenih, Boštjan Slavec, ki je v svoji karieri igranja velikega nogometa nastopal v številnih klubih, tako doma kakor tudi v tujini. Tako je ekipa že v prvi sezoni dosegla visok rezultat, ki dobro obeta za nadaljnje delo.
V prvenstvu se bo odigrala še zaostala tekma, ki pa o najvišjih mestih ne odloča več. Ostale podrobnosti o prvenstvu lahko najdete na spletni strani: www.sportno-drustvo-loncar.si.
PETER KOČEVAR, vodja tekmovanja
SKUPINA ZA PRVAKA - Serija A:
mesto	Moštvo	T	z	N	P	zadetki	točke	razlika
1.	GRAFIT	12	9	2	1	70 : 39	32	+ 31
2.	GOLL BAR	12	9	0	3	67 :44	30	+ 23
3.	KMN LOŠKI POTOK	11	7	1	3	50 : 39	24	+ 11
4.	ŠD PONIKVE	12	5	1	6	36 : 30	17	+ 6
5.	PRISTAVA GEMAX	12	2	3	7	30 : 50	10	-20
6.	AVTOPRALNICA PETEK	11	1	5	5	27 :44	8	- 17
7.	A'D'B' ? BAR SODRAŽICA	12	1	2	9	30 : 64	7	-34
Legenda: T - št. tekem, Z - št. zmag, N - št. remijev, P - št. porazov
NAJBOLJŠI STRELEC (zadetki):
28: Miha Trdan (Grafit), 22: Slavec (Grafit, KMN L. Potok), 15: M. Čampa (Goli bar), 12: Bojc (KMN Lončar), Zbačnik (Goli bar) ...
3V
REŠET'3
ČEBIN UBRANIL NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA
Črn trak na startni številki ena? Le zakaj, so se spraševali vsi, ki so prišli tekmovat ali navijat za udeležence svetovnega prvenstva v duatlonu. Kot blisk jim je švignila misel in se ustavila na večkratnemu svetovnemu prvaku v duatlonu Bennyu Vansteelandu, kije lani preminil, ko ga je na treningu s kolesom zadel avto.
DUÄTH

Svetovno prvenstvo je potekalo v znanem italijanskem letovišču Rimini, 27. septembra posamično, 28. pa je sledila še ekipna tekma. Slovenska ekipa, ki je odpotovala v Rimini, je bila številčno zelo močna, iz ribniškega kluba TK Inles Riko Ribnica pa so bili v njej Bojan Čebin, Monika Oražem, Maruša Andoljšek, Nika Kožar, Dejan Henigman, Vid Pucelj, Peter Benčina, eno ekipo pa so sestavljali še Nik Zobec, Aljaž Andoljšek in Andraž Hočevar. V mladinski konkurenci (5 km tek - 20 km kolo - 2,5 km tek) je Monika Oražem med dekleti zasedla 9. mesto, pri fantih je bil najboljši mladinec Peter Benčina, ki je osvojil 11. mesto. Ob koncu uspešnega vikenda je sledil še obračun članskih in mladinskih ekip, ki so tekmovale v štafetah super sprint duatlona (2,5 km - 10 km - 1,25 km) s tremi tekmovalci; mladinska moška postava Henigman, Pucelj in Benčina je zasedla 4. mesto, dekleta v zasedbi Kožar, Oražem, Andoljšek pa so osvojile celo bronasto medaljo. Sploh so ekipne tekme zelo zanimive, in morda si jih lahko že kmalu obetamo tudi na ribniškem duatlonu.
Člani in mlajši člani do 23 let, skupaj skoraj 90 tekmovalcev, med njimi tudi aktualni svetovni
'«er-' -

t w&mm » ^	ww\az -f;*.-;
Čebin je že vajen stati na zmagovalnih stopničkah, zato so nadauni načrt oumpojske igre
Tekaški del boja
prvak v duatlonu do 23 let Bojan Čebin, so star-tali v soboto v vetru in hladu na razdaljah 10 km teka, 40 km kolesa in 5 km teka. Bojanu Cebinu je prvič do sedaj uspelo držati korak z najhitrejšo skupino članov, v kateri so bili poleg njega le še trije tekmovalci kategorije do 23 let (U23). »Nisem si želel samo ubraniti naslova prvaka, temveč sem si želel predvsem dobro tekmovati in biti v vodilni skupini članov. Prvič mi je uspelo, da sem prvi tek enakovredno odtekel s prvo skupino članov. Konkurenca je bila letos najmočnejša.« Načrt mu je popolnoma uspel, ponovno se je zavihtel na najvišjo stopničko, zmagoslavno dvignil
roke kot svetovni prvak, absolutno pa je zasedel celo odlično 10. mesto. Čeprav je bil Čebin aktualni svetovni prvak, je bil Britanec Ritchie Nicholls kot odlični tekač za marsikoga favoritvU23.Toda očitno še vedno ne dovolj dober, da bi sploh prišel našemu Cebinu blizu, kaj šele, da bi ga premagal.
Med člani je prav tako kot Čebin zmagal lanskoletni svetovni prvak, Britanec Paul Amey.
