Skupščina SFR Jugoslavije je koncem novembra lanskega leta sprejela Zakon o združenem delu. Čeprav je od njegovega sprejetja pa do danes poteklo že več kot šest mesecev, družbenopolitične organizacije ocenjujejo, da se določila zakona o združenem deta prepočasi uresničujejo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Do konca letošnjega leta se morajo v praksi najti rešitve, ki bodo predvsem razrešile celoten splet dohodkovnih odnosov v združenem delu, ki so izrednega pomena za celoten nadaljnji razvoj naše družbe. Predvsem na tem področju pa močno kasnimo, zato so družbenopolitične organizacije na čelu z zvezo komunistov sklenile, da se v preostalem obdobju do konca letošnjega leta, kakor tudi v naslednjem letu povede bolj odločna akcija za uresničevanje zakona v temeljnih organizacijah združenega dela. Tudi v naših delovnih organizacijah je politična aktivnost za uresničevanje zakona že stekla. Zveza sindikatov je skupno z ostalimi sprejela program politične aktivnosti do konca letošnjega leta. Ta program obvezuje vse delovne organizacije, da se z vso politično odgovornostjo tudi oni vkju-čijo v uresničevanje, in sicer s konkretnimi programi, ki morajo biti sprejeti v samoupravnih organih, zborih delavcev, po predhodni obravnavi v osnovnih organizacijah sindikata, zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih silah. Ker je zakon o združenem delu sistemski zakon, časa do konca letošnjega leta pa ne dovolj, naj bi v tem obdobju program aktivnosti usmerili predvsem na naslednja področja: — sprejeti je potrebno samoupravni sporazum tako v temeljnih kot tudi v enovitih delovnih organizacijah o združevanju dela delavcev v TOZD oz. DO, — prav tako je potrebno sprejeti tudi samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu in — samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev ža osebne dohodke. V delovnih organizacijah bo potrebno do konca letošnjega leta sprejeti tudi statute, ki morajo biti usklajeni s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev, saj je slednji najvišji samoupravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi ostali normativni akti v delovni organizaciji. , Sprejetje vseh teh samoupravnih aktov je nujnost, saj zakon o združenem delu določa, da bo morala delovna organizacija, ki vseh teh opravil ne bo opravila do konca letošnjega leta, izplačevati zajamčene osebne dohodke, ki so pa precej nižji kot so trenutni osebni dohodki v delovnih organizacijah. V politično aktivnost za uresničevanje zakona seje dolžan vključevati sleherni delavec, posebno pa so ža njegovo uresničevanje odgovorni poslovodni organi in družbenopolitične organizacije, ki morajo predvsem vzpodbujati politično aktivnost in organizirati razprave 6 tistih dokumentih in rešitvah, ki so bile v delovni organizaciji verificirane v delovnih skupinah, ki pripravljajo besedila samoupravnih aktov in iščejo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Zveza sindikatov Slovenije je skupno z zvezo komunistov v nekaterih delovnih organizacijah zastavila bolj poglobljeno aktivnost za uresničevanje zakona. V naši občini bo takšna aktivnost potekala v Lesni industriji Litija in Predilnici. Za ti dve delovni organizaciji smo se odločili zato, ker smatramo, da bi njihove izkušnje lahko izkoristili tudi za ostale delovne organizacije, ki nimajo tako močnih strokovnih služb. V sindikatih smo se opredelili, da v delovne organizacije ne bomo pošiljali vzorčnih samoupravnih sporazumov. Vsaka delovna organizacija posluje v specifičnih pogojih, zato ni mogoče izdelati samoupravnega sporazuma, ki bi veljal za vsako delovno skupnost. Naloga strokovnih služb delovne organizacije je, da si samoupravno zakonodajo uredi tako, kot teče življenje v njej, oziroma tako, da bo prišla volja delavcev do izraza pri vseh samoupravnih odločitvah. Zakon o združenem delu ne dovoljuje, da bi samoupravljanje šlo mimo delavcev, da bi se odločalo v imenu delavcev v strokovnih službah ali kje drugje. Predvsem družbenopolitične organizacije so dolžne, da se samoupravno odločanje in organiziranje delavcev dvigne na višji nivo kot je trenutno v naših delovnih organizacijah. Naloge, ki jih zakon o združenem delu nalaga temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter organiziranim socialističnim silam v njih, so zahtevne in obsežne, ne dopuščajo odlašanja, zato se je potrebno v vseh samoupravnih sredinah organizirati tako, da jih bo mogoče čimprej uresničiti. Tako kot je že rečeno, je to naloga, v kateri naj bi sodeloval sleherni delavec, saj se bo na ta način okrepila njegova vloga na vseh nivojih organiziranosti združenega dela. Lojze Kotar Petindvajsetega maja so bila v krajevni skupnosti Litija - desni breg podeljena državna odlikovanja zaslužnim občanom. Odlikovanja so prejeli: Andlovec -Turk Štefka, Dermota-Zupančič Cirila, Dolžan Ivan, Gorenc-Lindner Jožefa. Gorsek-Kirm Antonija, Kokole—Jerin Jožica, Koprivnikar Franc, Koprivnikar Leopold, Kovic Ana, Mrnuh - Jerin Leopoldina, Muzga - Požaršek Marija, Pintar - Gril Polda, Primožič — M aro lt Ana, Špat — Podlipnik Ivanka in Ži-bert - Borisek Rezka. Del odlikovan cev skupno s predsednikom SO Litija tovarišem Jožefom Dernovškom na svečani podelitvi odlikovanj (Foto: „Zofka„) Proslavljali smo ZAKLJUČUJEJO se proslave v počastitev treh jubilejev. Občani v krajevni skupnosti, kakor tudi v OZD, so se množično vključili v proslavljanje najpomembnejših mejnikov v naši novejši zgodovini, ki so tesno povezani z ljubljenim voditeljem tovarišem Titom in s tem ponovno dokazali svojo privrženost Titu - Jugoslaviji in izgrajevanja samoupravne skupnosti. Vrh proslav v občini, je bila izredno uspela osrednja občinska proslava v Gabrovki, za kar gre domačinom vsa pohvala. Veliko angažiranost so pokazale osnovne šole, in mladina, tako pri pripravi svojih proslav, kakor tudi proslav za OZD in KS in teh ni bilo mak). Vseh prireditev skoraj ni moč našteti, svojstvene in veličastne so bile tudi medobčinske proslave na Dcbcčah in_Jančah. T»fcrt se ie razgibanost delovanja na kulturnem področju, ki se je začelo s „Tedni komunista", fe nadaljevalo, saj lahko rečemo, daje bik) zadnjih sedem mesecev v znamenju množičnih kulturnih prireditev. Program, ki ga je sprejel organizacijski odbor za proslave treh jubilejev pri komiteju OK ZKS Litija, je skoraj v celoti izpolnjen, razen točk, ki zahtevajo aktivnost preko vsega leta. M. K. Sil ŠTEVILKA 6 - LETO 5 UREDNIKOV STOLPEC TOZD-da ali ne Ugotovitne komisije za uresničevanje zakona o združenem delu, ki deluje pri Občinskem sindikalnem svetu Litija so blago rečeno — zaskrbljujoče, čeprav je bil pristop k akciji organiziran. Do roka, ki ga je komisija postavila in se podaljšala, kar 13 OZD ni posredovalo komisiji poročil, programov ali analiz. Brez te dokumentacije pa komisija ne more delovati, čeprav so posamezni aktivisti obiskali vse OZD. Neaktivnost nekaterih OZD je spet milo rečeno — neodgovorna. 513. člen zakona o združenem delu pravi: odgovornost za uresničevanje programiranih nalog nosi v prvi vrsti poslovodni organ OZD. S tem je jasno, kdo je v največji meri odgovoren za takšno stanje. Med stališči MS ZKS in MS ZSS Ljubljanske regije pa je zapisano tudi, da vsem tistim posameznikom, ki so odgovorni za izvajanje zakona, pa k temu ne pristopajo aktivno in zavzeto, ni mesta v ZK. Drug problem, ki se nanaša na naslov uvodnika pa je organiziranje temeljnih organizacij združenega dela. Zakon o združenem delu v 320. členu govori takole: „Delavci imajo pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot TOZD pod naslednjimi pogoji: 1. če je tak del delovna celota, 2. če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in 3. če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice." Praksa v občini pa kaže, da v nekaterih primerih, ki jih bom tu navedel obstajajo glede organiziranja TOZD, pomisleki, ki se že predolgo tolerirajo. Kot, da se nekateri posamezniki boje stopiti v akcijo organiziranja TOZD, zaradi silno plehkih argumentov, češ, da smo eno dvorišče, da to veliko stane, da je pri tem veliko dela itd. Ali so to samoupravna in ustavna stališča? Ali so v skladu z našo perspektivo? Odgovor NE ni potrebno dolgo iskati. Sedaj pa konkretno. V občini smo že zdavnaj ugotovili, da obstojajo pogoji za organiziranje TOZD v Mercatorju, Centromerkurju in IUV - TOZD Usnjarna Šmartno. Druga stran tega vprašanja, prav tako pomembna, pa je v urejenosti dohodkovnih odnosov med „zunanjimi" TOZD—i in njihovimi poslovnimi enotami v naši občini kot so: SAP Ljubljana, Pekarna Center, PTT Litija itd. Pa pomislite tovariši, ki se „branite" TOZD-ov in njihove vsebinske zamisli in, kise ne angažirate pri njihovem organiziranju, ali je vaša politična zavest in pripadnost v redu? Tudi odgovornost za posledice je velika. Pa naj to ne bo grožnja, ampak predvsem apel vsem tistim, ki ne gredo dovolj hitro z razvojem naše družbe. Tisti, ki so soodgovorni za uresničevanje zakona o združenem delu, pa ne zmorejo koraka z razvojem naj se kritično precenijo, tisti pa, ki ta korak sicer zmorejo, pa jim le preveč zastaja, pS ndj tudi dajo mesto in s tem odgovornost drugim. Menou P: P°trebno po- sebej poudarjati, da delavci J _?D ' sploh niso pristaši preživelih odnosov, ampak je to delavski razred, ki hoče vedno neposrednejše oblike samoupravljanja, zakon o združenem delu pa je nedvomno dokument, ki po svoji naprednosti pomeni oblast delavskega razreda v največji meri doslej. Ali si ga prebral bralec, ki si prebral te misli? 7 T-+^1 99 SEDEMDNEVNA VZGOJA ENOTE TO LITIJA V DNEH OD 16. DO 22. MAJA JE BILA ENOTA TO LITIJA NA VOJAŠKEM URJENJU V VZGOJNEM CENTRU DOLENJSKE Priprave na 7-dnevno vzgojo so se pričele že mnogo prej, saj je bilo potrebno opraviti vrsto akcij, če smo hoteli, da bo urjenje potekalo normalno in uspešno. Tako je občinski štab teritorialne obrambe že mesece prej sklical pripravljalni sestanek s starešinami, opravljen je bil pregled enot (s posebnim poudarkom na opremi), temeljito pa so se pripravili na svoje delo tudi komisarji. Starešinski kader je odšel na priprave že 10. maja . Z njimi so bili tudi vojaki intendantskega in sanitetskega oddelka. V času od 10. do 16. maja je bilo treba v centru opraviti še vrsto del, če se je hotelo zagotoviti normalno delo. Vojaški starešine in komisarji pa so morali obnoviti svoje znanje in s pomočjo vojaških inštruktorjev praktično prikazati vse tisto, kar bodo kasneje zahtevali od svojih vojakov. 