Razgovor z generalnim direktorjem Pivovarne Union Mitjem Lavričem
Premium je premija
Čeprav ima Pivovarna Unlon več kot 120-letno tradicijo — pivo so začeli proizvajati leta 1864 — pa se še kako dobro zavedajo, da zgolj zanašanje na tradicijo ne pomeni veliko, če le-ta ni združena s so-dobnostjo v proizvodnih postopkih in kakovostjo zvarjenega piva in drugih izdelkov. In ker v Unionu tako ne samo razmišljajo, temveč tudi delajo, je nji-hov položaj med jugoslovanskimi pivovarji zelo ugo-den. Generalni direktor Mitja Lavrič, diplomirani ekonomist, ki vodi kolektiv med Celovško, Rusko in Pivovarniško ulico, takole razmišlja o sedanjem po-ložaju Uniona: »V Jugoslaviji je sedaj še 28 pivo-varn, kajti Talisova v Mariboru je prenehala delati, ki pa so lani vse prodale manj piva kot leto poprej. Vzrok je v velikem mrazu v prvih mesecih lanskega leta, kar je neugodnovplivalo na potrošnjo, v visokih prometnih davkih, ki so se še povečali in so s tem po-rasle tudi cene piva, vendar pa je Unionu uspelo, da je prodal 8 odstotkov več piva kot leta 1984 in ima tako poleg pivovarne Laško edni večji obseg proi-zvodnje kot leta 1984. Union je že tretji največji proi-zvajalec piva v Jugoslaviji, saj smo že večji od Za-grebačke pivovare, ki pa ima mnogo večje zaledje kot mi. Večjo količino zvarjenega piva smo kljub manjši potrošnji prodali z večjim prodorom na jugo-Slovanski trg.«
O tem, kakšen pomen je imela za takšne dosežke nova znamka piva Premium, Lavrič pravi: »Union si je s Premium pivom odprl jugoslovanski trg, saj je to posebno kakovostno pivo, ki ga druge pivovarne ne izdelujejo. V Zagrebu je trenutno povpraševanje večje od naših možnosti dobavljanja, uspešno smo se uveljavili v Beogradu in Skopju, pa tudi drugod. Prizadevamo si, da proizvajamo tisto, kar drugi nt-majo in tako kakovostno, da smo predtekmeci. Tudi v letu 1986 bomo nadaljevali z uveljavljanjem piva Premium na celinskem delu Jugoslavije, a pri tem skušali uveljaviti tudi nov marketinški pristop: biti v boljših lokalih, ne povsod in si s tem zagotoviti ustre-zen .renome'.«
Znano je, da Union prodaja svo]e pivo tudi na tujih trgih.
»Jugoslovanski pivovarji nismo veliki izvozniki, saj je znano, da se na zahodnem trgu trudijo predvsem slovenski proizvajalci in da Union izvozi kar 70 od-stotkov vsega jugoslovanskega pi va na koovertibilni trg. Prvič po 20 letih izvoza nam je uspelo, da bosta naše pivo v vseh svojih prodajalnah prodajali dve veliki italijanski trgovski organizaciji: Coop in De-spar. Začeli smo tudi s poskusnimi pošiljkami v Av-stralijo in vse kaže, da bomo letos sklenili večji posel za izvoz piva v to deželo,« pravi Mitja Lavrič in ob tem z jezo in obžalovanjem dodaja, da jugoslovan-ska steklarska industrija ni sposobna dobavljati za-dosti steklenic za pivo Premium.
Konec dečembra lani so se v prostorih Uniona sešli tudi delegati šišenske občinske skupščme in med drugim razpravljali tud o dolgoročnih načrtih Uniona.
»Sedaj je dokončno razčiščeno, da bo Union ostal na tej lokaciji vsaj do leta 2050, kar je zelo pomemb-no. Ne samo zato, ker imamo tu svojo bazo osmih vodnjakov, iz katerih še vedno dobivamo vodo za varjenje piva in ki je še vedno zelo kakovostna, pač pa tudi zato, ker lahko v prihodnosti tu naredimo do 350 milijonov steklenic piva letno, verjetno pa bo nova tehnologija dokazala, da bo moč izdelati celo 500 milijonov steklenic piva letno. Imamo že načrte razvoja do leta 2010. Sedaj gremo v naložbo, vredno 2 milijardi novih dinarjev, za namestitev kompleta loncev za kuhanje oziroma za novo varilnico piva, ki spreminja tehnologijo tako, da bo računalnik, ki ga sicer že imamo, uravnaval varjenje piva, vse to pa nam bo prihranilo tretjino energije v primerjavi s koli-čino, ki jo porabimo po starem postopku. Prav ener-1 gija pa je največji strošek v pivovarski industriji. Vsi načrti so bili izdelani že lani, z gradbenimi deli bomo začeli letos, konec leta 1987 pa naj bi bila končana. Tedaj bomo ves proizvodni proces, ra-zen polnjenja, uravnavali z računalnikom, že sedaj pa smo edini izmed pivovarjev v Jugoslaviji, ki
si v takem obsegu pomagamo z računalnikom. Del denarja za naložbo smo zagotovili iz lastnih virov, del pa nam bo posodila rnedrrarodna banka za ob-novo in razvoj, ki pri nas financira nekatere projekte, ki pomagajo pri varčevanju z energijo.
