DECEMBER 1 P Eliirij, Škof + 2 S Bibijana 3 N 1. Adventna C 4 P Barbara, dev. 5 T Raba, opat C S Nikolaj 7 ft Ambrož 8 P Spoč. M. D 8 S Peter Kanizij 10 N 2. Adventna <11 11 P Damasus 12 T Otilija !1 rs S Lucija, dev. 14 C špiridijon IG P Kristina + IG S Evzebij amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST S3 AMERIKI Getlo: Za vero in narod — ita pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organisations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI ' LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH* ŠTEV. (NO.) 239. CHICAGO, ILL., PETEK, 15. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 15, 1939 LETNIK (VOL.) XLVIII. Na pritisk južne Amerike se Liga odločila za glasovanje glede izključitve Rusije. — Spretna diplomacija odstavila tri nezanesljive države. — Pred prelomom od-nošajev med Rusijo ter Anglijo in Francijo. Ženeva, Švica. — Na pritisk južnoameriških republik, zlasti Argentine, se je zborovanje Lige narodov v sredo resno bavilo z načrtom za najostrejši nastop proti sovjetski Rusiji zaradi njenega vpada na Finsko. Odločilo se je, da se še isti dan vrši glasovanje med zborovalci, ali naj se Rusija izključi iz Lige, ali ne. Kakor pa se je moglo sklepati iz razpoloženja, je ■bilo sigurno, da se bo zborovanje izreklo za izključitev. V nemali meri je k temu pripomogla Argentina,ko je njen delegat rezko izgovoril sledeče besede: "Argentinska republika ne more same sebe smatrati članicam Lige narodov, dokler je tudi sovjetski Uniji mogoče, da si lasti ta naslov." Končno odločitev glede izključitve i m a izreči ožja zbornica Lige, takozvani svet Lige narodov. Pri tem pa se je naletelo na težkoče, ker so imele v tem svetu sedeti tri države, ki bi zaradi svoje le ge, ali svojih interesov ne mogle brez strahu glasovati proti Rusiji. Te tri so Švedska, Latvija in Kitajska. Prva se boji, da bi njenega glasu ne utegnila Rusija smatyati za izzivanje, kar bi dalo povod za napad, drugai je že itak pod nekakim protektoratom Rusije, dočim se Kitajska ne mara Rusiji zameriti, ker ji ta, pomaga v vojni proti Japonski. Potem spretne diplomacije pa je Liga kar na hitro odstranila oviro, ki bi jo nudile te tri države, in sicer tako,da je zborovanje nadomestilo v svetu Švedsko s Finsko, o Latviji in Kitajski pa se je odločilo, da boste izvoljeni v svet šele po glasovanju o Rusiji. Jasno je, da imate glavno vodstvo pri zasedanju Lige Anglija in Francija. To vodstvo pa izvajate tajno, izza kulis, na'mrec, da na videz pustite druge države odločati in one samo sledite, dočim v resnici odločajo druge države le o tem, kar ste ti dve ne-opaženo spravili na dnevni red. Rusija ve za te mahina-cije in je zato po svojih zastopnikih namignila, da bo pretrgala diplomatske odno-šaje z Anglijo in Francijo prej, kakor boste ti dve pod: vzeli kak tak korak proti njej. Liga se je odločila za svoje kazensko postopanje, proti Rusiji, ko je ta odklonila dan prej njeno ponudbo za posre-dovanje v rusko-finskem sporu. Tozadevni ruski odgovor je prispel tri ure po preteku 24 urnega roka, ^določenega od Lige. Eden odborov Lige je stavil priporočilo, naj večje evropske države pokažejo svoje simpatije napram Finski s tem, da ji pošljejo dejansko pomoč. Kakor se trd:, že dobiva Finska to pomoč od An- u v> BREMEN SREČNODOMA Potniška ladja Bremen dosegla nemško obalo. Berlin, Nemčija. — Po dolgih blodnjah preko Atlantika in Severnega morja je pred par dnevi veliki nemški potniški parnik Bremen srečno prispel domov v Nemčijo. Kako se je mogla ta velikanska ladja tako uspešno preriniti skozi angleško blokado,je dokaj zagonetno in angleška admiraliteta bo pred svojo javnostjo težko našla zadovoljiv izgovor. Eden teh izgovorov, ki je že objavljen, je ta, da bi angleški podmorniki ladjo lahko torpedirali, toda iz obzirnosti do mednarodnih zakonov niso tega storili. To trditev naziji z zasmehom zavračajo. RAZBURLJIVI DOŽIVLJAJI POLJAKA New York, N. Y. — Neki bivši poljski diplomat, namreč Edv. Kulikovsky, se je zadnji torek nenadno pojavil tukaj, kakor bi bil od mrtvih vstal. Splošno se je namreč domnevalo, da je bil mož ubit pred tremi meseci, med vojno na Poljskem. Kakor pa se iz njegovega pripovedovanja razvidi, je imel take doživljaje, da: je res čudno, da je še živ. Imel bi se bil odpeljati iz Varšave 6. septembra z nekim vlakom, na katerem so bili tujezemski diplomati. Vlak pa je bil med potjo bombardiran in, ker Kulikov-skija niso nikjer našli, so mislili, da je ubit. V resnici pa mož ni bil na tistem vlaku, kajti zamudil ga je, ker so ga na potu na kolodvor zasule razvaline med bombardiranjem. Iz razvalin se je izkopal, na kar se je bojeval pri dveh poljskih polkih. Rusi so ga ujeli, a jih je pregovoril, da so ga izpustili, na kar so ga ujeli Nemci, in sicer dvakrat, a je obakrat ušel. Po dolgih blodnjah je prišel zdaj na varno v Ameriko. NOV PRITISK _RUSIJE Z veliko armado namerava Finsko čim prej ukloniti. Helsingfors, Finska. — Poročila, ki so prispela semkaj, vedo povedati, da je Rusija pripravila naravnost ogromno silo, da čimprej ukloni Fin sko. Očividno so se sovjeti u-računali pri prvotnih načrtih proti Fincem in so podcenjevali njih moč ter so zato poslali proti njim le sslabše vrste armado. Po srditem odporu, na katerega so naleteli, pa so se zdaj odločili, kakor trdijo poročila, da bodo poslali nad Fince celi poldrugi milijon svojih najboljših mož in okrog 1000 aeroplanov. Rusiji je na tem,da to vojno čim nitreje konča, ker ve, da po staja Finska z veliko podporo, ki jo dobiva od zunaj, vsak dan močnejša. CENA PLINU SE MORA ZNIŽATI Springfield, 111. — Državno vrhovno sodišče je v torek končnoveljavno odločilo, ! da zvišanje cen, uvedenih od tukajšnje plinske družbe pred skoraj dvema letoma, ni zakonito. Družba bo morala po-višek, pet in pol milijonov dolarjev, vrniti odjemalcem. —o- PRITLIKAVCI POSTALI VOJNI UJETNIKI Milan, Italija. — Skupina enajsterih nemških pritlikavcev, ki z ozlrom na svojo velikost gotovo niso nikdar slutili, cla bodo imeli kaj o-praviti z vojno, je zaprtih v Franciji v taborišču za vojne ujetnike. Z nekim italijanskim parnikom so se namreč vračali domov s svetovne razstave v New Yorku, a med vožnjo je neka francoska bojna ladja parnik