16. maja je bil sprejem vojakov — teritorialcev, ki so se v učni center pripeljali kar s sedmimi avtobusi. Po uvodni svečanosti in motivaciji za urjenje se je začelo pravo vojaško življenje. Lahko zapišemo, daje urjenje potekalo po načrtu in zelo uspešno, saj je bilo na vsakem koraku čutiti visoko zavest pripadnikov. To in pripravljenost, da če bo treba, z orožjem v roki branijo svojo domovino. V času 7-dnevne vzgoje se je v centru odvijalo tudi bogato kulturno-zabavno in športno življenje, obiskali pa so nas tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti Litija in predstavniki delovnih organizacij. V nedeljo, 22. maja, je sedem avtobusov po uspešno končani vzgoji in taktični vaji, ki smo jo izvedli zadnji dan, odpeljalo mlade borce nazaj v Litijo. Več o tem boste, dragi bralci, prebrali lahko v posebni reportaži, ki bo izšla v naslednji številki našega glasila. Jože Sevijak Sporazumevanje namesto miličnikov ZA PROMETNE NESREČE Z MANJŠO ŠKODO - BREZ TELESNIH POŠKODB - NI VEČ TREBA KLICATI MILIČNIKOV - UDELEŽENCI SE SPORAZUMEVAJO Z junijem 1977 je začel veflati nov postopek pri obravnavanj u prometnih nezgod, kjer je nastala manjša premoženjska škoda (do 20.000,00 din) in ni bil nihče od udeležencev telesno poškodovan. V takih primerih miličniki praviloma ne posredujejo, udeleženca morata ugotoviti - se sporazumeti o odgovornosti za nesrečo in takoj odstraniti vozili s cestišča ter s tem omogočiti nemoten promet in preprečiti možnost nadaljnjih nezgod. Omenjena novost je v skladu z uresničevanjem zakona o varnosti cestnega prometa in je plod večletnih dogovarjanj predstavnikov republiškega sekretariata za notranje zadeve in zavarovalne skupnosti Triglav. In kaj je potrebno storiti, da oškodovanec v takem primeru pride do povračila škode pri zavarovalni skupnosti Triglav. Najprej morata oba oziroma vsi udeleženci v prometni nezgodi objektivno ugotoviti okoliščine nezgode ter jih vnesti v poročilo o prometni nezgodi (evropsko poročilo o prometni nezgodi), s tem da odgovorita na vsa vprašanja in ga podpišeta. Omenjeno poročilo bo v likvidacijskem postopku škode pri zavarovalni skupnosti nadomeščalo ZAPISNIK MILICE. Zato morajo imeti vsi vozniki motornih vozil obrazec tega poročila pri sebi. Tisti vozniki, ki še nimajo obrazca poročila, ga lahko dvignejo na predstavništvu Zavarovalne skupnosti „Triglav", v Litiji, Trg svobode 2, ali pri zavarovalnin zastopnikih. Priporočljivo je, če je le mogoče, da napravite fotografski posnetek nesreče in si zabeležite imena prič, zaradi lažjega ugotavljanja dejanskega stanja. Udeleženca oziroma udeleženci naj sku- DRŽAVE, KJER NI TREBA IMETI ZELENE KARTE 1. Avstrija 2. Švica 3. Liechtenstein 4. NDR 5. Čehoslovaška 6. Poljska 7. Madžarska šajo na kraju samem ugotoviti, kdo je nezgodo povzročil. Povzročitelj se mora zavedati, da zavarovalna skupnost PREVZAME vse materialne obveznosti do oškodovanca in bi zato njegovo nepošteno j- neoDJektiv. no sodelovo--- ^ Ug0tavijanju odgovornosti izražalo njegov nehumani značaj in otežkočak) uveljavljanje oškodovančevih pravic do odškodnine. O višini odškodnine, ki naj bi jo izplačala zavarovalna skupnost, se oškodovanec in zavarovanec ne moreta dogovarjati. Svojo dolžnost bo povzročitelj izpolnil, ko bo oškodovancu (teh je lahko tudi več) dal svoje podatke in enemu izročil kupon (odrezek) iz svoje zavarovalne police. Če gre za obojestransko odgovornost, si udeleženca kupone iz zavarovalnih polic izmenjata. Zavarovanci, ki lani v drugi polovici leta ali v tem letu niso prejeli s polico tudi kuponov, razen tisti, ki jim poteče avtomobilsko odgovornostno zavarovanje (obvezno zavarovanje) med 6. 6.1977 in 15. 7. 1977, jih mojajo dvigniti do 15. 7. 1977 na predstavništvu zavarovalne skupnosti v Litiji. Prav tako oškodovanec s kuponom in obojestransko podpisanim poročilom o prometni nezgodi uveljavlja svoje pravice pri območni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, pri kateri je povzročitelj zavarovan. Ce povzročitelj ne bi hotel priznati svoje odgovornosti ali celo dati podatkov, bo oškodovanec primer prijavil najbližji postaji milice, ki bo uvedla upravno kazenski postopek, ali bo sam sprožil civilno pravni spor. Zavarovalna skupnost bo zavarovalne primere lahko pospešeno reševala le, če bo imela na razpolago vsaj minimalne dokaze, po katerih bo ugotavljala krivdo in odgovornost, kakor tudi višino odškodnine. Ker je v interesu tako oškodovanca kot povzročitelja in zavarovalne skupnosti, da se postopek likvidacije škode čimpreje in pravič- neje reši, je potrebno upoštevati tako zakonske predpise in zavarovalne pogoje, kot pravila kulturnega medčloveškega obnašanja v prometu. Rad bi poudaril, da imajo pri novem načinu sklepanja avtomobilskih odgovor-nostnih zavarovanj in likvidaciji avtomobilskih škod posebno mesto že omenjeni kuponi (odrezki). Vsak zavarovanec mora imeti 3 (tri) in jih od 6. 6. 1977 dobi s polico, ostali jih morajo, kot je zgoraj navedeno, naknadno dvigniti. Te kupone mora imeti zavarovanec vedno pri sebi, kadar je na vožnji, tako kot to veja za polico avtomobilske odgovornosti (obveznega zavarovanja). Tudi v primeru, ko boste osebno vozilo prodali, kupone OBDRŽITE, polico pa izročite novemu lastniku. V slučaju, da zavarovanec izgubi kupone, mora to prijaviti območni skupnosti, pri kateri je zavarovan. Zavarovanec, ki ob sklepanju zavarovanja po 15. 7. 1977 iz kakršnihkoli razlogov ne predloži kuponov, izgubi pra- vico do bonifikacije (10 % in. 20 % popust na zavarovalno premijo), oziroma nosi malus (20,%, 30 %, 70 %. in 150 % doplačila od letne premije zavarovanega vozila, s katerim so bile povzročene škode 2, 3, 4, 5-krat v istem zavarovalnem letu), območna skupnost pa je dolžna to na zavarovančevo zahtevo preveriti. Miličniki pa bodo še nadalje ukrepali zoper udeležence prometnih nezgod (tudi s škodo pod 20.000 din), če je povzročitelj škode naredil katerega od prekrškov, navedenih v 203. členu zakona. Med take prekrške spadajo: nepravilno prehitevanje, vpliv alkohola, tehnična okvara na zavorah" ali krmilu, vožnja brez izpita itd. Prav tako bodo miličniki obravnavali še nadalje vse nesreče s pobegom ali v primerih, ko povzročitelj nesreče poškodovancu ni hotel pokazati listin, in v primerih, koje povzročitelj tujec, pa odkloni našemu državljanu izročitev zelene ali modre karte ali ne dovoli zapisati registrske številke svojega vozila. Pomembno je tudi to, da morajo udeleženci nesreče takoj odstraniti vozilo z vozišča, sicer narede nov prekršek. V primerih pa, ko se udeleženca nesreče ne moreta sporazumeti in le pokličeta miličnika, ta ne bo presojal zadeve, marveč .samo svetoval, kako obrazec izpolniti in voditi postopek sporazumevanja. Prizadeti občan sam ima po zakonu možnost predlagati uvedbo postopka zoper soudeleženca, medtem ko miličniki v takih primerih ne bodo več dajali prgav sodnikom za prekrške. V vsakem primeru pa morajo udeleženci nesreče poklicati miličnike pri nezgodah z večjo škodo, pri smrtnih primerih ali teles? nih poškodbah. Vse navedene novosti veljajo zaenkrat na območju Slovenije, v kratkem pa pričakujejo enake rešitve tudi v ostalih republikah. Vse informacije lahko dobite na predstavništvu zavarovalne skupnosti Triglav v Litiji, Trg svobode 2. M. K. 25 LET MESTA LITIJE Šola v Litiji 1952 Če se vrnemo v polpreteklost, bi ugotovili v šolstvu v Litiji naslednje stanje. Takrat sta delovali ločeno dve šoli. V šolski zgradbi iz leta 1912 je bila osnovna šola z nižjimi razredi. V šestih učilnicah je bilo sedem oddelkov. Poleg teh pa je bil tudi poseben oddelek za otroke z manjšimi zmogljivostmi. Statistika navaja, da je bilo vseh učencev 264, od tega 136 dečkov in 128 deklic. Verjetno se nekateri še spomnijo, da je bil takrat šolski upravitelj Marijan Zeleznik. Poučevali pa so Jurca Milena, Kokalj Marija, Malenšek Eva, Pregelj Stanka. Špuni Marija in Zupančič Iva. " Poleg osnovne šole pa je bila v stari sodnijski zgradbi tudi Državna nižja gimnazija. Imela je razrede od petega do vključno sedmega razreda. Osmega razreda še ni bilo. Vseh oddelkov je bilo osem. Prva dva razreda sta imela po tri, tretji (sedmi) razred pa po dve paralelki. Ob koncu šolskega leta 1951/52 je bilo na šoli 265 učencev, od tega 128 učencev in 137 učenk. Ravnatelj nižje gimnazije je bil Kokalj Mirko, poučevali pa so: Bitenc Drago, Jamšek Vida, Korošec Vereno* Madža- revič Dušan, Može Marija, Leder Mirko, Leder Nada, Rupnik Jože, Šu-šteršič Stana in Zupančič Jože. V šolskem letu 1952/53 je bil uveden na novo tudi četrti (osmi) razred. Pa primerjajmo te podatke s sedanjimi. V nižjih razredih je danes petnajst učiteljev. Imen ni potrebno na- vajati, saj jih več ali manj poznamo. V teh oddelkih je 362 učencev, od tega 194 dečkov in 163 deklic. V višjih razredih (ki so sestavni del višje) je sedemnajst oddelkov s 494 učenci (252 učencev in 242 učenk). Namesto takratnih desetih učuje danes kar 26 učiteljev. ?a po->tevilo učencev pa se je povzpelo na 856 vseh skupaj, kar je za 327 več kot leta 1952. Tudi učiteljev je na šoli precej več (od 15 na 41). Na vseh področjih ugotavljamo, da je šola v teh letih dosegla velik napredek, kar je bilo ob njenem nedavnem jubileju večkrat poudarjeno. ^ ^ Litija je postala mesto, mi pa šolarji W 1 PIIASA.VII i! TRGOVINE IN PRESKRBA TUDI TRGOVINE IN PRESKRBA JE BILA TEMA, KI JE OBČANE AKTIVIRALA. PREHUDIH PRITOŽB PA VSEENO NI BILO. OBČANE ZANIMA PREDVSEM UPOŠTEVANJE NJIHOVIH ŽELJA, ZATO BODO MORALI SVETI POTROŠNIKOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KONČNO PRIČETI Z DELOM. TUDI TRGOVINE SE BODO MORALE POVEZATI Z NJIMI. VPRAŠANJA IN ODGOVORI SO POTEKALI TAKOLE: „Kdaj bodo pričeli graditi novo trgovino na Dolah? " „Gradnja trgovine na Dolah je v srednjeročnem programu razvoja KZ Presad Gabrovka. Trgovino bomo pričeli graditi letos julija ali avgusta". „Kdaj bo zgrajena trgovina na Rozmanovem trgu v Litiji? " „Dokumentacijo pripravljamo. Z gradnjo bomo pričeli letos jeseni, dograditev trgovine pa bo predvidoma junija prihodnje leto. Investitor bo Mercator, izvajalec pa GIP Beton Zagorje." „Ali bo kdaj trgovina v Ribčaft in V. Štan-gi? " „Trgovine v tako majhnih krajih bi bile težko ekonomsko upravičene. Vprašanje je, če je smotrno vlagati velika sredstva v gradnjo nove trgovine, za katero nismo prepričani, če bo ekonomična. Ribče so v bližini Hotiča, tam pa so občani tudi že razmišljali o novi trgovini. V. Štanga je tudi dokaj blizu trgovine v Štangar-skEi Poljanah." DO LETA 1980 BODO LITIJSKE TRGOVSKE ORGANIZACIJE MED DRUGIM IZVEDLE TUDI: MERCATOR: gradnja trgovine -samopostrežbe na Rozmanovem trgu CENTROMERKUR: namestitev klimatskih, naprav v trgovski Hiši, odkup "zemljišča ob trgovski hiši (Pleničar, Čurič) za skladiščne prostore, pokritje terase trgovske hiše za prodajne prostore KZ LITIJA: razširitev trgovskega centra v Kresnicah in urejanje obstoječih trgovin KZ G°ABROVKA: gradnja trgovin na Dolah, Gabrovki in Moravčah. „Ali so v Litiji že formiram sveti potrošnikov? " „V KS Litija — desni breg je svet potrošnikov ustanovljen, v KS Litija - levi breg pa ga ustanavljajo." „ V trgovini KZ Litija imajo mesni doručak po dveh različnih cenah, čeprav sta oba proizvoda popolnoma enaka. Zakaj tako? " »Preverili bomo, kako je do tega prišlo. Verjetno je to posledica dobavi janja proizvodov od različnih dobaviteljev, ki imajo različne cene." „Kdaj se bosta Mercator in Centromerkur v Litiji organizirala kot TOZD? " „Pred nedavnim je Mercator v Litiji že bil TOZD, sedaj pa je v sklopu TOZD Golovec Ljubljana. Pri Mercatorju trenutno o tem zato ne razmišljamo preveč zavzeto, v litijski občini pa se proučujejo možnosti za formiranje TOZD. Glede Centromerkurja pa tudi potekajo razprave tako v Centromerkurju kot v okviru litijske občine." „Alije kakšna možnost, da bi se trgovina na Dolah, ki jo ima KZ Gabrovka združila z Merca-torjem, zaradi boljše zaloge