Letos smo končali z rekonstrukcijo stare sladarne, kjer bomo uredili tudi pivovarski muzej, ki bo nedvo-mno pomembna poživitev turističnega utripa Ljub-Ijante...
0 bolj dolgoročnih načrtih razvoja pa Mitja Lavrič pravi: »V načrtu je izgradnja nove kvasarne oziroma tovarne pekovskega kvasa, saj je sedanja stara sto let in jo je treba popolnoma modernizirati. V novi to-varni bomo proizvedli 10.000 ton pekovskega kvasa letno. Cilj vseh naših naložb je zmanjšati stroške tako za energijo kot za delovno silo, zato želimo pre-težno avtomatizirano proizvodnjo, ki pa zahteva prestrukturiranje delavcev v bolj zahtevna opravila. V preteklem srednjeročnem obdobju smo povečali število zaposlenih inženirjev od 12 na 36 in v tej smeri bomo nadaljevali. Naš razvoj temeljimo na predvidevanjih, da bo potrošnja piva pri nas še na-raščala — poprečni Slovenec popije letno 76 litrov piva, Jugoslwan pa 42 litrov — in da se bo začela ustavljati šele pri okrog stotih litrih. Ob tej perspektivi na domačem trgu pa računamo tucJ na povecevanje izvoza.«
čeprav v Unionu izdelujejo pijačo, ki ob pretira-nem pitju marsikoga popelje v svet rožic, pa jim ven-darle ni vse »z rožicami postlano«. »Union ni brez probiemov,« razlaga Mitja Lavrič in to utemeljuje:
»Omejuje nas neenotni jugoslovanski trg, kar se še posebej kaže v neenakih cenah. Takoje pivo v Ljub-Ijani dražje kot drugje zaradi višjih prometnih dav-kov. Po vseh delegatskih poteh smo skušali uvelja-viti zahtevo, naj bodo davčne stopnje povsod enake. Za kako velike denarje gre, pričajo že podatki, da je leta 1983 država dobila na račun davkov napivo39 milijard novih dinarjev, v letu 1984 43 milijard, lani pa v enajstih mesecih kar 89 miiijard dinarjev. Delegat-ske pobude za poenotenje oziroma zmanjšanje davčnih obveznosti na ceno piva so bile brez uspe-ha, uspeh je morda le to, da v zadnjem času davčnih stopenj niso dvignili. V svetu smo vodlni po tem, kako visoko obdavčujemo pivo, za nas proizvajalce pa to pomeni izredno hud problem.«
Union tesno sodeluje tudi z okoljem, v katerem deluje. »Odlično sodelujemo s krajevno skupnostjo, kljub temu pa urbanizacija območja, na katerem stoji in koder se bo širil Union, traja že štiri leta ne glede na to, da smo sami plačali vse stroške. Menim, da daje Union tudi nekaj utripa mestu Ljubljani, saj smo pokrovitelji kmečke ohceti, pohoda ob žici, ko-šarkarskega kluba llirija, prispevamo del sredstev za dejavnost planinskega društva Ljubljana- Matica, bili smo pokrovitelji mladinske delovnebrigade. Skušali bomo še kaj narediti, se še bolj vpeti v to okolje.
Omenili smo že, da si Union prizadeva tudi za čim-vecji izvoz svojega piva, vendar pa se ob tem sreču-jejo s podobnimi težavami kot drugi izvozniki: »Bega nas, da se pogoji Izvoza spreminjajo \z meseca v mesec,« pravi Lavrič in to ilustrativno dokaže: »Do-kler ne moremo dobiti deviz za potne stroške za člana kolektiva, ki gre podpisat izvozno pogodbo, ni moč pričakovati, da bomo bistveno povečali izvoz. Mi smo kljub vsemu majhen izvoznik in nas zato tudi problemi okrog izvoza manj pestijo kot velike izvoz-nike. Izvoz je za nas predvsem izziv, ali smo spo-sobni zadostiti zahtevam zahtevnih trgov, ali smo konkurenčni. To pa po drugi strani pomeni tudi, da je potrebna za varjenje piva sodobna tehnologija, ki pa je seveda še kako pomembna tudi za kakovost iz-delkov, ki jih prodajamo na domačem trgu. Mislim, da smo s Premium pivom uspeli ravno zato, ker smo domačemu kupcu ponudili izvozno kakovost,« pravi Mitja Lavrič.
In kaj naj zapišemo ob koncu tega zapisa? Morda !e to, da je za uspehe pač treba narediti prave po-slovne poteze, za to pa je treba imeti veliko znanja, kajti sreča je v poslovnem življenju zanemarljiv de-javnik. Tega se v Unionu še kako dobro zavedajo.
F.K.