preiskala in pritlikavce, ker so bili nemški državljani, vzelai s seboj. Dovolilo pa se je njih deseterim pritlikavim, tovarišicam, da so nadaljevale pot v Italijo. -o- FINANČNA UNIJA MED ANGLIJO IN FRANCIJO Pariz,Francija. — Med Anglijo in Francijo se je sklenila pogodba, kakor je bilo objavljeno zadnji torek, po kateri boste obe državi poslovali v finančnem oziru kot enota. Sporazum bo veljal za časa vojne in za šest mesecev po miru z Nemčijo in v njem se obe stranki obvezujete, da boste sprejemali druga od ŠPANSKI OTROCI SE VRAČAJO London, Anglija. — V Španijo je bilo zadnji torek z ladjo odpeljanih 200 baskovskih otrok, ki so se izselili med špansko vojno. Ker Anglija sama potrebuje denar, s katerim je vzdrževala te otroke, jih bo do 4. januarja vrnila skupno 580, dočim jih bo obdržala še okrog 500. obliki aeroplanov. Očividno skušate ti državi s te'm vplivati na evropske nevtralne drža; ve, naj se ne boje upreti se pritisku Nemčije in Rusije KRIŽEM SVETA — Bruselj, Belgija. — V zborničnem odboru za tuje-zemske zadeve se je potrdilo poročilo, ki govori, da se bo nevtralnostno stainje Belgije izpremenilo v slučaju, ako bi bila sosednja Nizozemska napadena. — Berlin, Nemčija— Koncem novembra je bilo v Nemčiji brezposelnih 162,000 oseb, dočim jih je bilo pred letom dni 461,000, kakor je v torek objavilo del. minister-stvo. Naziji kažejo na to, češ, da se je prehod iz mirovnega v vojno stanje izvršil brez te ž koč. — Ankara, Turčija. — Tukajšnja vlada je naprosila Anglijo in Francijo, naj ne nadlegujete prevoza štirih trgovskih ladij iz Nemčije v Turčijo, katere so bile za Turčijo zgrajene in tudi že plačane. -o- KAKŠNO BO VREME? Chicago-, 111. — Kdor bo hotel v Chicagi zvedeti, kako bo vreme, mu ne bo treba od prihodnjega ponedeljeka naprej storiti drugega kakor poklicati na telefon Weather 1212 in s pomočjo novega instrumenta, ki se je instaliral, bo prejel najnovejšo vremensko napoved. -o- Oglasi v Amerikanskero Slovencu imajo vedno uspeh. 0 RUSKO-NEMŠKIJVEZI Liga utegne prisiliti Rusijo v zvezo z Nemčijo, dasi je neverjetno, da bi prišlo do tega v doglednem času. Iz Jmffoslarije Ko je jahal čez jezerski nasip, je konj vrgel v vodo mladega fanta iz Dolenje vasi pri Cerknici in ga s kopiti ubil. — Dva nevarna požara na Štajerskem. — Smrtna kosa in drugo. treba preseljevati zlatih rezerv v njega kritje. Dalje, da si boste med seboj razdelili mnoge vojne izdatke ter se ustanovi skupna vojna blagajna, v katero prispeva An-gliia tri, Francija pa dve pe-druge denar, ne da bi bilo i tini. Pariz, Francija. — Čim O strejše nastopa v Ženevi Liga narodov proti Rusiji, tem večja možnost obstoji, da se bo ta končno postavila odkrito na! stran Nemčije, ne samo s simpatijami kakor doslej, marveč dejansko, z orožjem. Kakor vedo opazovalci povedati, naziji v resnici pritiska-;o na Rusijo, naj odvrže svo-po navidezno nevtralnost in sklene vojaški pakt z Nemčijo. Dasi je to mogoče, vendar nekateri krogi dvomijo, da bi v doglednem času prišlo do takega odkritega pakta med naziji in sovjeti, ker je pač sedanje ribarenje v kalnem bolj v njih interesu. Ti krogi so mnenja, da bo Anglija do skrajnosti popustljiv;' pv.yii Rusiji in se bo izogibala vojne .z njo, dokler bo mogla, ker hoče pač Nemčijo najprej spraviti na tla. V takih okončinah bi Anglija obdržala "prijateljske odnošaje" z Rusijo tudi, ako bi ta zasedla Švedsko in Norveško. Nobena tajnost ni, da mečete Rusija in Nemčija oči na ti dve državi. Zelo možno je zato,da bodo naziji in sovjeti ostali začasno še navidezno ločeni, dokler Rusija ne izvrši omenjene okupacije, na kar si boste razdelili interese tamkaj. Ako bi pa nasprotno Nemčija napadla ti državi, bi si s tem ustvarila odprto fronto proti Angliji, in take fronte si naziji ne žele. POL MILIJONA GRE V INOZEMSTVO Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v torek objavil, da je namenjenih pol milijona dolarjev od A-meriškega Rdečega križa za pomoč evropskim krajem, prizadetim od vojne. Del te svo-te se je že odposlal. KUKLUKSARJI NA PIKETIRANJU Cerkniško jezero je zopet terjalo mlado žrtev Cerknica, 13. nov. — Že četrto žrtev je letos zahtevalo Cerkniško jezero. Najprej sta poleti utonila pri kopanju dva mlada oficirja, nekaj nedelj pozneje je pri mostu potegnilo nekega trgovskega pomočnika iz Rakeka, ki je utonil, čeprav je bilo okrog njega več kopalcev, četrta žrtev pa je v soboto popoldne postal komaj 20 letni France Petrovčič iz Dolenje vasi pri Cerknici. S prijateljem Svetom sta šla čez nasip, vsak na enem konju. Pokojni Petrovčič je jahal naprej. Ker pa je sedaj voda, zaradi obHlnega jesenskega deževja do en meter itad mostom, je njegovemu konju zmanjkalo tal. S prednjima nogama je stopil z nasipa v do dva metra globoko vodo. Pri tem je konj vrgel Petrovčiča čez glavo v vodo. Žival se je skušala rešiti. Pri tem pa je PetroVčiča udarila najprej po glavi s kopitom, da se je Petrovčič onesvestil in da se tako ni mogel rešiti, še večkrat ga je morala udariti s kopitom, ko ga je dobila pod se. In res, konju se je posrečilo dobiti spet tla, medtem ko je nesrečni Petrovčič takoj izginil pod vodo. Svet je takoj obrnil konja ixi gel iskat pomoči, kajti nedaleč je bilo nekaj ljudi g čolnom, ki so tudi videli ta prizor. Hitro so priveslali in pričeli z vesli v tri metre globoki vodi iskati.Cez dobrih 15 minut se jim je posrečilo Petrovčiča dvigniti v čoln. Pričeli so takoj z umetnim dihanjem toda bilo je zastonj, ker Petrovčič skoraj gotovo ni umrl zaradi utopitve, ampak ga je ubil konj, ko se je poskušal rešiti. Ko je prišla orožniška straža, so Franceta naložili na voz in ga odpeljali na dom v Dolenjo vas. Žalostna vest se je hitro razširila po vsej Cerkniški dolini. Kar naprej ga hod,i ljudstvo kropit, prinaša cvetje in joka. Pokojni je bil namreč zelo dober in skrben mladenič. ostalo na kraju požara do 2 ponoči, do'maca gasilska četa pa še vedno pazi, da se ne bi kje znova kaj vnelo. Požar je bil skoro gotovo podtaknjen. Škodo cenijo na 300.000 din. V Zalogu pri Št. Petru pa je v jutranjih urah zgorelo gospodarsko poslopje Sedmi-neka Ivana. Požar je povzročil približno 35.000 din škode. in je bil tudi tu ogenj podtaknjen. Rešiti so mogli lo živino iz hleva. češ, da se lahko zanesejo na glije in Francije, predvsem v| pomoč ocl zapada. Organizacija Ku Klux Klan je v mestu Atlanta, Ga., obdolžila tamkajšnji list Atlanta Constitution, da vodi politiko, ki Kukluksarjem ni naklonjena, in tako so se člani te organizacije odločili za piketiranje pred uradom lista. Gornja slika jih kaže pri tem delu, v haljah in z zagrnjenimi obrazi. Ogenj uničuje Celje, 14. nov.