in dostave? " „Vso robo za trgovino na Dolah dobavljamo in dostavljamo preko Mercatorja, tako da predlog ne bi prenesel kaj bistveno novega in boljšega" „Ali je KZ Gabrovka res dobila kredit za gradnjo trgovine na Dolah, pa so bila ta kreditna sredstva porabljena v druge namene? " „Res je tako. Zadruga takrat ni bila investicijsko sposobna in ni bilo izdelane potrebne dokumentacije, zato so bila ta sredstva usmerjena v proizvodni obrat Presad. Sedaj je KZ Gabrovka sama najela kredit pri Ljubljanski banki in bo z gradnjo trgovine torej kljub temu pričela še letos." „Ali v Gabrovki deluje svet potrošnikov? " „Ne. V interesu občanov in KZ Gabrovka pa je, da bi svet potrošnikov pričel delovati." „Kajje s trgovino Volan v Litiji? " „Volan je sam ukinil to trgovino in nismo mogli vplivati na to. Sedaj se turistično društvo, ki je lastnik teh prostorov, pogovarja z interesenti za lokal." „ V Litiji bi bila lahko še kakšna takšna trgovina kot je Mercatorjeva samopostrežba pri banki Vedno je dobro založena, pa tudi osebje je sposobno in prijazno!" „Ker to ni bilo, vprašanje, tudi odgovora ni bilo. Predstavnica Mercatoija se je zadovoljno zahvalila za pohvalno mnenje občana (op. p.)" „ V Kresnicah je bila planirana -razširitev trgovskega centra. Kdaj se bodo dela pričela, ker je bil sprejet dogovor, da se bo z razširitvijo pričelo letos? " „Sredstva še'niso v celoti zagotovljena. Pripravljamo dokumentacijo, pričetek del pa bo v naslednjem letu." „Ali je trgovina poleg restavracije .fošta" rentabilna? Če ni, predlagam, da bi bila tam recepcija in ostali prostori restavracije „Pošta". „Pri Mercatorju obračunov za posamezne trgovine ne delamo. Glede na vaš predlog pa bomo to storili, ker je tudi Gostinsko podjetje Litija o predlogu že razmišljalo." „Ali ima lahko trgovino tudi privatnik? " „Lahko, pogodbeno z neko trgovsko OZD v odročnejših krajih, kjer ni trgovin in so le-te zelo oddaljene, prometne povezave s centri pa so slabe." ,A H je že kakšna trgovina v Litiji razmišljala, da bi v Litiji na dofočen dan v tednu prodajala sveže morske ribe? " „V Litiji smo sveže ribe iz akvarija pred leti že prodajali, pa prodaja ni bila ekonomična. Zmrznjene ribe prodaja Mercator v dveh trgovinah." „ Včasih so bile v Gabrovki štiri trgovine Sedaj, ko je občanov čedalje več, pa je samo ena in poslovalnica v Moravčah. Obe trgovini sta v slabih prostorih. Občani imajo čedalje večje potrebe in morajo nabavljati v drugih krajih. Tisti, ki nimajo avtomobilov pa so še posebno prizadeti Ali bo kdaj nova trgovina v Gabrovki? " NA VPRAŠANJA OBČANOV SO ODGOVARJALI: — Rudolf Mihevec, glavni poslovodja blagovnice Centromerkur — Marija Kahne, vodja izpostave Litija, TOZD Golovec-Mercator — Vinko Resnik, vodja nabave trgovina KZ Gabrovka — Milan Križaj, vodja enote trgovina, KZ Litija — Lado Cerar, načelnik oddelka za gospodarstvo SO Litija — Zvonimir Bric, načelnik inšpekcijskih služb, SO Litija „Obe trgovini sta res v slabem stanju. KZ Gabrovka predvideva v srednjeročnem planu gradnjo nove trgovine v Gabrovki in Moravčah. Za velikost trgovine v Gabrovki se KZ Gabrovka še ni opredelila. Verjetno bo tip trgovine samo-izbirni." „Ali ima sanitarna inšpekcija kakšne pripombe na prostore trgovin v Gabrovki in Moravčah? " „Nobena trgovina ni idealno opremljena glede zahtev. Ti trgovini sta glede na svoj namen še kar v redu." ,,Nova trgovina Mercatorja v Litiji, kjer prodajajo pohištvo in el aparate, je vredna vse pohvale!" „Tudi ob tem pohvalnem mnenju občana, se je predstavnica Mercatorja zadovoljno zahvalila." (op. p.) „Kdaj bo odprta zelenjavna trgovina v Litiji? " „Dela so v teku. Trgovina bo s 1. 7. odprta v prostorih, kjer je bila preje poslovalnica Mercatorja „Tesla". „Trgovina na Savi je slabo založena. Ali bo kdaj boje? " „KZ Litija se bo potrudila, da se bo stanje kljub kadrovskim težavam izboljšalo." „ V Litiji smo dobili lepo in bogato založeno trgovino Centromerkur, s katero smo občani zadovoljni Nismo pa zadovoljni s postrežbo. Pogosto se dogaja, da kupec pride v trgovino z namenom, da nekaj kupi, pa odide praznih rok, ker ne dočaka prodajalke. Ali bo kdaj bolje? " „Osebje v trgovini je še mlado in se še usposablja za delo. Način prodaje v Centromerkurju je, da kupca čim manj motimo pri izbiri in ogledu blaga. Prodajalci kupca sicer spremljajo in ko je čas za pomoč, pristopijo k kupcu in mu pomagajo. Takšen je ustaljen način dela v samoiz-birnih trgovinah. Vse pripombe pa so nam dobrodošle in bomo stanje popravili." „Dobro bi bilo, da bi imel Centromerkur boi' strokovno osebje v nekaterih oddelkih, predvsem pri kozmetiki in tehničnem blagu, da bi prodajalci kupcu tudi svetovali ne pa samo prodajali" „V kozmetičnem oddelku res ne delajo specialisti. Občasno dobimo strokovno osebo za nasvete za kozmetiko. Eno učenko imamo v šoli za prodajalce v kemijski smeri in bo potem zaposlena v našem kozmetičnem oddelku." „Pristojni organ SO Litija je zaprl trgovino na Savi Kdaj jo bo KZ Litija spet usposobila po predpisih? " prizadevamo si, da bi trgovino v nekaj dneh usposobili." „Če bi na Dolah odprli kakršenkoli obrat, bi se kupna moč prebivalstva povečala. Kako je s tem? " „Pogovori o obratu na Dolah tečejo. V tem trenutku še ni možno podati nek točen odgovor. Vsekakor pa nas to obvezuje, saj imamo takšen načrt tudi v srednjeročnem planu občine," „Ali bo katera trgovina v Litiji uvedla izdelovanje ključev in ekspres popravljalnim čevljev? " „To je prvi predlog za to dejavnost, mi ga bomo proučili." „Zakaj ima Centromerkur na zalogi takšno športno opremo, da jo večina športnih klubov še vedno nabavlja drugod? " „1 zbira športne opreme res ni takšna kot v Ljubljani. Kljub temu pa nekateri športni klubi (NK Litija, RK Usnjar) dosti nabavljajo pri nas. Če posameznih artiklov nimamo, se takoj povežemo z našo trgovino v Ljubljani in blago hitro nabavimo." „Občani na Polšniku so predlagali, da bibilo bolje, če bi tamkajšnjo trgovino imela KZ Litija, da bi bilo tako na zalogi več materiala, ki ga potrebujejo kmetje. Ali se da predlog uresničiti? " „KZ Litija bo predlog skupno z Mercatorjem proučila." Prihodnjič, 7. julija od 10. do 12. ure VPRAŠANJE - ODGOVOR na temo JAVNI RED IN MIR Pokličite telefonsko številko 88-007, in dobili boste odgovor predstavnikov Postaje Milice Litija in Skupščine občine Litija. ,*Ali se je že kakšna trgovina v naši občini kdaj sestala s kakšnim svetom potrošnikov, ki so v krajevnih skupnostih? " „Do teh stikov žal še ni prišlo. Sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih in trgovine bodo morali čim prej stopiti v stik in te stike tudi trajno ohranjati. „Kaj bo imela na zalogi trgovina z zelenjavo v Litiji? " „Mercatorjeva trgovina z zelenjavo, ki bo odprta 1. 7., bo poleg sadja in zelenjave imela še brezalkoholne in alkoholne pijače, konzervirano sadje, semena in podobno." Tudi „trgovci" so imeli veliko dela (Foto: „Zoflca") Nova Mercatorjeva trgovina pri mostu je lepo urejena in dobro založena (Foto: „Zofka") 73 73 JZ PISMA BRALCEV Pot do razvoja turizma, gostinstva in rekreacije Nekaj dodatnih misli bi rad podal na temo članka Gostinstvo in turizem, ki je izšel v zadnji številki Glasila občanov. Posebno sem se navdušil nad vprašanji in odgovori, kako bi bilo prav in lepo, da bi čim prej imeli razvit tak turizem in gostinstvo, ki bi se našlo v poprečju ostalih občin zunaj turistično razvitih območij. V Litiji in njeni okolici imamo možnost razvoja turizma in gostinstva brez snežnih razmer, vendar smatram, da razvoj turizma in gostinstva ne sme padati kot zaporna senca za razvoj le na gostinsko podjetje in Turistično društvo Litija, to naj bo v bodoče naloga splošnega družbenega interesa v občini in njenega dolgoročnega planiranja. Kot se je ustalil tradicionalni pustni karneval turističnega značaja in ker tudi govorimo o rekreaciji, povezani s športom, le to lahko razvijamo v smeri širšega pomena naših občinskih meja. Morda bi se zamislila interesna skupnost za telesno vzgojo in kulturo in sčasoma organizirala tekmovanja v kajaku, veslanju, spla-varjenju, streljanju, plavanju, v novi telovadnici nastop gimnastike, turnirji v nogometu, kegljanju, itd. Vse to bi bilo v okviru žive reklame, propagande udeležencev teh tekmovanj in obiskovalcev, ki bi odnesli podobo našega kraja v daljšo okolico Slovenije in Jugoslavije - vse to ni vezano na velika sredstva, kraj bi bil pa še bolj znan in poznan. Še nekaj o besedah, ki so izzvenele na način Gostinskega podjetja Litija in bifeja na gradu Bogen-šperk kot poslovne enote Gostinskega podjetja. Po govoricah, da bife ni več odprt ali da redno ne obratuje, se mi zdi, da sem imel srečo, kajti ob obisku muzeja NOB (vse priznanje odboru za ureditev), je bil bife odprt, poleg muzeja sem si tudi tega ogledal. Kot sem bil zadovoljen z muzejem, tega ne morem trditi za bife, zato ni čudno, če je zaprt. Očitno je, da projektant za sanacijo gostinskih prostorov ni bil seznanjen s kriterijem predpisov o minimalni ureditvi prostorov, saj bife nima posebnih prostorov kot so: najmanj dve skladišči, garderobe in sanitarije za osebje, vodo in drugo, ki daje po predpisih uporabno dovoljenje za nemoteno poslovanje. Poznam dokaj dobro razvojni program Gostinskega podjetja Litija, ki se je v zadnjih letih lepo razvilo in ima več poslovnih enot, pri tem je tudi vzporedno vzgajalo gostinske kadre, med katerimi so nekateri precej dobri in v bodočem gostinskem razvoju tudi perspektivni. Delovna organizacija Gostinskega podjetja je gradila, sanirala in spet gradi nov gostinski obrat, ki bo lahko ponos kraju Šmartno. Kot mi je znano iz razgovora, je Gostinsko podjetje v sedanjem trenutku preobremenjeno s kreditnimi sredstvi ter vezano na odplačevanje anuitet od kreditov, ter tako nezmožno za najemanje novih kreditov za potrebe gostinskega obrata v gradu Bogenšperk, zato smatram, da bi gostinski obrat v gradu Bogenšperk moral biti saniran vzporedno z ostalimi prostori v okviru sredstev za sanacijo celotne stavbe, kajti tak obrat je potreben ob poročnih slovesnostih, obiskovalcem muzeja, ne glede, kdo z bifejem upravlja, na primer Magistrat v Ljubljani. Kako urediti točilne pulte v gostilnah in restavraciji — to je vendar urejeno s kategorizacijo gostinskih aktov. Pulti in točilne mize so vsaj v Evropi urejeni na podoben način, ker so postavljeni na ekonomični podlagi, le goste razgrajače, ki radi motijo mirne in solidne goste, naj prevzamejo v prevzgojo organi javne varnosti, pa bomo še mi v našem Glasilu občanov uvedli rubriko Kronika, v kateri bo javnost prebrala, kdo so samovoljneži z neprimernim obnašanjem. To bi morda pripomoglo k boljšemu počutju gostov v naših lokalih. Bralci tega članka ne zamerite mojemu odkritemu mišljenju, saj se le pridružujem željam in potrebam v naši občini in ne odkrivam nič novega, vendar vem, da smo precej zamudili in smo za ostalimi kraji. Smo pa"v naši občini delavni, in se vsi trudimo za naš lepši jutri, zato sem prepričan, da bomo po realizaciji programa gradnje vzgoj-novarstvenih objektov, katere bomo zgradili do leta 1980, nato mislili in to resno, kje zgraditi turistično gostinsko rekreacijski center za naše osebno počutje. Vendar ne pozabimo