314
Književne novosti.
globoko uverjenost pisčevo o posebnosti slovanske duše in o potrebi, jo zbuditi
in gojiti.   Iz krasnega Radicevega članka »O harmonii slovanske narodni duše«
iztaknem besede:   »Slovanom   grozi  največja opasnost iz domneva-
nega nasprotja ideje narodnein humanitetne« — »Karkoli junak
stori,   naj   se   Boga boji   in v duši svoji ne greši« (izrek preprostega
Dalmatinca)   —   »Ljubezen   v   rodbini   in   domoljubje   v   narodu   se
mnogim  že  zdi  romanticizem  in   vendar hočejo ljubiti vse člo-
vešt v o«.
Po svoji uredbi in vsebini bode knjiga izvrstno služila vsakemu Slovencu,
ki se misli učiti češčine. Cena (1 K 20 h) je zelo nizka.
Dr. Fran Ilesič.
»Slovnik staročesky«, napsal Jan Gebauer. Vidavaji »Češka akedemie cisafe Františka Josefa pro vedy, slovesnost a umeni«, a »češka graficka spo-lečnost Unie«. V Praze 1902. Nakladem »Češke graficke společnosti Unie«. Tega znamenitega dela sta izšla 6. in 7. sešitek. Vsak sešitek stane 4 K.
K. Gersin: Macedonien und das tiirkische Problem. Wien. Druck u. Verlag von Kratz, Helf & Comp. 1903. Str. 50. — Oči vse Evrope se ozirajo sedaj na Balkan, kjer se je začelo odigravati novo krvavo dejanje tiste drame, ki jo imenujejo nekateri tudi — vztočno vprašanje. Pred 25 leti so rešili ruski junaki velik del Bolgarjev izpod turške sužnosti ter jim ustvarili svobodno državo. Srbija je postala samosvoje kraljestvo, Črna gora je razširila svoje meje; takisto si je tudi Rumunija nekaj s svojo, nekaj z rusko pomočjo priborila neodvisnost. Samo takozvana Macedonija je vsled malomarnosti evropske diplomacije ostala neodrešena. Ta krasna dežela je po ogromni večini svojega prebivalstva slovanska. Bolgari in Srbi so tudi tam doma. Čisto naravno je, da slovanski Macedonci ne marajo več prenašati turškega jarma, in če bi ga prenašali rado-voljno, bi ne bili vredni, da so ljudje! Borba Macedoncev za svobodo je sveta. Vstaši, ki se bore proti turškemu nasilstvu, niso »bande«, kakor jih psujejo nekateri demoralizovani židovski žurnalisti, nego junaki so; »banda« so le do-tični od Turčije podkupljeni tintni kuliji. Zmedene razmere na Balkanu so prava sramota za vso civilizovano Evropo, ki se je genila šele sedaj v prid Mace-doncem, ko je v nevarnosti mednarodni »mir«.
Nikakega dvoma ni, da zmagajo Macedonci in da si pribore s pomočjo slovanske Rusije neodvisnost. Ure turškega »gospodarstva« v Evropi so štete, in čimprej se preseli Turek v Azijo nazaj, odkoder je prilomastil, tem bolje! Za sedaj zanima vsakega izobraženca, posebno pa vsakega Slovana položaj slovanskih in krščanskih Macedoncev. Literatura o tej deželi narašča od dne do dne. Ni pa vse čista resnica, kar se piše o njej. Brošura, ki jo je spisal K. Gersin (psevdonim!) je sestavljena po najboljših virih in čitatelj se sme zanesti, da podaje pisatelj resnično podobo macedonskega vprašanja. Če se mu je vtihotapila kje kaka pomota, bi ne bilo nikako čudo, ko vemo, kako vse premalo je še znanstveno preiskana Macedonija. Gersin je Slovan in kot Slovan želi svojim macedonskim bratom skorajšnje osvoboditve, da bodo mogli napredovati v evropski civilizaciji. Gersin je naštel vseh macedonskih Slovanov 2,146.336 duš. Albancev, teh najhujših nasprotnikov vsakih reform, je baje 708.385 duš... Avtor podaje po krepko pisanem uvodu najprej zgodovinski pregled Mace-donije v raznih dobah, potem govori o prebivalstvu samem, posebej še o macedonskih Slovanih. Nato opisuje tudi druge narodnosti (Turke, Grke,   Albance,