— Snoči okoli 8 je v Traovljah pri Celju izbruhnil velik požar. Goreti je začelo gospodarsko poslopje g. Škratelja, po domače "Kužuha." Ogenj se je hitro širil in zajel še drugo Škrat-ljevo gospodarsko poslopje in bližnji kozolec za gospodarsko poslopje posestnika Faza rinca. Gasilci so se morali omejiti le na to, da bi preprečili, da se ne bi ogenj še bolj razširil, kajti ni bilo niti najmanjšega !u p a n: j a, da bi goreča poslopja še rešili, ker so bila pokrita s slamo. Več požarnih bramb je Nezgoda V jarek je padel 54 letni Avgust Toplikar na dvorišču vseučiliške knjižnice v Ljubljani, kjer je bil zaposlen in se močno poškodoval. -o- ■ Sttt. tiu Jsoai'. V Ljubljani je umrl Karel Medved, zasebni uradnik. -— V Kostanjevici je po daljšem bolehanju umrl Dr. Franc Lo-zar, sodni starešina.— V Sto-žicah pri Ljubljani je umrl Ivan Jakin, pekovski mojster in hišni posestnik. — V Mariboru je umrl Fi-anjo Debevec, višji svetnik državnih železnic star 54 let. ■■<'-o- Prometna nesreča Služitelj davčne poštne u-prave v Ljubljani, 63 letni Jernej Milavec iz Ljubljane, se je s kolesom vozil mimo tramvajske remize v Šiški, Prav v trenutku, ko ga je hotel prehiteti ;neki osebni avt-to, je zavil na levo. Pri tako nenadnem karambolu je dobil Milavec tako hude poškodbe, da je istim drugi dan podlegel v bolnici. Bresrčen krušni oče Kot ,se poroča iz Maribora, so orožniki prijavili sodišču nekega brezposelnega mesarja iz Slovenskih goric, ker je v jabolčnik natočil lizola in potem silil svoje pastorke, da so ta jabolčnik pili, česar pa otroci k sreči niso hoteli. Orožnikom je povedal da je to napravil zato, ker se je hotel maščevati nad ženo, ki ga baje večkrat pretepe. -o- Ustreliti ga je hotel Josip Rajšp, 24 letni delavec je prijavil orožnikom posestnika Franca Kirblša iz Korene, ker ga je hotel ta ustreliti z lovsko puško. Rajšp mu je pravočasno iztrgal puško iz rok in tako ni prišlo do najhujšega. Kirbiš se je potem zagovarjal z vinjenostjo. -c- Nesreča na stavbi V Dolenjem Logatcu je tesar France Debevec iz Laz pri Bprovnici padel z neke stavbe s precejšnje višine in dobil nevarne poškodbe. Med drugim ima tudi počeno loba-injo. -, ■ . R^vno ko je hotel velikan Tarzana treščiti z batom po glavi, je Tar-> zan l,eže tleh hitro zavlekel naprej. Njegova roka je kot jeklene klešče krepko zagrabila velikana ža. nogo, da je ta klcsnil na kolena. Prodno je imel čas be zopet postaviti trdno na noge, je l)il Tai/.an že na njegovem lu-btu. 7jjr> fVyon_ Rumeni divji velikan je z vso močjo zagnal težko sulico proti Tarzanu. Tarzan pa, kot vedno čuječ, se je v trenutku vrgel na tla. To je napravil tako naglo, da sulica, ki je že letela proti hjeiuu, je zletela mimo njegove ramo. Toda, strašni velikan se ni ustavil. jNMwtl k Tarzana s težkim batom. 8tran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 15. decembra 19Ž9 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1801* Izhaja vsak dan razun nedelj, pone--Jeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina? Za celo leto Za pol leta * Za četrt leta Za Chicago« Kanado in Evropo: Za celo leto ———-$6.00 Za pol leta ,„...,,._3.00 Za četrt leta______175 PosstaWtja Številka --------- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holidays. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cerme.k Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___—...........■■■■ Por half a year For three months Chicago. Canada and Europe: For one year ...,,,.............. $6.00 For half a year ...............— 3.00 For three months ................ ........ 175 Single copy_______3c Dopiši Winega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopvjldne. Na dopise brez podpiša se ne ozira. — Rokopisov ured-■ištvo ne Vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: f ? Narod se navadno izraža precej realistično čudni berači. Ako kruh ni bil pšeničen, le ržen, dasi dober, so ga mama dobili pod noge, in slišal sem mirno mamico, da so malo pogodrn jali: "Že zopet tak prevzeten nemški krofel". Gola resnica. Kakor v malem, tako v :-m. Najbolj ostudna prikazen je prevzeten berač. Obrnite to na sedanje razmere v velikem, pa dobite naravnost nazorno sliko o sedanjih Nemcih, ki nimajo dosti kruha, pa pridejo ponj s kanoni in z bombami, in zavijajo oči, ako kdo le omeni, da pri tem na debelo pobijajo civilno prebivalstvo, češ, ne more drugače biti, ampak nobene obsodbe ne najdeš, vse požrejo, da je le Nemčija t velika, ali Velika Nemčija, M je nazadnje čisto navadna — lačenbergarija. So ljudje, ki najdejo kak razlog, opravičilo za vse, kar delajo, narod pravi, "najdejo opravičbo, če jo tudi pes na repu prinese". $ . Po zadnji vojski in versajskem miru je v Nemčiji izgledalo, da je začela socialistična pšenica iti v klasje. Nem ški socialisti niso bili ravno slabi, kot antimilitaristi pa so bili pod kritiko, dokler je Nemčija zmagovala; ko je bilo zmag konec, so se spomnili, da so antimilitaristi. Dalje so bili močna politična stranka, bolj republikanci, kadar je kazalo, in po miru je prišla republika, nova ustava po socialističnem muštru, prvi nemški predsednik je postal socialist, bogami, da je vzhajalo socialistično sonce. Ampak po kratki zarji se je zopet začelo mračiti, šlo je zdaj tako, zdaj zopet tako, končno je prišlo do Hitlera in do razmer, kakršne vidimo pred očmi. Vsekako je bilo nekaj socialistične zarje, pravega sonca pa ni bilo. Naravno toraj, da socialistični krogi ne morejo pozabiti — zarje. Razlo gov je treba, da ni bilo sonca, in vsega je kriv versajski mir. Baje so Nemce preveč pritisnili. Ko so 1. 