v centru naše občine tudi rezervirati gradbene parcele za potrebe razvoja turizma, gostinstva in rekreacije. Avgust Fekonja Kresniške Poljane Lepi uspehi gasilcev "S UKINILI POSLOVALNICO Z AVTOMOBILSKIMI DELI »Volana« ni več Pred leti je trgovsko podjetje VOLAN Ljubljana v Litiji odprlo trgovino z rezervnimi avtomobilskimi deli. V trgovini so prodajali rezervne dele za avtomobile znamke FIAT, ŠKODA, mopede, avtomobilske gume in ostalo opremo za avto. Tudi Kmetijska zadruga Litija je v nesporedni bližini pričela prodajati enak asortiman avtomobilskih delov. Ker prodaja v obeh trgovinah ni bila uspešna, so se pri VOLANU odločili, da posloval-, nico ukinejo. Od Turističnega društva Litija, ki ima v uporabi ta poslovni prostor, smo izvedeli, da so s podjetjem GALEB Ljubljana sklenili pogodbo, ki to podjetje obvezuje, da v Litiji odpre trgovino s tekstilno galanterijo. V kratkem bomo lahko v teh prostorih kupovali srajce, bluze, perilo in ostalo blago iz asortimana trgovskega podjetja GALEB Ljubljana. L. K. J V nedeljo, dne 8. maja 1977, so se sestali predstavniki gasilskih društev Občinske gasilske zveze Litija v prizidku Restavracije POŠTA v Litiji na svojo redno letno skupščino. Zastopana so bila vsa društva zveze in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Iz podanih poročil je razvidno, da je bilo delo v društvih v lanskem letu zelo razgibano. Člani so sodelovali na raznih prireditvah v krajevnih skupnostih in drugih proslavah družbenopolitičnih organizacij v občini, saj ne Vsem tečajnikom so podelili priznanja in spričevala na skupnem srečanju gasilcev dne 19. marca 1977 v Litiji. Tudi na področju tekmovanja dosegajo društva lepe uspehe. Vsako leto se organizira občinsko gasilsko tekmovanje, najboljša društva pa nato tekmujejo v republiškem merilu. Lansko leto sta se udeležili republiškega tekmovanja gasilsko društvo Kostrevnica in gasilsko društvo Šmartno. Obe društvi sta dosegli odlično mesto z zlato plaketo. Tudi IGD Predilnica se je udeležila tekmovanja za Šaleški pokal pri Ptuju, tudi ta desetina je prejela posebno priznanje. Letošnja osrednja proslava dne 19. junija ob letošnjih jubilejih bo v Gasilskem društvu Gabrovka. V dopoldanskem času bo občinsko gasilsko tekmovanje, popoldne pa bo po slavnostnem zborovanju in podelitvi priznanj najboljšim tekmovalnim desetinam še položitev temeljnega kamna za nov gasilski dom v Gabrovki. Za to tekmovanje je zelo veliko zanimanje. Na tekmovanju bodo nastopile tudi pionirske in mladinske desetine. Z. V. Tečajniki s predavatelji drugega podčastniškega tečaja OBGZ Litija, kije bil v Litiji od 4.12.1976 do 6.2.1977 mine prireditve, kjer ne bi bili gasilci navzoči. Pomemben napredek so gasilci dosegli s svojo prostovoljno dejavnostjo pri nabavi in izboljšavi tehnične opremljenosti in opreme na svojem območju. V občini ima svoja gasilska vozila že 8 društev, v zadnjih letih so društva nabavila tudi 16 tipiziranih motornih brizgaln ROSSENBAVVER in SORA, 800 lit. na min., in 4 motor ne brizgalne manjše kapacitete, tako da imajo sedaj vsa gasilska društva že najosnovnejšo opremo. Večina teh finančnih sredstev za nabavo so društva zbrala sama s prostovoljnimi prispevki občanov, od raznih prireditev in veselic, le del sredstev je prispevala Občinska gasilska zveza Litija. S sedanjo opremo in voznim parkom smo dosegli tak nivo, da lahko društva v vsakem primeru in najkrajšem času priskočijo na pomoč našemu občanu in tudi zunaj naše občine, če bo to potrebno. Seveda moram takoj poudariti, da društva še niso opremljena za gašenje požarov, ki zahtevajo specialno orodje in opremo, npr. za gašenje plastike, plinskih cistern, večjih količin lahko-vnetljivih tekočin, električnih transformatorjev itd. Za gašenje tovrstnih požarov so potrebna večja finančna sredstva za nabavo opreme, ki jih pa društva ne morejo nabaviti brez družbene pomoči. Tudi na področju izobraževanja članstva so dosegli lep uspeh. Operativni štab pri OBGZ Litija ima izdelan učni program. Z ozirom na zmanjšanje finančnih sredstev za izobraževanje so tečaji po sektorjih in v gasilskem domu Litija. Občinska gasilska zveza Litija ima svoj predavateljski kader z ustrezno kvalifikacijo. V letu 1975 so se organizirali 80-urni tečaji za izprašane gasilce v Gabrovki, Šmartnem in Litiji. Ta tečaj je opravilo 196 članov, 40-urni tečaj za strojnike je opravilo 46 članov. V letu 1976 pa je bil 180-urni tečaj za gasilske podčasnike v gasilskem domu Litija, za ta tečaj se je prijavilo 51 članov, od tega je izpit opravilo 40 člapov. Tudi na starejše člane niso pozabili, ki so že več kot 15 let aktivni v društvih in niso imeli možnosti za pridobitev čina podčastnika. Organiziral se je krajši seminar, tečajniki pa so opravili testni izpit za priznanje čina podčastnika. Za ta seminar se je prijavilo 49 članov, najstarejši je bil star 71 let, izpit pa je opravilo 46 članov. Mesec mladosti Občinska konferenca ZSMS Litija se je zelo aktivno vključila v praznovanje 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo ZKJ in njegove 85-letnice ter 40-letnice ustanovitve KP Slovenije. Tudi letošnje leto je šla skozi našo občino zvezna štafeta mladosti. 16. aprila smo jo sprejeli od mladincev občine Trebnje pri vasi Brglez. Štafeto smo pospremili preko Gabrovke, Šmartna, Litije in Polšnika do doline Sopote, kjer smo jo pozdravljali številni občani, delovni ljudje in mladina; v Gabrovki, Smartnem pri Litiji pa so učenci ob sprejemu štafete pripravili še pestre kulturne programe. Zvezni štafeti pa so se pridružile tudi lokalne štafete iz vseh podružničnih šol. V počastitev letošnjih tekmovanj pa je Občinska konferenca ZSMS organizirala med osnovnimi organizacijami ZSMS vrsto športnih tekmovanj v namiznem tenisu, košarki, malem nogometu, rokometu in šahu. Področna srečanja so organizirale 00 ZSMA skupaj s športnimi klubi. Zmagovalci pol-finalnih tekmovanj pa se bodo pomerili na občinskih tekmovanjih. Del tekmovanj se je že končal, zadnja pa se bodo v juniju. V njih aktivno sodeluje okrog dvesto mladincev. Mladi pa se aktivno udeležujejo tudi vseh krajevnih, občinskih in medobčinskih proslav. Pohodka brigada, ki jo sestavlja okrog 150 mladincev iz vseh 00 ZSMS v občini, se je udeležila proslav v Gabrovki, na Debečah in na Jan-čah. Na Debečah je tudi svečano zaprisegla in dobila ime Šlandrova brigada. Sestavljena je iz treh bataljonov : Kranjčevega, Savinjskega in Kamniškega bataljona. V dneh okrog 2S. maja pa so se po 00 ZSMS zvrstili tudi svečani sprejemi novih članov v ZSMS. Tako je bilo v vsej občini sprejetih v ZSMS okrog 250 mladih. Občinska konferenca ZSMS Litija pa je organizirala tudi vrsto kvizov na temo TITO-REVOLU-CIJA-MIR, na katerih je sodelovalo 15 ekip 00 ZSMS šol, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij iz vse občine. Področne kvize so hkrati s kulturnimi programi organizirale 00 ZSMS Osnovne šole Lojze Hostnik-Jovo, Gabrovka; Dušan Kveder-Tomaž, Litija, Franc Rozman-Stane, Šmartno in 00 ZSMS krajevne skupnosti Jev-nica. Ta tekmovanja so bila konec aprila in v začetku maja. Zmagovalne ekipe področnih tekmovanj pa so se pomerile na občinski prireditvi 24. maja v Litiji. To so bile ekipe 00 ZSMS Osnovne šole Lojze Hostnik-Jovo, Gabrovka, Jablanice, Grbin-Frtice, Gradca in Hotiča. Zmagala je ekipa 00 ZSMS Gradec, pohvaliti pa moramo tudi osnovnošolce iz Gabrovke, ki so bili tako dobro pripravljeni, da so se potegovali celo za drugo mesto skupaj z ekipami Hotiča in Jablanice. Nagrade za tekmovanja je prispeval komite Občinske konference ZKS Litija, podelil pa jih je tov. Miro Kaplja. Po končanem kvizu je bil še kulturni program, v katerem so sodelovali mladinski pevski zbor osn. š. Dušan Kveder-Tomaž Litija in mladi recitatorji. Po proslavi pa so udeleženci zapeli in zaplesali kolo. Prireditve se je udeležilo veliko število mladincev, žal pa so se je skromno udeležili predtavniki drugih organizacij navkljub številnim osebnim vabilom. Proslavljanje se je nadaljevalo ob tabornem ognju in na plesu mladosti. Vida Repina ANALIZA POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZA PRVO TRIMESEČJE 1977 Na osnovi podatkov, vsebovanih v Poslovnem uspehu med letom in na podlagi mesečnih poročil, ki jih pošiljajo delovne organizacije, je izdelan kratek pregled poslovanja delovnih organizacij za I. trimesečje 197 7. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE se je v poprečju nekoliko zmanjšal glede na lansko obdobje, VREDNOSTNI OBSEG PROIZVODNJE pa se je v poprečju povečal za 1S %. CELOTNI DOHODEK, BRUTO DOHODEK, PORABLJENA SREDSTVA IN DOSEŽEN DOHODEK. Celotni dohodek se je glede na poprečno doseženi dohodek v lanskem letu zmanjšal za 6 %, vendar pa je bil doseženi dohodek realiziran v 100% višini lanskega leta, ker so se tudi porabljena sredstva zmanjšala za 8 %. Kljub temu, da je bil celotni dohodek za 6 % manjši, pa je bruto dohodek (dohodek in amortizacija po predpisani in nad predpisano stopnjo) dosegel visino poprečno lansko leto doseženega bruto dohodka, kar je znak boljšega gospodarjenja. CELOTNI DOHODEK je glede na poprečno doseženi celotni dohodek v letu 1976 manjši za 6%, porabljena sredstva za 8 % in je doseženi dohodek v visini poprečja lanskega leta, oziroma dosežen 100 %. OSEBNI DOHODKI so se na zaposlenega povečali za 6 %, medtem ko je produktivnost na zaposlenega padla za 4 %. Delovne organizacije so v letošnjem I. trimesečju zaposlile S % vec delovne sile kot v lanskem obdobju, oz. za 3 % več kot po stanju meseca decembra 1976. Na novo so zaposlile: Predilnica, TOZD mizarska in TOZD plastika, TOZD Gradmetal in TOZD IUV Usnjarna Šmartno. IZGUBE Poslovno leto 1976 so vse naše delovne organizacije zaključile brez izgub. V I. trimesečju letošnjega leta se nadaljujejo že pričete težave v lanskem letu v Kovini Šmartno, kije prikazala izgubo v višini 122.000 din, v TOZD furnirsRi, ki je prikazala izgubo v višini 68.819 din in TOZD Mizarstvo z izgubo S60.000 din. INFORMACIJA ZALOGE Zaloge surovin so porastle za 17%. Vendar pa ta odstotek odpade na vse večje delovne organizacije, medtem ko so se zaloge surovin znižale v manjših delovnih organizacijah. N Zaloge polizdelkov in izdelkov so porastle Rar za 51%. Največje povečanje zalog je opaziti v TOZD mizarski, TOZD Usnjarni Šmartno, TOZD Gradmetal Litija in Mizarstvo Gabrovka. Vendar pa te zaloge predstavljajo zav vse, razen Gradmetala (stanov, soseska), le največ enomesečno proizvodnjo (Mizarstvo Gabrovka). INVESTICIJE Sredstva za investicije so se povečala od 5,840.483 din, vloženih v I. trimesečju leta 1976, na 9,453.325 din ali indeks 162. Od tega so največ investirale TOZD Usnjarna, TOZD Gradmetal in IA Kresnice. KREDITI Krediti za nova osnovna sredstva so se zmanjšali na indeks 70, iz česar sledi, da so delovne organizacije v večini primerov investirale iz lastnih sredstev; povečala pa so se sredstva iz dolgoročnih in srednjeročnih kreditov za obratna sredstva . IZVOZ Prodajo gotovih izdelkov na tuja tržišča so delovne organizacije povečale glede na isto obdobje lanskega leta kar za 77 %, oz. že dosegle 29,65 % lanskoletnega izvoza. DOHODKOVNE ODNOSE, kijih pogojuje že sprejeti zakon o združenem delu, je potrebno v