Za Cebina in ribniške tekmovalce je prišlo navijat kar precej Ribničanov, ki so ostali z njimi cel vikend. Čestitke za uspehe so deževale od vsepovsod, Čebin pa je bil tudi gost v nedeljskem športnem popoldnevu na Valu 202. Kaj mu bo najbolj ostalo v spominu s tega SP, nas je zanimalo. »Prav gotovo najprej vnovični naslov svetovnega prvaka,« je v smehu dejal Čebin in nadaljeval: »Potem prerivanje Belgijcev na kolesu, kjer je bil udeležen tudi prvouvrščeni, ki pa so mu zaradi tega incidenta razveljavili prvo mesto, ga diskvalificirali in je tako zmagal Britanec Amey. Kot tretja stvar mi bo ostalo v spominu, kako so sezuli Dejana Henigmana, ki je tako ostal brez dobre uvrstitve, kajti z enim copatom oz. bos, ko si je sezul še drugi copat, seveda ni mogel tekmovati. Najbolj pa me je pretresel črni trak pri številki ena na startu v spomin na pokojnega duatlonca, večkratnega svetovnega prvaka Vansteelanda.«
Sedaj bo sledil 14-dnevni čisti počitek, na polno pa Čebin začne trenirati 1. decembra, ko bodo cilji tudi že znani in se začne nova sezona priprav in kasneje tekem. »Triatlon je prioriteta. Moje sanje pa so seveda Ol,« je razložil Čebin. »Samo en problem je, plavanje. Plavam sicer vsako leto boljše, a še vedno ne morem priti iz vode s prvo skupino,« pravi Čebin, ki se zaveda, da je le triatlon olimpijska disciplina. »Potem pa tudi kvalitete na kolesu in teku ne pridejo do izraza.«
4^1
‘Tmtfilon
AZZARGTTI
Deklice so osvojile ekipni bron
Študent arhitekture, ki čez teden živi v Ljubljani, plavanje trenira 5-6- krat tedensko po 2 do 3 ure dnevno, na kolesu naredi 3 do pet treningov, in teče pet krat tedensko, potem pa je tu še fitnes in raztegovanje. »Najpomembnejši pri športniku so trije elementi: spanec, hrana in trening. Vse ostale stvari pridejo zraven. Če ni trening podprt s pravilno prehrano, ki je ključnega pomena, je vse zaman,« je prepričan trener Kromar, katerega mnenju pritrjujejo tudi strokovnjaki s tega področja. Čebin ima za seboj uspešno sezono, med njegove letošnje največje uspehe sodijo poleg naslova svetovnega prvaka U23 v duatlonu, še 2. mesto na Triatlonu Ljubljanica, naslov državnega vojaškega prvaka v triatlonu in državnega prvaka v duatlonu.
Pogovarjala sem se ZDENKA MIHELIČ Foto arhiv kluba
PRVI VINOTOČ V DOLINI ZE PRODAL 200 LITROV VINA
Prihodnje leto morda tudi že primorska Osmica
Tankovi iz Nemške vasi, ki so se z vinom začeli ukvarjati po naključju, saj menda niso kakšni posebni pivci, so s prvo potezo, odprtjem vinotoča, zadeli v črno. Kot prvi v Dolini imajo seveda boljši obisk, kupci mešanega belega in mešanega rdečega vina Ivana Furlana iz Vipave pa menda precej pohvalijo. Tako nam je povedala gospodarica Anica, čeprav je pobudnik vinotoča njen mož Alojz, ki ga tisti hip pač nismo ujeli doma. Vinotoč ni gostilna, tam se vino le kupi, lahko na litre in litre (belo je po 1,50 EUR/liter, rdeče pa 1,70) in do sedaj gaje šlo že več kot 200 litrov, s čimer je zadovoljen tudi vinar Furlan. Družini Tanko je predlagal, da konec prihodnjega avgusta priredijo že Osmico, ki na
Primorskem velja za pravo domačo zabavo. Tudi sedaj preurejeni stari hlev Tankovi že lahko ponudijo skupini do 20 gostov v zabavo in veselje, sčasoma pa bi v sobe preuredili tudi podstrešje, svinjake v sanitarye, napravili teraso in se šli kmečki turizem. Ljudje, kijih povprašujemo o njihovih življenjskih ali delovnih poteh, nam večkrat opisujejo ravno takšne izkušnje kot Tankovi, ko se vsa zgodba pravzaprav porodi iz nekih slučajnosti. Tankovi po besedah gospe Anice niso neki ljubitelji vina, a hlev j e bil neizkoriščen prostor, ki so ga domači vendarle želeli ohraniti. Sorodnica Mija Češarek jim je menda svetovala, naj se lotijo vinotoča, spoznali so se z vinarjem, in tako se je začel družinski izziv, v katerem menda uživajo tudi otroci. Vrata, ki so se odprla teden dni pred ribniškim sejmom, so večidel odprta, najbolj živahno pa je zvečer, ko se zbira družba. Tudi Tankovi se tam že raje zadržujejo kot v hiši, saj so se dela lotili prav zaradi tega, da se v vasi in Dolini kaj dogaja. Njihov prvi sosed čez cesto je sam župan, zato je kot sosed tudi odprl vinotoč.
A. Pahulje
Foto Grozdana Medved
Hlev, predelan v vinotoč, ima zdaj drugo funkcijo: TOČENJE VINA IN DRUŽENJE, NA KAR SPOMINJATA SODA PRED VHODOM. A IZ NJIH NIČ NE PRITEČE, SAJ SE PRAVA VSEBINA SKRIVA V BOUE PRILAGOJENIH SODIH ZNOTRAJ VINOTOČA. ČE BO POVPRAŠEVANJE VELIKO, SE BO PONUDBA VIN ŠE RAZŠIRILA, SO OBLJUBILI DOMAČI (GOSPODAR JE PRVI Z DESNE).
ŽUPAN V VLOGI SOSEDA SE JE PREIZKUSIL V REZANJU PRŠUTA