1870 Nemci zmagali nad Francozi, so bili Francozi čisto drugače pritisnjeni, ampak držali so pogodbo, Nemci pa so kar v začetku vojske razglasili vsako pogodbo za cunjo papirja in po ti "morali" se do danes ravnajo. Nemški socialisti so se podali radi Velike Germanije, zdaj tudi nje pritiska Hitler ob steno, pa delajo krivo mirovno pogodbo! Enako je tudi s stranko centruma. Tudi ta se je le pedala, ker ji je bilo le za Veliko Germanijo, in jim je Hitler "obljuboval" vse mogoče. Danih obljub ni, nasprotno, Hitler jih enako pritiska, ampak neka Velika Germanija je, in ta zakrije vse. Vsaj izven Nemčije, kjer imajo še nekaj besede, imajo za vse izgovor, dasi se pripelje na "pasjem repu". Nemci streljajo in pobijajo, kar jim pride pod roke. Že v zadnji vojski so napravili 94 "pohodov", pri katerih je bilo ubitih 1282 angleških civilistov (žensk, otrok ..) in ranjenih 3167. Zavijajo brumno oči, češ, ni pomoči, obžalujemo, ampak ti Angleži niso pripustili hleba, in nemško stradanje je bilo veliko. Priznam stradanje. Ampak v začetku in pričetku vojske so bili silno p|rešerni, in se rogali Angležem, da bi jih sploh kdaj mogli sestradati. Zdaj pa tako jamranje, kako so bili suhi ko treska samega stradanja. Kaj pa potem zdaj pri Poljski? Zopet so streljali in pobijali, karkoli so le dosegli. Pravijo, da je bilo samole v Varšavi do 40 tisoč civilistov pobitih. Kje so še drugi? In kar je najbolj važno za "razlog" streljanja, ali so Po Ijaki hoteli Nemce sestradati, da so kar na debelo vse bombardirali?? Opravičilo prinaša pes na repu, pa še nisem videl od kake nemške strani niti najmanjšega ogorčenja nad tako morijo, niti ne pri tistih, ki dobro vejo, da je vse to le morija, saj Poljakom niti do danes Hitler ni napovedal vojske, prihrul je kot morilec in ropar. Blokada. Ne pride kruha, stradanje. Pokazujejo ti krogi, ki požrejo vle poljske žene in otroke, na — civilizacijo. Ali je blokada moralno vojno sredstvo, naj odločijo moralisti, vsaj v vojskah je bilo vedno uporabljeno, ko so oblegali mesta, trdnjave, gradove, da izsilijo zmago z lakoto. In ko so zopet hudo prešerni Nemci zdaj videli na vidiku — blokado, so se ponosno smejali in rekli, da za pet let najmanj je vsega dosti, pa je že po par mesecih tako jamranje radi blokade. Puzzling. Ako Nemčija nima dosti kruha, ne more prehrani ti svojega prebivalstva, naj bi se obnašala, da dobi nekaj kruha na pošten način, pa dela le kanone in strelja vsevprek, in se pritožuje, ko začne kruliti v želodcu- Sem od nemške meje. Ko sem rastel, je bila beračija še kakor od nekdaj. Ob gotovih prilikah, n. pr. o Velilu noči, žegnu .. so berači prihajali od vseh strani, večinoma pa od nemške strani. Nihče ni vprašal, odkod so, za vsakega je bilo nekaj, ampak tisti r^emški berači so bili prav ČLANICAM DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Pittsburgh, Pa. Kot je bilo oznanjeno v cerkvi, bodo imele članice društva Krščanskih žena in mater svojo letno društveno sejo v nedeljo 17. decembra zvečer po blagoslovu, pred blagoslovom pa svoje molitve. Dolžnost vsake članice je, da pride na glavno letno sejo in tam predlaga kako in kaj bi bilo bolje za društvo. Obenem bo na tej seji tudi volitev odbora za prihodnje leto. Morebiti si katera članica, ki ne more redno plačevati mesečnih prispevkov, misli, da ni več v društvu. Leto za letom tajnica prepisuje imena članic, pa če so plačale ali ne, članice so dokler so žive. — Premisli draga žena in mati Samo 10c na mesec plačaš, pa koliko si deležna molitev in sv. maš tako dokler si živa in tudi še potem, ko umreš. Obenem so tudi vaše družine deležne teh molitev. Zato pa pridite cenjene članice in se pokažite, da ste še prav tako vnete članice, kot ste bile ob svojem pristopu v društvo. — Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem tega lista, posebno pa članicam društ. Krščanskih žena in mater. Mary Gorup, preds. PITTSBURGHŠKI ZASTOP-NIK AMER. SLOV. SE OGLAŠA Pittsburgh, Pa. Naznanjam vsem naročnikom Amer. Slovenca in Novega Sveta, da sem prejel zalogo stenskih koledarjev Amer. Slovenca. Koledar dobi vsak naročnik. Dalje, kakor veste, imamo dvoje vrste pratik za prihodnje leto in poleg tega tudi koledar Ave Maria, ki stane 50c, pratike pa po 25c. Vse zgoraj omenjeno se dobi pri meni, ali pa pri zastopnici Mrs. Mary Čadonič. Naročniki in rojaki se uljudno prosijo, da sežejo po pratikah in koledarjih, ker v vseh teh j© mnogo lepega berila. -Nadalje se sporoča, da bomo obiskali vse naročnike oba zastopnika, še te tedne pred Božičem in vsakemu izročili stenski koledar. Vsi oni, kateri še niso poravnali naročni- ne na list,se ob tej priliki prosijo, da bi jo poravnali. To se tiče listov Amer. Slovenca in Novega Sveta. Lepo bi bilo, da bi sedaj pred novim letom vse poravnali, ves zaostali dolg na naročnini. Vzemite si dragi naročniki k srcu in preberite, če še niste brali, opis g. urednika, v katerem pravi, kako .težko je prenašati dolgove iz enega leta v drugo. List se vedno redno pošilja naročnikom, ' nekateri se pa morda ne zmenijo da bi ga plačali. Če ne morete vsega, vsaj nekoliko poravnajte pri enem ali drugem zastopniku. Zato vam priporočam,da vzamete v roke Amer. Slovenca z dnem 28. novembra in preberite uredniški članek na drugi strani v listu, pa se bote prepričali o težjktfčah upra\<-ništva in o zadevi plačevanja naročnine. Potrudite in zavedajte se svoje dolžnosti do našega najstarejšega slovenskega lista v Ameriki, Amer. Slovenca. — Pozdrav vse'm naročnikom in vesele božične praznike ter srečno Novo leto. Joseph L. Bahorich, zast. -o-- GRDINATOVI KOLEDARJI Cleveland, O. Ko je ostal v hiši na steni zadnji list koledarja, se mora nadomestiti z novim. Še nekaj dni in stari se bo moral u'ma-kniti novemu. Tako je bilo odkar so se začeli izdajati stenski kojedarjji in tako bo ostalo, dokler se bodo izdajali. Že 30 let jih razdajamo in pošiljamo na vse kraje v Ameriki in stari domovini tem ki jih potrebujejo, oziroma naroče za se ali za svoje, —-Za leto 1940 smo napravili nekoliko spremembe in sicer v izboljšanje koledarjev. Ker se vse modernizira, smo rekli, naj to vejja tudi za koledarje. Večkrat se na'm je reklo, da tako velikega koledarja še v stanovanju nočejo. Koledar v kuhinji ali v stanovanju, ne sme biti trgovske vsebine, biti mora nekaj umetnega in lepe ga. Ker smo te želje upoštevali, smo si omislili prav tak koledar za stanovanja in do move, drugačnega pa zopet za trgovine in velike prostore. S tem bo prav