naši občini še naprej razvijati. Ti odnosi narekujejo povezavo gospodarjenja od sfere pridobivanja surovin do končne potrošnje. Pred to nalogo so vse OZD in TOZD v občini. S to povezanostjo in organizacijo povezave navzven je tudi znotraj občine treba proučiti možnost ustanavljanja novih TOZD, posebno tam, kjer se za to nudijo pogoji. DOGOVORA O UKREPIH ZA REALIZACIJO POLITIKE CEN IZDELKOV IN STORITEV IZ PRISTOJNOSTI REPUBLIKE IN OBČIN V LETU 1977 Podpisniki dogovora so se zavzemali, da bodo v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 sprejemali ukrepe, ki bi zagotovili pogoje.da bi s kvalitativnimi spremembami v gospodarstvu (večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, večjim obsegom proizvodnje ter večjim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti) dosegli osnovni ci(j, da globalna rast cen v letu 1977 ne bo bistveno višja kot v letu 1976. V Sloveniji bi se: — cene električne energije zvišale za 10 %od sprejema dogovora o politiki cen v energetiki, — cene mleka in mlečnih izdelkov oblikovale v skladu z dogovorom o minimalni odkupni ceni mleka, — cene dnevnega političnega, informativnega tiska ne povečajo, temveč, da se po možnosti zagotovijo potrebna dodatna finančna sredstva za subvencije, — z ozko m na velik pomen cen storitev v življenjskih stroških, se bodo podpisniki zavzemali za selektivno politiko povečanja cen, s čimer bi zagotovili, da bi se te cene v povprečju povečale vokvku lanskoletne rasti cen storitev, — RTV naročnine povečale na 110 din, — stanarine povečale največ do 30 %, pri tem pa bi upoštevali kriterije za subvencionkanje stanarin, — v pogojih trga se bodo oblikovale tarife v železniškem potniškem prometu, — v okviru sprejete politike cen bi se oblikovale tudi cene gostinskih storitev, obrtnih in drugih storitev. Pri cenah obrtnih storitev je pri korekciji cen potrebno dati prednost čistim storitvenim obrtnim dejavnostim, ki so že posebej deficitarne. Prednost naj bi imele cene tistih storitev, za katere se ugotovi nujnost znižanja cen in katerih stopnja rasti je bila v letu 1976 nižja od povprečnega porasta cen storitev. Podpisniki dogovora si bodo prizadevali, da se bodo pri oblikovanju cen v stanovanjski graditvi upoštevale le racionalne in ekonomske rešitve, ki bodo pozitivno vplivale na stroške stanovanjske graditve. Cene stanovanj se ne smejo obremenjevati z naslednjimi stroški: s stroški za gradnjo objektov, kot osnovnih sredstev komunalnih organizacij za preskrbo z vodo, električno in toplotno energijo, za naprave odpadnih vod,, za PTT naprave, za graditev lokalov in drugih poslovnih STALIŠČA IN UGOTOVITVE prostorov, garaž, mostov, poti, parkov, tržnic in drugih objektov, ki služijo skupni komunalni porabi. Nadzor nad tem izvajajo organi tržne inšpekcije. V skladu z navedenimi smernicami dogovora in odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Ur. 1. SRS st. 25/73) je izvršni svet sprejel sklep, da obravnava vse zahteve za povečanje cen. Za cene, katere so po tem odloku v pristojnosti občine, sprejema izvršnisvet sklepe in jih objavlja v Uradnem listu SRS. Po 3. členu tega odloka se smejo spremeniti s sklepom naslednje cene: - za komunalne storitve, - za dimnikarske storitve, - za stanarine in najemnine, - za priključke na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, - za storitve socialnih zavodov. Vse ostale cene se evidentkajo v oddelku za gospodarstvo, po predhodni obravnavi na odboru za finance in izvršnem svetu. V letu 1977 so bili sprejeti sklepi za povišanje cen: - stanarine, najemnine za 30 %, - odvoz smeri, režijske ure za 9 %, - socialni zavodi - Tišje za 7,5 % (osnovna cena), - godba Litija - prvič določena cena za udeležbo na pogrebih, - Avto moto društvo - za učenje vožnje za 20 %, - Vzgojno varstveni zavod za 6-30 %, odvisno od kategorije prispevkov staršev, - SAP Ljubljana za 50 %, s tem da bi del sredstev namenili za avtobusne postaje. • Evidentiranih je bik) 164 cenikov za zasebno in družbeno obrtno dejavnost. Povečanje je v skladu z družbenim dogovorom, kjer se cene povišujejo do 9 % ob upoštevanju podražitve posameznih proizvodov, ki jih le-ti uporabljajo (podražitev kmetijskih proizvodov, pijače, meso in drugo, industrijskih proizvodov in drugo). Ceniki se evidentkajo, če so v skladu z dogovorom, sicer se evidentkanje zavrača ali se predlagatelju predlaga uskladitev cenika z možnostjo evidentiranja. V času priprave poročila se usklajuje le predlog TOZD Gradmetala Litija za cene vode in pogrebnih uslug ter cenik za prodajo rož. PROBLEMSKE KONFERENCE ZA HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA PRI OK SZDL LITIJA 1. Kmetije v naši občini so premajhne, zato je njihovo opremljanje drago. Zato je potrebno zemljišča združevati, pri čemer ne sme biti pomembna lastnina, ampak povečanje proizvodnje. Kmetje so za združevanje zaintereskani, pri tem pa rabijo strokovno pomoč iz kmetijskih zadrug. 2. Tistim kmetom, ki imajo pogoje in veselje za delo na kmetijah, je potrebno zagotoviti večjo socialno varnost in perspektivo ter primerne dohodke. 3. Izenačevanje življenjskega standarda kmetov in delavcev je potrebno močno pospešiti (delovni čas, dohodek, dopust, pokojnina, davčna politika itd.), ker so obstoječe razlike velik vzrok za upadanje zanimanja za delo na kmetijah. 4. Za hitrejši proces usmerjanja kmetij v smislu večje poizvodnje bomo potrebovali več strokovnih' kadrov, kar bi bilo potrebno reševati s štipendijsko politiko in službo poklicnega usmerjanja. V občini je potrebno sprejeti konkreten nacrt za pridobivanje novih strokovnjakov — pospeševalcev. Prav tako je potrebno vključiti izobraževanje na področju kmetijstva v projekt usmerjenega izobraževanja. 5. Za razvoj kmetijstva mora skrbeti in ukrepati celotna družbenopolitična skupnost, ne pa samo tisti, ki delajo v kmetijstvu. Za povečanje produktivnosti v kmetijstvu je potrebno združevati tako zemljišča, kot tudi kmete med seboj in z OZD. 6. Cene kmetijskih proizvodov niso take, da bi odražale delo, ki je bik) vloženo v proizvodnjo teh pridelkov. Družbeno priznana cena kmetijskih proizvodov se mora v celoti uveljaviti. 7. V, občini je potrebno evidentkati vsa neobdelana POROČILO kmetijska zemljišča in doseči, da bodo obdelana. 8. Hribovske kmetije, ki so največkrat tudi osamljene in oddaljene od centrov, je treba obravnavati kot posebno vrsto kmetij. Proučiti je treba možnosti specializirane proizvodnje na teh kmetijah, ker je zaradi oddaljenosti teh kmetij težko pristopiti k združevanju zemlje. 9. Urbanizacija kmetijskih zemljišč mora potekati usklajeno in dogovorjeno s kmetijsko sfero. Ni sprejemljivo, da dobra kmetijska zemljišča namenjamo za gradbena zemljišča. Za gradnjo je potrebno namenjati slabša zemljišča. 10. Vlaganja OZD v sklad za pospeševanje kmetijstva so bila do sedaj premajhna. Treba je doseči, da bodo vse OZD vlagale sredstva v sklad za pospeševanje kmetijstva. To stališče bi bilo potrebno v občini čimprej realizirati. 11. Še nadalje je treba delovati na ustanavljanju novih strojnih skupnosti in večji povezanosti kmetov s kmetijskimi zadrugami. . 12. V SRS je potrebno sprejeti solidarnot glede na različno razvitost občin in na položaj kmetijstva v občinah. Občine, ki so gospodarsko močne in z majhnim številom kmečkega prebivalstva, naj bi solidarno prelivale sredstva v občine, kjer je stanje obratno. 13. Razprave s kmeti o združevanju zemljišč naj potekajo še vnaprej, ker vsi kmetje še ne dojemajo vsebine samoupravnega združevanja in organizkanja dela sredstev in zemlje in se zaradi tega ponekod se pojavljajo nesprejemljivi odpori. Litjja, aprila 1977 O IZVAJANJU PROGRAMA SAMOPRISPEVKA OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 1977 do 30. 4. 1977 Delovni ljudje in občani občine Litija smo se 21. novembra 1976 odločili za povečanje občinskega samoprispevka iz 1 % na 2 % in s tem pričeli uresničevati naloge posebnega družbenega pomena, to je zgraditi nov zdravstveni dom v Litiji in ambulanto v Gabrovki. Zavedajoč se sprejetih nalog s področja šolstva, otroškega varstva in zdravstva ter dolžnosti izvajanja teh nalog je Skupnost za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov občine Litija analizirala vse dejavnike, ki vplivajo na realizacijo programa. Neenakomeren, predvsem pa nepravočasen preliv lastnih sredstev in pa ugotovitve, da cene gradbenih storitev naraščajo hitreje, kot je rast osebnih dohodkov delavcev, od katerih se zbka večina sredstev, je vodilo skupnost k najetju premostitvenega kredita. To odločitev potrjuje za pravilno tudi dejstvo, da bi podražitve, v kolikor bi tinanckali investicije izključno z lastnimi sredstvi, in bi zaradi tega do realizacije nalog prišlo kasneje, predstavljale večjo vrednost, kot pa znašajo obresti za najeta posojila. FINANČNO POROČILO ZA OBDOBJE OD 1. 1. 1977 DO 30. 4. 1977 ZA PROGRAM ŠOLSTVA, OTROŠKEGA VARSTVA, TELESNE KULTURE IN KULTURE začasni finan. načrt DOHODKI Prenos salda iz leta 1976 1. Dohodki iz prispevne stopnje od bruto OD 2. Sredstva po SS o združevanju sredstev 3. Samoprispevek — iz rednega delovnega razmerja — iz opravKanja obrtne dejavnosti — iz OD od kmetijske dejavnosti 4. Amortizacijska sredstva vzgojnoizobraževalnih zavodov — od nepremičnin (75 %) — od premičnin (50 %) 5. Bančne obresti 6. Kreditna sredstva 7. Drugi dohodki DOHODKI SKUPAJ IZDATKI 1. Funkcionalni izdatki — bančni stroški — drugi izdatki 2. Osnovna šola Kresnice — gradbena, obrtniška in instalacijska dela — strokovni nadzor — oprema — komunalni objekti — ostali izdatki (elektro soglasje, zemljišče, prispevki) 3. Osnovna šola na Graški Dobravi 4. Telovadnica pri OŠ v Šmartnem — lokacijsko tehnične dokumentacije — gradbena, obrtniška, instalacijska dela — projekt — strokovni nadzor — oprema — ostali izdatki (vodovodni prispevek) 5. Telovadnica in prizidek pri OŠ v Gabrovki — zemljišče — projekti — lokacijsko tehnične dokumentacije 6. Telovadnica pri OŠ na Graški Dobravi v Litiji — dodatni stroški k investiciji — strokovni nadzor, sprememba projekta 7. Odplačilo kreditov — Beograjska banka (L, II. anuiteta) — Komunala - kredit - obresti 8. Nepredvideni izdatki IZDATKI SKUPAJ: FINANČNO POROČILO ZA OBDOBJE OD 1. 1. 1977 DO 30. 4. ZA PODROČJE ZDRAVSTVA realizacija 4/12 200.000 289.503 144 5,250.000 2,436.197 46 1,060.700 3,190.000 1,063.107 33 2,950.000 1,038.387 35 165.000 21.062 12 75.000 3.658 4 811.000 — 520.000 — 291.000 — 12.000 — 2,800.000 4,000.000 142 76.016 - 13,399.016 7,788.807 58 V S O T A 30.000 4.694 15 20.000 4.694 23 10.000 — 4,000.000 4,899.5 32 122 3,500.000 4,320.600 123 32.000 _ 340.000 38 3.450 112 128.000 — — 195.482 2,500.000 1,1 12.212 44 3,500.000 200.584 5 2.000 — 3.19 6.000 — — 200.794 30.000 — 250.000 — — 60 1 8 3.000 — 60.000 — 120.000 - -i 3.000 — 700.000 184.S00 • 2 425.000 — 275.000 184.800 67 2,436.016 412.445 16 824.896 412.445 50 1,5 00.000 — 1 11.125 — 50.000 - 13,399.016 6,814.267 50 DOHODKI PO ZACAS. FIN. NACRTU 1. Samoprispevek • 3,190.000 od tega: - iz rednega delovnega razmerja 2,950.000 - od obrtne dejavnosti 165.000 - iz kmetijske dejavnosti 75.000 2. Po družbenem dogovoru o uresničevanju planskih nalog na področju družbenih dejavnosti 2,560.000 3. Sredstva regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana 11,200.000 SKUPAJ PREJEMKI < 19,900.000 IZDATKI 1. Projekt za zdravstveni dom 2. bančne obresti SKUPAJ IZDATKI Na žko računu skupnosti se zbirajo tudi sredstva po družbenem dogovoru o uresničevanju nalog na področju družbenih dejavnosti in se jih je iz tega naslova, kot je razvidno iz finančnega poročila, do 30. 