gotovo ustreženo vsem. Naš stenski koledar je .to leto v velikosti 14X20 inčev. To je ravno prava velikost, da se ga lahko obesi kamorkoli, da se lahko vanj vpisuje, oziroma zaznamuje vsakdanje stvari. Pri tem so koledarji okrašeni z modrim širokim pasom, da izgleda kot da! je koledar v lepem okvirju. Nedelje in prazniki so v številkah bele barve, svetniška imena dnevnih oznanil so pa v rdečem tisku. Precej korist-ni bodo tudi zato, ker imajo sa vsaki dan v mesecu prazne črtice za vpisovanje raznih opomb. Med mnogimi vsakdanjimi skrbmi se rado kaj pozabi, če se pa napiše na koledar, ostane to tam in tega ne moierno pozabiti. Rojaki v Clevelandu dobe koledarje zaistonj. Kdor ga naroči drugim, bilo to v staro domovino ali drugam v Ameriki, pa plača za koledar 15c. Razdajamo ga in jemljemo naročila v obeh prodajalnah za pohištvo. Za naročila lahko pošljete tudi v znamkah. Pišite na Anton Grdina in Sons 6019 St. Clair Ave. Cleveland, O. A. G. -o-- OD PODRUŽNICE ŠT. 20, SLOV. Ž. ZVEZE Joliet, 111. Uradno se vam naznanja, da bomo imele skupno sv. obhajilo v nedeljo 17. decembra pri sv. maši ob 8 uri. Prošene ste, da pristopite k Gospodovi mizi v velikem številu, najbolje vse, če vam je le mogoče. Popoldne ob eni uri bo pa letna seja. Udeležite se te važne seje, ker imamo za rešiti nekaj važnih točk in bo tudi volitev odbora za prihodnje leto, — Opomnim vas, vse članice, na asesment zadnji mesec. Zadnji čas je, da poravnate svoje dolgove pri podružnici. Tudi tiste, ki nimate še 25c plačano za pikniški sklad, ste prošene da to storite sedaj, da se lahko zaključijo društvene knjige. — Želim vam vesele praznike. Tajnica -o- KATOLIŠKO ŽIVLJENJE V LITVI Lani je izšla cenena izdaja Dogodki med Slovenci po Ameriki Jugoslovanska radio ura na božični večer Chicago, 111. — Mr. George Marchan bo imel na božični večer jugoslovanski radio program in sicer od 12. do 2 ure ponoči na radio postaji WGES. Program se bo lahko poslušal v dvajsetih državah okrog Illinoisa. Kdor bi želel objaviti potom tega radio programa svoja voščila in pozdrave za Božič, istega lahko naroči potom našega lista, ki sprejema tozadevna naročila. Za kratke častitke, (omemba imena in častitka,) stane $2.00 za malo daljše častitke pa stane $3.0Q Nov grob na zapadu Rock Springs, Wyo. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak Florijan Pintar v starosti 54 let. Doma je bil iz Stare Loke na Gorenjskem. Tu v Ameriki zapušča brata in sestro, > v starem kraju pa eno sestro. Slovenske umetnine v Chicagi Chicago, 111. — Na mednarodni razstavi umetnin v chi-kaškem 'Art Institute' je med mnogimi umetniki zastopan tudi slovenski umetnik Tone Kralj in sicer sta tu razstavljeni dve njegovi sliki. Božična prireditev m So. Chicago, 111. — V nedeljo zvečer bodo šolski otroci fare sv. Jurija, pod vodstvom čč. šolskih sester, ki poučujejo katekizem, priredili prav. zanimiv božični progam, na katerega vabijo vse farane, starejše in mlajše. Le pridite! Smrt rojakinje Cleveland, O. — Zadnjo soboto je bila iz tukajšnje cerkve sv. Vida pokopana Mrs. Frances Pi,uss,rojena Hočevar, ki je umrla v starosti 75 let. Pokojna je bila doma iz vasi Kompolje pri Dobre-polju na Dolenjskem. Njen soprog je umrl že pred sedmimi leti. Zapušča dva sinova in tri hčere ter več vnukov. Sirom Jugoslavije Za varstvo pred zračnimi napadi Javno zaklonišče pred napadi iz zraka je začela gradi ti v Celju železniška sekcija Zaklonišče bo 24 metrov dolgo, 4 m globoko in dva in pol metra široko. Za zgraditev bodo porabili pet vagonov cementa in precej železnih drogov. Zaklonišče bo predvsem služilo osobju železniškega prometa. Nesreča pri podiranju drevja V Ceršaku ob meji,tako poročajo iz Maribora, so bili delavci zaposleni pri podiranju drevja v gozdu posestnika Pav perta Fluherja. Med njimi sta bila tudi 70 letni Ivan Jager ter Ivan Herič, ki sta podirala staro bukev. Ko je bukev jela padati, je nepričakovano zgr-mela v naprotno smer, kot sta Še en grob Black Diamond; Wash. — Tukaj je zadet od kapi u'mrl rojak Jakob Remše v starosti 52'let. Doma je bil iz Gornjega grada na Štajerskem. Novi uradniki Cleveland, O. — Društvo sv. Vida št. 25, KSKJ. si je za prihodnje leto izvolilo sledeče uradnike: Predsednik Anton Strniša, st., podp. Joseph Gornick, tajnik Ant. Fortun a, blagajnik Louis Kraje, zapisnikar Frank Sod-nikar, st., vratar Jack Koren-čhan. V nadzornem odboru so Charles Vintar, Lawrence Bandi in Ant. Strniša, ml. Duhovni vodja msgi\ Rt. Rev. B. J. Ponikvar. Smrt rojaka Cleveland, O. — Po enoletni bolezni je umrl Mr. Frank Mišič v starosti skoro 55 let. Doma je bil iz vasi Martinjak V Ameriko je Sv. pisma Nove zaVeze v lit- pričakovala.Mlajši Herič je še . . vanskem jeziku. Prvih 20.0001 pravočasno odskočil, starejše- pnv , cm.cl" , ,. „ ga Jagra je pa vejevje bukve - Pred 36 letl" ZaPusča izvodov so jako hitrp razprodali. Zdaj je izšla nova izdaja v 25.000 izvodih. V Kovnu so nedavno odprli "katoliško socialno žensko šolo," kjer bodo temeljito poučene bodoče katehistinje, zaščitne sestre in otroške vrtna-rice. Zavod se je začel s prvim tečajem, ki ga poseča 40 učenk. V litvansklem glavnem mestu dokončavajo popravila stare cerkve benediktink. Ko bodo končana, bo ta božja hiša kot cerkev vednega češče-nja vabila vernike k stalni molitvi. Škof Matulionis, ki se je pred nekaj leti vrnil iz dolgoletnega zapora v sovjetski ječi v Litvo, se je za1 to cerkev še posebej zavzel. Nediavno je na begu pred boljševiki pribežalo 30t polj skih duhovnikov v Litvo. Ne kaj jih bo po raznih škofijah Litve opravljalo duhovniško službo. zajelo in ga pod seboj pokopalo. Velika teža ga je popolnoma zmircvarila, da je bil na mestu mrtev. -o- Zastonj je skrivala denar V Pretrežu pri Slovenski Bistrici je posestnica Jožefa Fajs, ki ni zaupala denarnim zavodom, skrivala denar doma in sicer v kleti. Pa se je do d e n a tr ja prikradel neznan uzmovič in ji izmaknil vse prihranke v znesku 3500 dinarjev. -o- Mlin je zgorel V mlinu v vasi Privlači pri Vinkovcih je nastal neke noči požar, katerega • so zapazili šele ko je bila vsa zgradba v plamenih,prav tako tudi skladišče, polno pšenice. Mlin je zgorel do temeljev, z Vsemi stroji in vso zalogo moke ter pšenice. Škodo cenijo na 150.000 dinarjev: ženo, pet hčera in sestro, v stari domovini pa brata. Pokopan je bil zadnjo soboto iz cerkve sv. Vida na Kalvarija pokopališče. ; t , Rojak preminul Brooklyn, N. Y. — Osmega decembra je tukaj preminul rojak Rudolf Skrainar, v starosti 52 let. Njegovo truplo je ležalo pri pogrebniku na Ca-talpa Ave., ravno nasproti cerkve, iz katere je bil pokopan na St. John's pokopališče. — Pokojni je bil doma iz Ribnice na Dolenjskem in4je bi* val v Ameriki 25 let. Zapušča ženo in družino. — R. I. P. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko Ra' dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji* 1360 kilocycles. TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzaoova roka se jp trdno oklenila velikanovega, vrati) in četudi ifi ta otresli, se ni mogel Tarzana rešiti. Tarzan je pa tudi vede), kaj mu je sto. riti, vedel je, da mora v tem trenutku divjaka, umoriti, če neče biti sa,m njegova žrtev, zato je z desnico naglo se-i-H pas po ostro bodalo. . Tarzan, ki navadno ni moril, je moral tukaj umoriti divjaka, da je obvaroval sebe in druge. Kot težka klada se je divji velikan zgrudil na tla, ko je Tarzanov nož opravil svoje delo. Tarzan se je oa ob žrtvi postavil zmagoslavno pokoncu in zagnal svoj zmagoslavni krik, ki je pretresel džunglo, V SiiiMmiiuMiiiiiiiu111^ Vi- .:•;„• v., v . ' *......., gen......SB.....C&C»G>C2K2................ Našim sosedom in prijateljem! ISKRENO VAS VABIMO, da posetite PROSLAVO NAŠE OSEMN A J STLETNICE IN RAVNOKAR PRENOVLJENE PEKARNE 1854 W. 21st PL Chicago, III Phone: Canal 5481 Ob tej priliki zahvaljujemo vse naše sosede in prijatelje za njihovo lojalno ppdporo, ki so jo nam izkazovali tekom osemnajst let vršitve naše obrti med njimi. Da pokažemo, kako visoko cenimo njihovo naklonjenost, bomo dali odjemalcem osem krasnih nagrad v soboto 16. decembra ob 8. uri zvečer. DAJALI BOMO TUDI posebne krasne spominke vsakemu odjemalcu, Ki bo kupil za 25 centov ali več. Mi se nismo ustrašili nobenih stroškov, da smo dali in uredili tej naši okolici najbolj moderno pekarno in trgovino s pecivom, ki bo zalagala vas z najboljšim blagom. PAZITE NA NASE BODOČE ATRAKCIJE! F. FOLTYN, lastnik. DOBRO POSTREŽBO IN DOBRO KURIVO dobite, če naročite PREMOG, ali pa KURILNO OLJE od slo. venskega prodajalca in razvažalca istega. PRODAJALEC IN RAZVAŽALEC "BLUE FLAME RANGE OIL" IN VSE VRSTE PREMOGA. 2045 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Telefon CANAL 4534 fTt Iji*MilliaiiiUiii1,,,,,1}ii*ittiIt,,tlIiil morejo biti drugačna kot nai apostola narodov, ki je učil: "Oblecite novega človeka, ki r obnavlja k spoznanju, po podol ki ga je ustvaril; tukaj i ne Grku ne Juda, ni obrezani divjaka ne Scita, ni sui. Otroška. —"Pavelček, ali si umit?" 'Da, mamica, že od včeraj." tvovalno in z ljubeznijo posvetili raznolikim kulturam in se poglobili vanje, da bi le duševne sile pripadajočega naroda pripravili za sprejem Kristusovega evangelija. Vse, kar v takih navadah in običajih ni v neraz-družljivi zvezi z verskimi zmotami, Cerkev rada prizna in, kolikor more, tudi varuje in pospešuje. Po teh načelih je Naš neposredni prednik svetega in častitljivega spomina v tem izredno kočljivem vprašanju prišel do plemenitih odločitev, ki so njegovi daljnovidnosti in apostolski gorečnosti prekrasen spomenik. Ali naj vam, častiti bratje, izrecno naglašamo, da hočemo brez oklevanja hoditi isto pot? Vsi, ki stopajo v Cerkev, naj bodo kakršnegakoli rodu in jezika, naj vedo, da imajo v božji hiši, kjer vlada Kristusov zakon in njegov mir, enake sinovslte in v vsem Kristus" (Kol 3, 10— 11). Zavest vesoljnega bratstvi! kakor jo uči in goji krščanstvo, nikakor ne nasprotuje ljubezr! do lastne domovine in ponosu n, njeno slavno preteklost, tudi r, ovira njenega napredka in n : slabi njenih upravičenih zahtev, saj prav krščanstvo uči, da je y delih,,ljubezni od Boga sameg postavljen red, da moramo bo! ljubiti tiste, s katerimi nas dru žijo posebne vezi, in tem pral vsemi pomagati. Sam božji U-čenik nam je dal zgled, kako Je treba domačo zemljo bolj ceniti, ko je jokal nad bližnjim razdejanjem svetega mesta. Toda domoljubje ne sme zapirati src;, pred vseobčo krščansko ljubeznijo, ni vidi tudi druge in blagor drugih v prijazni miroljubnosti, I. u To je tisti čudoviti nauk o ljubezni in miru, ki je toliko doprinesel za napredek kulture in vere. Glasniki, ki so ga, prežeti nadnaravne ljubezni, oznanjali, niso samo rahljali zemljo in zdravili bolezni, ampak so predvsem blažili in oblikovali življenje in ga dvigali k božjim višavam in ga povzdignili prav do vrhov svetosti, od koder se vse vidi v božji luči; gradili so spomenike in svetišča, ki šp danes kažejo, do kakšnih sinjih višin so more povzpeti krščanski genij, še bolj pa so v ljudeh, učenih in preprostih, mogočnih in slabotnih, gradili1 žive templje božje in mladike iste trte, ki je Kristus; ohranili so prihodnjim rodovom zaklade davne umetnosti in modrosti, predvsem pa so jim odprli neprecenljive zaklade večne modrosti, ki bratsko druži in sklepa ljudi v nadnaravno občestvo. (Dalje prih.) DR, J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 1 —8 zvečer izvzemji ob sredah. RezidenČni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon:: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasneg« rojaka. Postavljam in udeljujem vse vrsto nagrobne spomenike v vseh našel, binah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti na« grobni spominski kamen, pišite n« podpisanega ia vsa pojasnila in Cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 Petek, 15. decembra 1939 Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Jaslice štev. 6. so take kakor jih predstavlja predstoječa slika. Napravljene iz trdega papirja. Uporabne za več let. Sta-ne jo š poštnino samo ...................................................................... KRASNE BARVANE PAPIRNATE JASLICE (štev. 7.) ■ """"""-^B^ Jaslice štev. 7 so . ,' 4 ''jit- '^IPwSli^Kk delane iz papirja in jra^MKgagH^JlMl, zgibljive. Narejene WaR^KMHT so tako, da se jih I %Snr ^Uwrtvllf lahko postavi v kot. JfjPtlttPfir ' I g* t»f v 'Mtlmlttnv JU&JflQA'jfc j . jpalfVi i flJHHHL Jaslice se zganejo sPrav'j°za *i Wlvl^lsMt dočnost. Zelo