4. 1977 zbralo 202.910,00 dinarjev. Iz začasnega finančnega načrta skupnosti za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov za leto 1977 je razvidno, da je večina predvidenih razpoložljivih sredstev usmerjenih v dokončno izgradnjo kompleksa osnovne šole na Graški Dobravi in izgradnjo osnovne šole v Kresnicah. OSNOVNA ŠOLA NA GRAŠKI DOBRAVI Za objekt je bilo sicer uporabno dovoljenje izdano že v preteklem letu, vendar je v letu 1977 potrebno opraviti še nedokončana dela v zvezi z zunanjo ureditvijo in drugim, kot tudi izdelati končno obračunsko situacijo za osnovno šolo Graška Dobrava. Do vkhučno 31. 12. 1976 je bilo vobjekt vloženih 21,904.299 din. Z G1P Beton Zasavje - TOZD GRADMETAL Litija pa imamo sklenjeno nogodbo za asfaltkanje ceste in pločnika pred šolo ter preskrboval-ne poti. Pogodbeni znesek za ta dela in dela glede izkopa in zasipavanja jarka za PTT kabel znaša 270.195 din. Na račun del pri gradnji osnovne šole na Graški Dobravi je bila v letu 1977 poravnana obveznost v • višini 2,083.644 din in to 4. aprila t.l. 1,100.000 din in 26. maja t.l. 983.644,00 din. Tako je do 30. 4. 1977 vloženo v gradnjo in opremo ter zunanjo ureditev osnovne šole na Graški Dobravi (brez telovadnice) 23,987.943 dinarjev; in to: a) do 31. 12. 1976 21,904.299 din (specifikacija stroškov je bila priložena k poročilu o delu skupnosti) b) do 30. 4. 1977 2,083.644 din (na račun izvršenih del) c) do 30. 4. 1977 270.195 din (kot avans za asfaltiranje ceste) SKUPAJ: 24,258.138 din TELOVADNICA PRI OŠ NA GRAŠKI DOBRAVI Izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli na Graški Dobravi smo pogodbeno oddali po sistemu na ključ GIP Betonu Zasavje - TOZD Gradmetal Litija. Iz pogodbe o oddaji telovadnice v graditev št. 1/3-73-Š.B./76-I/5-908/76 z dne 6. 9. 1976 je razvidno, da je rok izgradnje objekta 15. december 1976. Objektivme težave, od katerih naj navedemo večja zemeljska dela, gradnjo v slabih vremenskih razmerah, zaradi česar objekta ni bilo mogoče pravočasno pre-pleskati oz. izdelati zunanje fasade in je bilo vprašljivo tudi takojšnje polaganje parketa. Objekt je razen manjših obrtniških del dokončno zgrajen. Montkana je vsa fiksna oprema, zarisana so tudi igrišča. Pristojni upravni organ občinske skupščine - oddelek za gospodarstvo pa smo dne 18. 5. 1977 z vlogo zaprosili za tehnični pregled objekta. Do tehničnega pregleda komunalnih objektov in zunanje ureditve okolice kompleksa na Graški Dobravi bomo okrog telovadnice izdelali nepohodni pločnik, PO ZAC. FIN. NAČRTU 1,024.000 6.250 1,030.250 1977 RF.ALIZ. 4/12 1,063.108 1,038.388 21.063 3.657 202.910 1,22 6.018 REAL1Z. 4/12 563.951 1.505 565.456 33 35 12 4 55 24 54 do vhoda v telovadnico pa primeren dohod. Dela pri izgradnji telovadnice so bila oddana ,,na k|juč" za pogodbeno vrednost 2,264.728,55 din, vendar je tekom gradnje prišlo do dodatnih del v višini 89.7 19,70 din. Predvidevamo, da bo invseticyska vrednost telovadnice dosegla višino 2,764.627 din, kamor so všteti tudi ostali izdatki (projekt, strokovni nadzor, oprema • . .) Specifikacija: - gradbena, obrtniška in instalacijska dela - projekt, projekt, in strokovni nad zor - oprema SKUPAJ 2,264,728 194.480 280.065 2,273.273 OSNOVNA ŠOLA V KRESNICAH Dne 1. 4. 1977 smo podpisali pogodbo o izgranji trkazredne osnovne šole v Kresnicah. Kot glavnemu izvajalcu GIP Betonu Zasavje TOZD Operativa Domžale smo celotni pogodbeni znesek 4,320.600 nakazali v obliki avansa. Objekt je oddan v graditev po sistemu ,,na ključ" z rokom izgradnje 30. 8. 1977. Rokovno potekajo dela še dokaj zadovoljivo in je pričakovati, da bo objekt zgrajen do 30. 6. 1977 več kot do III. gradbene faze. V kolikor bo s strani izvajalca storjeno vse, da bodo dela potekala hitro in kvalitetno, je pričakovati, da bomo v letošnjem letu izročili namenu novo osnovno šolo v Kresnicah. To bo pa prav gotovo v zadovoljstvo in veselje ter ponos vsem občanom, še posebno pa mladim in starejšim Kresničanom. ZDRAVSTVENI DOM V LITIJI S podpisom samoupravnega sporazuma o urejanju nalog in dolžnosti pri gradnji zdravstvenega doma v Litiji je bilo sklenjeno, da se dela v zvezi priprav na gradnjo in samo gradnjo izvajajo v sklopu skupnosti, ker je tudi izgradnja zdravstvenega doma v programu povečanja samoprispevaka. V torek, ">A. maia 1977. smo od glavnega projektanta prejeli idejne projekte za navedeni objekt. O zasnovi, vsebini in funkcionalnosti objekta, ki je razvidna iz idejnega projekta, bo organizkana razprava v pristojnih organih, SIS kot organizacijah, da bi lahko čimbolj kvalitetno oblikovali vse pripombe in stališča do izdelanega idejnega projekta. Na osnovi potrjenega projekta se bodo pričela dela na izdelavi glavnega projekta. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja bo izdelan, kot je razvidno iz terminskega plana, do 15. oktobra 1977. V kolikor bomo pravočasno zagotovili potrebna investicijska sredstva, bomo ob koncu letošnjega leta oddali objekt v graditev, kar bi bilo prav gotovo v veliko.veseje občanom občine Litija, kakor tudi vsem nam. ki se kakorkoli srečujemo z nalogami iz naslova samoprispevka, iz katerega izhaja tudi gradnja tega pomembnea objekta. V Litiji, "7. 5. 1977 ^89999999914 9999999 K1S A J i: \ MI fi S li 1 I» \ OS 11 KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Slovesno za dan mladosti V Šmartnem so z dvodnevnimi prireditvami slovesno počastili letošnje jubileje predsednika Tita. Na predvečer praznika so izvedli v šolski avli prireditev „TITO - PESEM", kjer so se šolarji in odrasli ob pesmi, recitacijah in diapozitivih seznanili s Titovo življenjsko potjo. Potem ko je sekretar občinske konference ZSMS Litija Jože Štefančič podelil novosprejetim članom mladinske organizacije izkaznice, se je slavje nadaljevalo za šolo, kjer so ob kresu vsi prisotni zaplesali kolo, tov. Stane Volk pa je mladini obujal spomine na zgodovino Titove štafete. Na dan mladosti je Šolsko športno društvo „Tisje" organiziralo športno akademijo ter atletski miting. V prvem delu je o uspehih društva spregovorila predsednica Alenka Pikovnik, nato pa je podelila priznanja najuspešnejšim učencem - športnikom ter mentorjem posameznih sekcij. Učenci so v svoji sredi toplo pozdravili znane litijske športnike Jožeta Eltri-na, Tineta Lebingerja, Janeza Zupančiča in Srečka Kotarja, ki so jim pripovedovali o svojih športnih uspehih. Akademijo je zaključil mladinski pevski zbor, nato pa so se zvrstila tekmovanja v krosu, tekih in drugih športnih disciplinah, kjer so sodelovali poleg domačinov še šolarji z Dol, Gabrovke in Kostrevnice. S podelitvijo priznanj je bila prireditev končana. Za zaključek naj omenim še organizatorja obeh prireditev; za kulturni program je poskrbel tov. Janko Slimšek, za športna tekmovanja pa prof. Tomo Malenšek. Boris Žužek KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE Proslava Prebivalci krajevne skupnosti Kresnice in delavci SGP Slovenija ceste - TOZD Industrije apna Kresnice so priredili v torek, dne 24. 5. 1977, skupno proslavo v počastitev štirideset-letnice ustanovitve KPS, štiridesetletnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dneva. Proslava je bila v novi obratni delavnici TOZD Industrije apna Kresnice. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne skupnosti Kresnice tovariš Franc Vidic, ki je omenil, da je današnja proslava posvečena najbolj dramatični in najplodnejši etapi na razvojni poti Komunistične partije Jugoslavije. Posvečena je Titu in obdobju, v katerem je načeloval naši Partiji kot njen generalni sekretar in kot vodilni ustvarjalec v razvoju njene misli, bojne strategije in taktike ter celotne njene akcije. Ko letos praznujemo štiridesetletnico Titovega prihoda na čelo KPJ, ne moremo z besedami poudariti vloge človeka in njegove predanosti stvari delavskega razreda in revolucije, marveč lahko s ponosom opozorimo na rezultate. S Titom na čelu je KPJ postala vodilna politična sila. Za to vlogo jo je zgradil in usposobil z dolgoletnim naporom in z uspešnim bojem za njeno enotnost, v partijo, ki izraža in zastopa interese svojega razreda in svojega naroda. Posebno svečan poudarek so dali učenci osnovne šole Kresnice s svojim pevskim in har-monikarskim zborom in recitatorji, pod vodstvom tov. Pepelnak Staneta. Mnogo priznanj za uspešno izvajanje pesmi je prejel moški pevski zbor „Svoboda" Hotič — Kresnice kot tudi pihalni orkester iz Litije. Slovesnost, s katero smo počastili jubilej in rojstni dan predsednika Tita, ni le priložnostni pogled na preteklost in dragoceno pričevanje našega revolucionarnega boja, to je tudi pogled na našo sedanjost in prihodnost, spodbuda za učinkovito akcijo, da bi storili korak dalje na poti uresničevanja ciljev revolucije in delavskega razreda, da bi še močneje razvili samoupravljanje, okrepili vpliv združenega dela in proizvajalcev na vsa družbena dogajanja, da bi obogatili socialistično demokracijo in tako nenehno napredovah k vedno višjim in vedno bolj humanim oblikam človeških odnosov in svobode. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA Že leta 1954 luči v vseh hišah Potem, ko so ljudje obnovili domove, so se pojavile prve potrebe po električni energiji. V Jevnici je bil formiran gradbeni odbor iz predstavnikov Jevnice, Kresniških Poljan, Golišč in Zgornje Jevnice, kije imel nalogo, da organizira napeljavo električne energije v zaselke. Krajani so prispevali drogove, izkopali jame in prispevali v denarju. Leta 1954 so zasvetile luči v skoraj vseh hišah na območju današnje krajevne skupnosti. Spomenik tovarišem, ki jih pogrešamo Težko se je oddolžiti ljudem, ki so dali življenje za domovino. Na njih lahko ostane samo spomin. Vemo za njihova imena, ki so vklesana na veličastnem spomeniku v Jevnici. Vsak dan, ko greš domov iz delovnega mesta, šole, trgovine, se dviga pred oči 35 imen ljudi, katerim smo lahko zelo hvaležni. Krajani so mnogo prispevali pri graditvi spomenika. Pred leti je bil obnovljen, predvsem pa so uredili prostor okrog spomenika. Tu je našlo mesto tudi cvetje, ki še bolj simbolizira tovariše, katere težko pogrešamo. Nov most — obramba pred Savo Ko je bil potok vsaj nekoliko zaprt v svojo začrtano pot, pa se je Sava še vedno ob deževju utirala svojo pot preko travnikov in ceste v Se-nožeti na Zasavsko cesto. Jevnica z okolico je bila veliko dni odrezana od republiške prometne žile. Krajevna skupnost, ki je prav v tem obdobju zaživela z ustavnim zakonom leta 1964, se je dogovorila s pripadniki JLA, ki so prisko- čili na pomoč in zgradili 170 m dolg lesen most do že obstoječega visečega mostu. Krajani so prispevali precej lesa. Nov most pa je omogočil boljšo in varnejšo povezavo z Zasavsko cesto. Prav tu je bilo pred leti srečanje kurirjev Slovenije. Med NOB je ba tu pomemben prehod s Štajerske na Dolenjsko. Jelniški potok v regulacijski strugi Veliko problemovje povzročal krajanom Jelniški potok. Ob nalivih in topitvi snega v hribih je poplavljal jevniško okolico, predvsem pa zamakal kletne prostore. V dogovoru z upravo za urejanje hudournikov je prišlo do pomembne rešitve. Regulirali so skozi Jevnico potok, za varnost krajanov pa postavili v Jevniški dolini hudourniško pregrado, ki zaustavlja največje navale vode in vse tisto, kar prinaša s seboj. Lsta 19-76 je regulacijska struga od hudour- niške pregrade podaljšana za 100 m, kar omogoča delu krajanov iz Jevniške doline z leve strani potoka, da si zgradijo betonski most. Za most so precej prispevali sami, in ga mislijo v bližnji prihodnosti zgraditi. S tem pa Jevniška dolina dobiva novo podobo, še posebno zato, ker je vmos posegla roka urbanistov, ki so zaselek urbanistično uredili. Sedaj bo izvršena revizija v urbanističnem načrtu. V.