prak-JB^KB^^^JSfm^^SHKK^.tične. Stanejo NOVA POSEBNOST (štev. 8.) Sveta družina (Sv. Jožef, Marija in De-tice), ki predstavlja lepe jaslice. Sv. Družina je vlita iz belega porcelana in nato pritrjena na ogledalo, 4 inče visoko. Če se postavi pred to lučico, naredi krasen odsev. Stane Sveta Družina (štev. 9.) Sv. Jožef, Marija in Detice, vlito z belega porcelana, 4 inče visoka. Zgleda, kakor lep altarček. STANE. MOČNE, TRPEŽNE IN LEPE JASLICE Jaslice, kakoršne prikazuje zgornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir zelo trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz jaslic, pastircev,,angeljev in ovčic se sestavi in zloži skupaj kar napravi krasno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevlje in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejlih barvah, kar olepšava vso hišo, v kateri se jaslice postavi. Narejene »o tako trpežno, da trpijo ob primerni pažnji najmanj deset let in tudi več. Barvane so fino in se dajo prav lepo umiti, Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice lahko poklonite kot božično darilo, svojim staršem, sinovom, hčeram, ali prijateljem. Te jaslice stanejo s poštnino vred: Naročila za te jaslice sprejemamo samo do 14. DECEMBRA 1939. Na poznejša naročila se radi običajnega velikega prometa pred prazniki ne bo moč ozirati. Potrebni znesek je poslati v Money ordru, čeku ali znamkah, na: NEKAJ KRASNEGA JE BOŽIČNA ZVEZDA Ta zvezda se da porabiti nad jaslicami, nad božičnim drevesom, ali pa se jo dene na okno. Spoji se z elektriko, kakor na primer vsaka druga namizna električna luč. Ima 2raven S čevljev insulirane električne vrvi. Zvezda meri 9 inčev na okrog in ima na sredi prostor za rudečo lučko. Ko se vžge, se posveti krog okrog zvezde in na sredi in pokaže krasno rudečo božično zvezdo, ki je pravi kras. Stane s poštnino ........................................................................................$1.50 [ES^ Naročila se sprejema do 16. decembra "^S Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D. teh naročil na pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Chicago, Illinois 1849 West Cermak Road Ukrajina joče iiiinniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ALEKSIJ PELIPENKO I illlllllllllč Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Po kratkem posvetu s svojimi tovariši in člani vaškega sovjeta je izjavil komisar, da je pripravljen izpustiti cerkvenega starešino pod pogojem, da podpiše župnik Nikander primeren protokol, kar je tudi storil. Nato so komunisti naložili na voz vse bakrene in bronaste predmete. Komisar je seznam zakopanih predmetov vtaknil v torbo in ukazal župniku naj stopi na voz. Župnika so odpeljali v Obidne. Med potjo so se proti župniku obnašali izredno vljudno. Celo dovolili so mu, da si je smel vzeti s seboj nekaj tople obleke, odeje in živila. Komisar je s svojimi spremljevalci zastonj skušal pregovoriti župnika Nikan-dra, naj izda, kje so skriti predmeti. Ko je to odklonil tudi v komisarjevi pisarni, so ga zaprli v njemu že poznano klet. Tokrat je imel s seboj vsaj nekaj tople obleke in odej. Kakor prvič, je bila celica tudi sedaj polna jetnikov. Vsakih par dni so se menjavali. Nekatere so izpustili, druge so odpeljali v okrožno jetnišnico in na njihovo mesto so prihajali novi jetniki. Župnik Nikander je želel le to, da bi umrl vsaj tu v ječi, ker je vedel, da bi ga njegovi verniki prišli iskat in bi ga cerkveno pokopali. * Cerkveni starešina je takoj poročal po vasi, da so župnika odpeljali. Tudi ni zakrival, zakaj so ga. Vsi so hvalili župnika in odobravali njegovo dejanje. Toda hudo so se zanj bali, ker je že tedaj, ko so ga prvič zaprli, skoraj umrl. Tokrat so h komisarju poslali veliko odposlanstvo. Vedeli so, da bi majhno odposlanstvo enostavno odklonil. Odposlance je komisar v Obidnu zelo prijazno sprejel in jim je takoj dovolil, da smejo govoriti z župnikom. Celo med štirimi očmi smejo z njim govoriti. Župnika so privedli v pisarno in komisar je šel v sosednjo sobo. Tam je napenjal ušesa in prisluškoval. Menil je, da bo župnik Nikander pred svojimi verniki govoril o skritih stvareh in jim povedal, kje jih mo- ■ rejo najti. Zato je tudi odposlanstvo tako prijazno sprejel in jim omogočil pogovor z župnikom. Odposlanci so v resnici govorili o skritih stvareh in mnogo' jih je svetovalo župniku, naj jih izroči. v "Očka," so govorili, "rešite vendar za vsako ceno svoje življenje in zdravje. To ima ljubi Bog gotovo rajši, kakor da vas izgubimo. Tisočkrat ste nam več vredni, kakor cerkveno posodje." Komisar je to z veseljem poslušal in že mislil, da se bo stari protirevolucijonar vdal. Ko pa je zaslišal, da je župnik Nikander kratko izjavil, da tega ne razu- mejo in da noben način ne bo posodja izročil in da bo raje umrl, je komisar postal ves divji. Najraje bi planil v sobo, da bi župnika raztrgal na kosce. Toda njegovi tovariši, ki so stali poleg njega, so ga pomirili in mu slikali zapeljivo sliko osem in dvajsetih kilogramov zlata in šest in o-semdesetih kilogramov srebra, zaklad, ki ga je treba dobiti na vsak način v roke. Ko so se kmetje od Nikandra poslovili, jim je komisar dejal, da lahko obiščejo župnika sleherni dan, smejo mu prinesti jedi in vsega, kar rabi. Poskušajo pa naj le še, da bi njihov očka izročil posodje. Od srca rad ga bo oprostil. Hvalil je župnika. Nikdar več ne bo dobila Volovodiv-ka takega župnika. Začudeni so poslušali kmetje komisarjeve besede. Prikimavali so in solze ga-notja so se jim v očeh zaiskrile. Saj niso slutili, kaj hoče komisar. Končno jim je rekel, da naj v bodoče ne prihajajo več tako številno, bolje samo dva ali trije, ker tedaj lažje izda dovoljenje za obisk. Naslednji dan sta prišla cerkveni starešina in cerkveni pevec. Zopet so privedli župnika v pisarno. Moža sta prinesla jetniku kruha in mleka, potem pa so se skoraj dve uri pogovarjali. Nikander jima je mnogotere reči naročil in ju prosil, naj o cerkvenem zakladu vendar ne izgubljajo več besed. Niti misliti ni na to, da bi zaklad izročil komunistom. "Pravo pot sem našel," je dejal. "Trdno sem prepričan, da je moje dejanje pravno in moralno opravičljivo in nobena sila me ne bo spravila s te poti. Zgodi naj se božja volja. Ob svojem mašniškem posvečenju sem prisegel, da bom skrbel za izročeno mi cerkev in branil cerkveno premoženje z vsemi močmi. Zatp je moja dolžnost, ohraniti cerkvi cerkveni zaklad. Nikdar ga ne bom izročil in še enkrat vas prav lepo prosim, moji ljubi, ne govorite mi več o tej stvari." * , Komisar je spoznal, da mu s pomočjo kmetov ni mogoče ničesar doseči. Še isti večer je zato poklical Nikandra v svojo pisarno in govoril z njim med štirimi očmi. "Tovariš očka, nimam pravice, da bi vas imel tukaj še dalje zaprtega, izročiti vas moram okrožnemu komisaVju. Zadnjič vam svetujem, da se spametujete in mi izročite skriti cerkveni zaklad. Naj čakajo tisoči gladujočih. Vi pridigujete ljudem, naj bodo usmlijeni, sami pa niste niti malo usmiljenega srca. Če izročite zaklad, boste rešili mnogo ljudi, ki bi sicer umrli od gladu, in rešili boste njihove du- V se. (Dalje prih.) -o—— 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* Pod vozom Ko se je vozil 79 letni občinski revež Jakob Vlak s Po nikve pri Celju s kravami domov, je padel z voza. Kolesa so šla čezenj in mu prizadejala močne poškodbe po glavi in nogah, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico, kjet je podlegel poškodbam. Slovenske božične razglednice Si NAROČITE LAHKO OD NAŠE KNJIGARNE: Navadne dopisnice (karte), ducat-_________40c Tri dopisnice----------------------------12c Razglednice (Folders), manjše pisemske oblike, zelo lepe, ducat------------------60c Pol ducata____________________,________35c Razglednice (Folders), večje oblike s kuvertami, zelo lepe, ducat-------------------80c Pol ducata____________________________45c Naročila sprejemamo dokler zaloga traja. K naročilom je pridjati potrebni znesek v Money Ordru, ali znamkah. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Božične jaslice ki jih ima v zalogi naša knjigarna LEPE PAPIRNATE JASLICE (štev. 6) Pisano polje J. M. Trunk Zopet me malo boli glava radi te — Rusije. Pisatelj Th. Dreiser je predaval tam v Hollywoodu. Vidim: "Primerjal je življenje delavcev v Angliji in Franciji z neimenovano deželo, kjer delavci dobivajo plačo na podlagi življen-skih potrebščin, ki živijo kot ljudje, kjer so tovarne zdrave in čedne, kjer imajo čitalnice in počivalnice. ." Saj vidite, da je baje v Rusiji tako. Ali je res tako? Tu se mi poveš! glava. Pri tem na komunizem niti ne mislim, in Dreiser ničesar ne omenja, cla imajo delavci poleg vseh dobrot, kar mora vsakega človeka le veseliti, ako jih imajo, tudi ateizem, pri katerem se Sov-jetom še bolj mudi, kakor s plačo po potrebščinah. Pri ateizmu stojim ja!z na stališču : ako je ateizem resnica, naj se jim le mudi, če pa ni resnica, bodo morali prej ali slej retirirati, rakati, ker za uničenje resnice so celo mogočni Sovjeti prešvoh. Vidim pa dalje v poročilu o Dreiserovem predavanju: Dreiser je predložil navzočim sledeč načrt: Ustanovi naj se organizacija ali skupina zainteresiranih ljudi, ki naj sestavijo izjave o razmerah v drugih državah, ki so boljše od razmer v Ameriki. Po njegovem mnenju bi take izjave prominentnih oseb, kakoršnih je v Ameriki veliko število, mnogo doprineslo, da bi ljudje začeli resno razmišljati o gospodarskem problemu. Take izjave se bi potem razpošiljalo ljudem, ki bi jih radi či-tali z zanimanjem. To je, kar hočejo ljudje čitati. Sem ves za ta predlog, ako spravi tista skupina resnico na dan. Pri 10 miljonih brezposelnih ne morejo biti razmere v Ameriki dobre pri vseh avtomobilih, in če so kje drugje razmere boljše, se lahko Amerika nekaj nauči, ko spravi preiskava to na dan, in pove in objavi le resnico. Ah ljudje- kaj takega "radi čita-jo," to ni merodajno, ker še raji bi čitali, da je v Rusiji vsak delavec miljonar, ampak to bi bila laž. Morda sčasoma le izvemo, kako je, ker večinoma dozdaj slišimo le od ene strani, da je dobro, od druge pa, da ni dobro. Z resnico ha dan, in o ateizmu spregovorimo ob svojem času. * Težko je pogledati tem Rusom v dno srca. Prej sem videl, da pri običajnih paradah v Moskvi korakajo vojaki s puškami, pa nimajo nabojev. Stalin navadno prisostvuje,pa bi ga lahko kateri frknil. Dalje sem videl, da bi vojjaki takoj obrnili orožje zoper svoje "gusudarje," če hi dobili orožje v roke, in bi jim pokazali, kje poper raste. Tako sem videl in čital o razpoloženju. Well, tam v Man-žuriji so res le mečkali, kakor bi ne bilo nabojev. Zdaj so šli "kešat" Hitlerov ček v bivšo Poljsko, menda jih je bilo do treh miljonov. Res so postrelili že nekaj duhovnikov in nekaj poljskih aristokratov, ampak že za te so morali imeti naboje, in kanone niso peljali le na izprehod ali na parado. Dalje so šli ali grejo zdaj nad Fince. Do miljon jih je baje. Kako z na'boji? Menda je hudo pokalo in se tudi rušilo. Prve vesti so take. O kakem uporu vsaj dozdaj hi bilo ničesar videti ali slišati, in taki, ki slišijo travo rasti, bi bili prav gotovo povedali, ako bi se bila kaka puška obrnila. Kaj je mogoče? Morda jih tako držijo, da se ne morejo ganiti, morda je čas še prezgoden j, morda pa je le tako, da so se Rusi uživeli, ali da so celo z razmerami zadovoljni. Kdo vidi v srca? -o- KARDINAL VERDIER IN MIR Ob spominu na dan premirja v svetovni vojni je opravil pariški nadškof,kardinal Ver-dier v kapeli pariške vojaške akademije služjbo božjo, ki so ji prisostvovali številni visoki častniki |in tudi general Hering. Po evangeliju je imel kardinal kratek nagovor, kjer je izrekel trdno zaupanje, da bo francoska armada še enkrat izvojevala svobodo sveta. Po sv. maši je kardinal podelil vesoljno odpuščanje vsem padlim vojakom v svetovni, vojni 1914—1918, in vsem žrtvam nove vojne. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"! Za božično darilo kupite svoji mami, očetu, svoji sestri, bratu, ali svoji hčeri, sinu, ali svojim drugim sorodnikom, ali pa prijateljem KRASEN KRIŽ kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. * Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 inčev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine. Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo. Lepšega božičnega darila si sploh ne morete misliti. Naročite ga takoj. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Stran ? AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 15. decembra 1939