\lll SKV Nova oblika krajevne skupnosti S foniiiranjem krajevne skupnosti kot osnovne oblike združevanja krajanov in delovnih ljudi pa so zaživele še krajevne organizacije SZDL, ZZB in RK. Tudi mladina se je združila v mladinskem aktivu, kulturni ustvarjalci pa v kulturno umetniškem društvu Jevnica. Pojavila so se organizirana športna srečanja v nogometu. Krajani so nogometno igrišče zgra- dili s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi. Pravo mesto v življenju krajanov je dobil NK Enotnost. Krajevna organizacija ZZB je postavila spominska obeležja padlim kurirjem pri Aparju in Končarjevi mami z otroki v Goliščah. Pozneje pa so postavili tudi spominsko ploščo Pintarjevi mami v Zgornji Jevnici. Življenje krajanov je postajalo organizirano in prijetnejše. Vodovod V Jevnici in Kresniških Poljanah se je hitro širila gradnja stanovanjskih hiš. Vsem je bil potreben vodovod. Krajevna skupnost je pravilno odločila. Poseben odbor je organiziral napeljavo najcenejše tekočine. Krajani so prispevali v de- narju in s prostovoljnim delom uredili zajetja, rezervoarje in položili cevi. Pred leti so vodovod v Jevnici še ojačali. Pri izkopu je sodelovala tudi civilna zaščita. Cesta — rezultat prostovoljnega dela krajanov Krajani v Zgornji Jevnici so se leta 1965 odločili, da si uredijo krajevno cesto v zaselek. Osem gospodinjstev je prispevalo v denarju, odstopilo zemljišča brez odškodnine in opravilo s prostovoljnim delom zemeljska dela. Uredili so kanalizacijo, ter pozneje cesto tudi gramozirali. To je bila velika pridobitev krajanov. Enako so storili tudi v Goliščah, ko so cesto povsem ob- MESARIJA IN PREKAJEVALNICA "'..,v-: "' ■ . LITIJA p. o. Sedež Šmartno pri Litiji Pogoji: objavlja prosta delovna mesta odslužen vojaški rok. opravljen pozitivni živilski zdravstveni pregled Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 3 NEKVALIFICIRANI DELAVCI - pomožni delavci v klavnici Tiskarna „SLOVENIJA" Ljubljana specializirana za izdelavo etiket, prospektov, katalogov,, monografij in ostalih tiskovin v vrhunski kvaliteti razpisuje za potrebe obrata knjigoveznice na Vačah 12 prostih delovnih mest KNJIGOVEŠKIH DELAVK Pogoji: — končana osemletka — kandidatke ne smejo biti mlajše od 18 in ne starejše od 30 let — poizkusno delo traja 1 mesec v matičnem podjetju v Ljubljani Prošnji priložite kratek življenjepis in dokazilo o izobrazbi. Prijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa na naslov — Odbor za medsebojna razmerja delavcev Tiskarne „Slovenije" Ljubljana, Kumerdejeva ul. 15 novili. Krajani iz zaselkov Zgornje Jevnice, Go-lišč in Jevniške doline so zgradili tudi cestišče po Jevniški dolini. Če je kdo pomislil, daje s tem delom na cesti končano, se je zmotil. Krajam Zgornje Jevnice so ob sodelovanju s KS Besnico povezali s cesto Jevnico z Jančami. S tem se je odprla lepša možnost turizma na Jan-čah in gozdarstvu pod Jančami. Tudi kmetijstvo je dobivalo v hribovitih predelih novo obliko. Leta 1975 pa so krajani iz že omenjenih zaselkov najprej razširili cestišča in se odločili, da z lastnimi denarnimi sredstvi in prostovoljnim delom asfaltirajo cesto po Jevniški dolini. Za asfalt soprispevali šest milijonov in do sedaj opravili okrog 15.000 prostovoljnih ur pri graditvi cest. Ob podatkih se zamislimo. Morda težko verjamemo, toda pogled na ceste in krajane na delovni akciji daje pravilen odgovor. Rezultat dolgoletnega neumornega dela je jasno viden. Transformator v Jevnici Ko smo ugotavljali, daje že leta 1954 imelo vsako gospodinjstvo električno energijo, pa se je potreba po njej zelo povečala z nabavo gospodinjskih in kmetijskih strojev. Krajani so ponovno zgrabili za krampe in lopate. Kopali so temelje za transformatorsko postajo in zanjo tudi denarno prispevali. S tem se je električna energija ojačala. Toda zadnje čase se pojavlja potreba po ponovni ojačitvi. Razlog je jasen. Iz dneva v dan je več gospodinjstev in tudi standard krajanov se povečuje. 28. januar — naš praznik 28. januarja 1973 smo krajani prvič praznovali svoj krajevni praznik. Ob tej priliki je KS Jevnica prejela zvezno priznanje za delo pri razvoju krajevne skupnosti. Krajevna skupnost pa je podelila najzaslužnejšim krajanom krajevna priznanja. Prejeli so jih: Tov. Upelj Stanislav za zasluge pri razvoju krajevne skupnosti kot dolgoletni predsednik, tov. Rus Ivan za neumorno delo pri razvoju KS in za delo v družbenopolitičnih organizacijah. Nič manj pa niso zaslužni za razvoj KS dobitniki priznanj tov. Zavrl Francka, Tov. Kovač Vinko, tov. Kos Janez in tov. Kovic Jože, kateremu je pred letom dni potekel mandat predsednika sveta krajevne skupnosti. Uspešno delujejo vse družbenopolitične organizacije in društva. KO ZZB je leta 1976 prejela zvezno priznanje, pred leti občinsko priznanje, katerega je prejelo tudi kulturno umetniško društvo. Ni organizacije brez priznanja. Predvsem velja omeniti KUD, ki z leta v leto navdušuje krajane na pevskem in dramskem področju. NK Enotnost pa vrsto let uspešno nastopa v ljubljanski podzvezi. Izobraževalni objekt adaptiran Zob časa je načel tudi osnovno šolo v Jevnici. Pojavila se je potreba po temeljiti adaptaciji. V dogovoru z občino Litija je ta izobraževalni objekt leta 1971 dobil novo podobo. Pokroviteljstvo nad osnovno šolo je prevzela delovna organizacija LEK Ljubljana. Učilnice so postale prijetnejše za učenca. Pouk pa se je nemoteno začel razvijati po programu. Zaradi slabe izolacije so kletni prostori osnovne šole potrebni sanacije. V teku so pogovori s tovarno LEK, ki naj bi pripomogla z denarnimi sredstvi. V krajane moramo zaupati Pogled na krajevno skupnost ne vara. Prav nasprotno. Zavzeto delajo vse družbenopolitične organizacije in društva. Srečujemo se na prireditvah in tovariških srečanjih. Obraz krajana je vedrejši. Ljudje, ko izstopijo iz vlaka, obračajo pogled na lep peron, ki omogoča varnejši potniški promet. Nihče ne pogleda rok, čeprav ve, da' so žuljave. Zakaj? Gradile so tisto, kar imamo. Tega pa je mnogo videti. Krajani zaslužijo več, kot imajo. Njihova skromnost in pri- pravljenost na akcijo to potrjuje. Večer je. Luči svetijo skozi okna. V sejni sobi je sestanek sveta krajevne skupnosti. V dvorani se dogovarjajo mladi. V kletnih prostorih OŠ Jevnica vadijo pevci. V pritličju OŠ Jevnica se dramska skupina pripravlja na nastop. V Kresniških Poljanah se dogovarjajo za novo akcijo. V Jevniški dolini zadnji glas krampov in lopat. Verjamem in zaupam tem ljudem. (Nadaljevanje prihodnjič) Važna je objektivnost Mnogokrat se v razpravah, kako delajo posamezne krajevne skupnosti, javljajo različni podatki o njihovi aktivnosti Pogosto se tudi zgodi, da ni znano vsem tistim, ki informacije dajejo, celokupna dejavnost posamezne krajevne skupnosti oziroma posamezne njene akcije in tako se nato začne večkrat po nepotrebnem razmišljati, kako je ta ali ona krajevna skupnost zaradi različnih vzrokov nekaj posebnega in da se jo posebej obravnava. Upoštevati je namreč treba važno dejstvo, da so principi financiranja krajevnih skupnosti postavljeni v planu občine in v posebnih dogovorih, ki predvidevajo sistem financiranja krajevnih skupnosti in zato ne pride v poštev kakršnokoli svojevoljno tolmačenje dogovorov oziroma odločanje v imenu krajevnih skupnosti s strani posameznikov. Nepreverjene govorice, oziroma še celo več, če to postane za nosilca tudi objektivna resnica, v mnogo-čem škodujejo delovnemu vzdušju. v krajevnih skupnostih. Zato morajo vsi podrtki o dejavnosti in aktivnosti krajevnih skupnosti, pa tudi na drugih področjih, temeljiti na objektivnih dejstvih, ki prikazujejo razmere o dejanskem stanju in ne izkrivljajo danili dejstev. Za primer naj navedem eno izmed takih netočnih trditev na nekem pogovoru v Litiji, kjer je bilo rečeno, da se sredstva krajevnih skupnosti namenjajo za cesto v jevniški doJirl Resnica je namreč naslednja: v mesecu febru- arju 1977 so občani gornjega dela Jevnice in hribovitii zaselkov začeli razmišljati, da bi kilometer ceste od železniške postaje v Jevnici do križišča na Janče in Goliše asfaltirali Zato so šli v akcijo in zbrali naslednja sredstva: - občani sami so zbrali 120.000 din - SO Ljubljana Moste-Polje jc dodelila 60.000 din - KSBesnica5.000din - organizacija ZB je prispevala 20.000 din - Železniško gospodarstvo Ljubljana je plačalo KS Jevnica za gradbeni material blizu 90.000 din - SGP Grosuplje so prodali materiala za 12.500 din - podjetju za urejanje hudournikov so opravljali neke naloge in zato dobili 8.500 din - Lovska družina Kresnice in občani Zg. Jevnice so na račun nagrade pri glasovanju za samoprispevek prispevali po I. 000 din - Gozdno gospodarstvo Litija jc prispevalo 15.000 din - občani, ki imajo vikend hišice na GolSah, pa so dali II. 000 din. Tako je bilo zbranih okrog 342.000dinarjev, celotna investicija pa predvidoma znaša 450.000 din. Iz teh podatkov sledi, da gre v tem primeru, kot tudi mnogih drugih v naši občini, za izredno veliko sodelovanje občanov in sicer nc samo z nekimi prispevki, ki jih morajo obvezno plačevati, ampak temeljijo akcije predvsem na prostovoljnih odločitvah. Ob taki lastni udeležbi občani v tej krajevni skupnosti, pa tudi v drugih krajevnih skupnostih, postavljajo vprašanje soudeležbe združe ruti sredstev krajevnih skupnosti V principih financiranja je bila ta metoda financiranja zastavljena iT. se tudi izvaja po naših krajevnih skupnostih. Iz tega sledi važno dejstvo, da krajevna skupnost sama po sebi če ni aktivna, nc more pričakovati družbenih sredstev, bodisi, da gre za sredstva, kijih krajevne skupnosti združujejo iz združenega dela ali za sredstva iz občinskega proračuna. Tako bo treba tudi v prihodnje izvajati sedanji sistem financiranja, da na sredstva konkurirajo krajevne skupnosti ki s svoje strani pokažejo svojo največjo udeležbo. Nemogoče je namreč zadovoljiti velikanske potrebe krajevnih skupnosti brez dodatnega in to prevladujočega sodelovanja krajevnih skupnosti Teh nekaj misli naj bi bilo za našo skupno usmeritev, ko razpravljamo o delu in življenju naših krajevnih skupnosti kjer lahko s premalo pretehtanimi podatki obilo pripomoremo k slabim odnosom, nikakor pa m rešujemo problemov v krajevnih sk«pnistih, kakor so nakazani v programih dela krajevnih skupnosti za posamezno obdobje ali akcijo. SEKRETARIAT SKUPŠČINE ZAKAJ IAKO? Toliko govorimo o urejenem okolju, pa-.. Iz kmetijstva Prašičereja zasebnih kmetovalcev v Slovenji in tudi v Jugoslaviji je tako razdrobljena, da pri takem stanju ni bila mogoča selekcija. Tako smo bili prisiljeni uvažati plemenske živali sodobnih pasem. Ta razvoj se je pričel že pred vojno, znatnejši pa je bil po vojni in v zadnjih 15 letih, kjer so se po vsej državi gradile velike specializirane prašič erejske farme. S tem se je pričela tudi pri nas selekcija sodobnih pasem, prilagojenim za zahteve tržišča. Tako smo dobili linije pasem z zelo dobrimi prirasti (saj dosežejo v S. do 7. mesecu od 90 do 110 kg teže), kar je za prozvodnjo velik pomen. Zasebna reja prašičev v Sloveniji je sezonska in še ta firetežno za domači zakol. Z intenzivnim astri im selekcijskim delom in z uvozom genetsko kvalitetnih živali smo prišli do zelo rastnih prašičev, sposobnih za odlično izkoriščanje krme. To se vidi iz naslednje tabele: Pasma: Švedski Landrace — povprečni prirast 607 gr na dan, poraba krme za 1 kg je 3,12 kg krme; Pasma: Nemški Landrace — povprečni r Obvestilo V prejšnji številki GLASILA OBČANOV smo vas obvestili, da bo družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane vsako drugo sredo na razpolago občanom v prostorih Krajevne skupnosti Litija — desni breg. Ker so prostori krajevne skupnosti ob sredah zasedeni, vas obveščamo, da bo do nadaljnjega družbeni pravobranilec samoupravljanja vsako drugo sredo uradoval v prostorih Občinskega sveta Zveze sindikatov Litija, Ponoviška 3. glasilo obča Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja Prilogo glasila urejajo; Branka Nefat ■ (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemu t in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP—Ljub-|unski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. prirast 617 gr na dan, poraba krme za 1 kg 2,97 kg krme; Pasma: Lorge Whit - povprečni prirast 599 gr na dan, poraba krme za 1 kg je 2,96 kg krme. Iz te tabele je razvidna rastna sposobnost posameznih sodobnih pasem. Danes pa se te pasme križno in dobivamo nove linue, ki dosegajo še boljše rezultate. Na območju Kmetijske zadruge Litija do sedaj ni bilo večje proizvodnje prašičev, za kar pa ima to področje pogoje. Naše kmetije obsegajo povprečno 3 dp 5 ha zemljišč in nimajo perspektive za večjo živinorejsko proizvodnjo. Ugodnost je blizina klavnice, v kateri zakojjejo 5 do 6 tisoč prašičev letno, ki jih sedaj kupujejo na območju drugih zadrug. Ugodnost so tudi manjši transportni stroški in veliko manjši transportni kak). Zato smo se v zadrugi odločili, da na svojem območju poskušamo organizirati nekaj rejcev. Tako smo v letu 1976 nabavili ca. 30 plemenskih svinj in nekaj merjascev. S to akcijo smo zabeležili nekaj zelo lepih uspehov, saj so nekateri rejci dosegali dnevni prirast tudi do 580 gr na dan. Ti rezultati so nam dali nade, da se še bolj poglobimo v to dodatno dejavnost kmetij. Za leto 1977 je bil načrtovan večji obseg prašičerejske proizvodnje. Po anketi, ki je bila izvedena jeseni, se je prijavilo 15 kmetij, ki bi se ukvarjale s prašičerejo, vendar v manjšem obsegu. Za večjo proizvodnjo je potrebno opustiti staro tehnologijo in se z večjim vlaganjem kmeta oziroma skupnosti ali s sofinanciranjem zadruge usmeriti v intenzivno proizvodnjo. Ob tem pa je potrebno proučiti možnost sofinanciranja kmeta oz. skupnosti, zadruge in klavnice. Za nabavo plemenskega materiala se odobri regres KZS za razliko od klavnev do plemenske vrednosti. V zadruei si zamišli^-mo, da bi vzrejo prašičev organizirali v starin adaptiranih objektih s 5 do 10 svinj na kmetijo, medtem ko bi morali pitališča izgraditi na novo z večjo kapaciteto (100 do 200 kom). Za ureditev obstoječih in izgradnjo novih hlevov se zagotavljajo sredstva v obli' ki kreditov bank za skupnost po dokaj ugodnih pogojih (80 % kredita od predračunske vrednosti s 3 % obrestno mero na dobo 12 let), medtem ko so za posamezne kmete manj ugodni krediti (50 % kredita od predračunske vrednosti s 6% obresti na dobo 8 let). Pogoj za odobritev sredstev je pogodbena dobava pujskov za pitanje oz. pogodbena oddaja pujskov^ v pitanje. Ta pogoj nas sili, da gremo v večjo proizvodnjo po možnosti v skupno vlaganje s sofinanciranjem zadruge. V našem interesu je, da proizvedemo čim več in tako zadostimo potrebam našega trga. Rokomet Končana je prva pionirska občinska liga v rokometu. Doseženi rezultati, predvsem pa število pionirk in pionirjev, ki so zastopali osnovne šole Dole, Litijo in Šmartno, skupaj 118, je pokazalo, da so se ŠŠD in njihovi mentorji že vključili in sprejeli nove usmeritve v TK še posebno delo s pionirji. Namen lige, ki je potekala od 15. 10. 76 do 27. 5. 1977, je v celoti uspel, za kar gre velika zahvala vsem mentorjem, ki so tekmovanje v okviru lige vzeli sila resno. Isto velja tudi za vse igralke in igralce. Še posebej pa velja pohvaliti pionirke in pionirje OŠ Dole. Rezultati: Pionirke: SAVA (OŠ Litija):Presad (OŠ Dole) 2:7 (1:2), ŠMARTNO:BOREC (OŠ litija) 7:6 (3:1), SAVA:ŠMARTNO 2:12 (2:4), PRESAD:BOREC 7:11 (3:8), ŠMARTNO:PRESAD 4:8 (2:4), BOREC:SAVA 10:8 (3:3), BO-REC:PRESAD 6:7 (3:3), ŠMARTNO-SAVA 9:2 (5:2), PRESAD:ŠMARTNO 8:20 (5:4), BOREC:SAVA 9:9 (5:5), SAVA:PRESAD 0:5 (0:3) in ŠMART-NO:BOREC 12:1 (7:0). Lestvica: ŠMARTNO PRESAD BOREC 6 5 0 1 54:27 10 6402 42:33 8 62 1 3 43:50 5 60 1 5 23:52 1 Priznanje za najboljšo strelko je prejela Žonta, „Presad", ki je dosegla 21 zadetkov. Za najboljšo vratarko je bila proglašena vratar** ekipe OŠ Šmartno. Sirk. Priznanje za najbolj disciplinirano ekipo pa je prejela ekipa Borca OŠ Litija. Pionirji: SAVA (OŠ Litija) : ŠMARTNO 11:13 (5:4), PRESAD (OŠ Dole) : BOREC (O* Litija) 4:8 (0:5), SAVA : BOREC 12:10 (6:6), Šmartno : Presad 17:11 (11.6), SAVA : PRESAD 16:3 (9:1), Šmartno : Borec 18:17 (8:8), BOREC : PRESAD 35:2 (14:1), ŠMARTNO : SAVA 11:12 (5:6), SAVA : BOREC 15:10 (5:5), PRESAD : ŠMARTNO 4:25 (2:10), SAVA : PRESAD 37:4(20:3) in ŠMARTNO : BOREC 30:10 (17:5). SAVA ŠMARTNO BOREC PRESAD 65 1 103:51 10 65 1 114:65 10 62 4 90:86 4 606 28:138 0 Diplomo za najboljšega strelca je prejel igralec Šmartnega Lustek Bojan, kije dosegel 38 zadetkov. Priznanje za najboljšega vratarja je prejel Plaznik Teo, medtem ko je bila najbolj disciplinirana ekipa Presada. Vsa srečanja so sodili sodniki Dobrovolen Mirko, Erjavec Janez, Cenkar Marjan, vsi iz Šmartnega, in Repovž Bojan iz Litije. (ej) VESELA ŠOLA - Letošnje tekmovanje učencev od tretjega do osmega razreda vseh slovenskih osnovnih šol, ki ga organizira že več let Pionirski list pod naslovom „Vesela šola", je potekalo od 1. aprila do 29. maja. Na domačih šolah so se pomerili tekmovalci najprej za razredne in šolske prvake, sredi maja pa smo dobili na šoli v Šmartnem tudi občinske prvake. Med 34 tekmovalci iz Litije, Vač, Dol, Jevnice, ilotiča, Save, Kresnic, Primskpvega in Šmartna so zmagali: 3. razred: Tine Hostnik, šola Šmartno; 4. razred: Uroš HabiČ, šola Litija; 5. razred: Alenka Bernik, šola Šmartno; 6. razred: Tomaž Habič, šola Litija; 7. razred: Franci Props, šola Šmartno, in 8. razred: Jani Jamšek, šola Litija. Vsi navedeni zmagovalci so sodelovali zadnjo nedeljo v maju na republiškem tekmovanju v Ljubljani, kjer je največji uspeh dosegla petošolka Alenka Bernik; uvrstila se je na tretje mesto. Čestitamo! TRADICIONALNO SREČANJE - Tretjo nedeljo v juniju bo v domu „Tisje" v Črnem potoku srečanje domske skupnosti s svojci; uprava doma ga prireja že več let zapored, tako da je postalo, tradicionalno. V kulturnem sporedu bodo sodelovali pevci Šmarskega okteta ter recitatorke „Zvončka". SREČA NA VRVICI - Občinski svet Zveze kulturnih organizacij Litija pripravlja za zaključek šolskega leta vsem šolarjem nižjih razredov prijetno presenečenje. Na njegovo pobudo bodo 16. in 17. junija predvajali v kinodvorani v Šmartnem najnovejši slovenski mladinski barvni film „Srcča na vrvici", režiserja Janeta Kavčiča. V Ljubljani so ga predvajali pred dobrim mesecem z velikim uspehom. Tri predstave bodo namenili šolarjem, eno pa odraslim obiskovalcem. TRIJE ZBORI V ŠENTVID - Letošnji tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo že osmi po vrsti, na njem pa bodo sodelovali tudi trije zbori iz naše občine: mešani pevski zbor iz Jevnice in moška pevska zbora Gabrovka ter šmarski „Zvon'. RAZSTAVA IN KONCERT - Zadnjo nedeljo v tem mesecu, 26. junija, bo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za Zasavje, ki združuje likovnike od Litije do Hrastnika, priredilo na gradu Bogenšperk enodnevno likovno razstavo, ki bo na voljo za ogled ves dam Popoldne ob 14. uri pa se bo na grajskem dvorišču predstavil mešani pevski zbor „Slavček" iz Trbovelj, ki bo pod vodstvom zborovodje Jožeta Skrinarja izvedel krajši koncert. Iz Šmartna bo odpeljal poseben avtobus proti Bogenšperku ob 13.30, lokalni avtobus iz Litije pa odhaja četrt ure prej. B. Žužek r OBVESTILO Obveščamo vse kmete-ko-operante, da lahko najamejo kredit za pitanje in vzrejo živine po programu ustvarjanja rezerv mesa v živi živini. Živali morajo biti plemenitih pasem in njihovih medsebojnih križancev in morajo dopitane v starosti enega do dveh let dosegati težo najmanj 450 kg junci in 400 kg junice. Kooperant lahko prejme na glavo privezanega pitanca ali plemenske telice kredit v višini: — 4382 dih za dobo štirih let in s 4 % obrestno mero ali — 3750 din za dobo treh let in 4 % obrestno mero Vse živali pitane po tej pogodbi morajo biti označene s črko „R" material za tetoviranje oskrbi kooperantu zadruga, kooperant pa je dolžan tetoviranje opraviti sam. Kooperant je dolžan živali dobro krmiti in oskrbovati, upoštevajoč nasvete strokovne službe KZ Litija. V. PREKLIC Podpisana VOJE BOŽA, Tlake 1, pošta Gabrovka preklicujem in obžalujem vse neresnične in obrekljive izjave, ki sem jih izrekla glede Grm Staneta, Tlaka 10, pošta Gabrovka, ker so izjave izmišljene in se Grm Stanetu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kmetijska zadruga Litija razpisuje prosti delovni mesti za: 1. KUHARICO 2. TOČAJKO Možnosti priučitve na delov nem mestu. Nastop siužbe možen takoj. BODICE - predbg Gradmetala o povišanju cen vodarine me spominja na predvojno gospodarsko krizo... - v Litiji smo le dobili semafor. Samo ne tam, kjer smo mislili, saj so ga delavci ŽG Ljubljana postavili na ožino v Strmolah, namesto na križišče pri mostu - v Litiji je gostoval slavni cirkus z raznimi divjimi zvermi Volk, Zajec, Maček, Golob in drugi si jih iz neznanih razlogov niso ogledali... • - načelnik oddelka za notranje zadeve se piše MALI, komandir Milice pa ŠIROK, v resnici pa je obratno... - odkar je predsednik SO Litija shujšal za 7,5 kg, ga tudi občani lažje prenašajo. - predsednik izvršnega sveta SO Litija ima takšne težave s sestavo občinskega proračuna, da je tudi doma 25. v mesecu vedno že suh... - le kako bomo šli na dopust, ko pa smo regres že v maju zapravili... • - zgodilo se je, da je prišel občan, ki ni kmet, na občino po potrdilo, da je kmet. Referent mu je dal ustrezni odgovor: „Na podlagi vašega karakterja, vam tega potrdila ne morem dati"... Pionirke in pionirji v občinski rokometni ligi