1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax: 777 777,777 573,778573 Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine <0 želji, da bi znati Vzljubiti ta naš lepi košček zemlje in si urediti bivalno okolje tako, da bomo ob sosedu zadovoljni tudi sami« V -"-v-.,- v .... '-■.:' Zupan Jernej Lampret, Občinski svet in Klasje «5. OBČINSKO TEKMOVANJE KOSCEV Na Lučarjevem Kalu se že pripravljajo na letošnje tekmovanje koscev, Ker je bilo doslej vsako leto več udeležencev, jih letos pričakujejo kar rekordno število. Govori se, da se nekaterih krajevnih skupnostih in posameznih vaseh že kar pridno pripravljajo na ta praznik koscev. Tekmovanje bo letos v nedeljo, 31. maja, začelo pa se bo ob 13. uri. Letos prvič pa prireditelj Turistično društvo Grča - Lučarjev Kal, skupaj z delavci Zavoda za gozdove Slovenije, iz Zagradca, pripravljajo prvič tudi tekmovanje v sečnji z motorno žago. Prireditelji pričakujejo kar številno udeležbo tudi na tem tekmovanju, saj je motorna žaga že dolgo nepogrešljivo orodje na vsaki kmetiji. Tudi letos so povabili na tekmovanje župane sosednjih občin, pa še nekaj znanih ljudi iz občine. Iz Jernejeve malhe Najlepši mesec maj nam ponuja lep pogled na prebujajočo se naravo, vendar nas vsakdanjik opomni tudi na kaj drugega. Novica o zaprtju ste-hanske komunalne deponije je vroča tema pogovorov med našimi občani. Po pogodbi naj bi se deponija z zadnjim dnem aprila zaprla, vendar prostor in večji del lastnikov dopušča možnost enoletnega podaljšanja uporabe. Med tem časom pa bi se uredili vsi pogoji za pričetek uporabe komunalne deponije na novi lokaciji v Spaji dolini. A kaj ko v demokraciji vzamejo v roke pravico do odločanja skupine občanov, ki se čutijo bolj prizadete od prizadetih. Pri vpeljevanju aktivnosti odvoza komunalnih odpadkov po vsej občini so bili izraženi pomisleki, da naša gospodinjstva ne proizvajajo tako velikih količin le-teh. Po nekaj dneh zamude pri odvozu pa smo že vsi založeni z neuglednimi kupi na naših vogalih. Fizična zapora smetišča predstavlja skrajni ukrep in mogoče preverjanje količine odpadkov in nujnosti odvoza. Krivda bo gotovo padla na vse odgovorne, čeprav ni bilo pogovora, ki bi ne nudil pomislekov in odpora. Krajani še niso rekli zadnje besede, ki pa bo zagotovo v prid 28.000 občanom. Tudi renta bo poštena. Ekologije se že vsi dobro zavedamo. Red mora biti. Nekajdnevne izkušnje ob vpeljavi novega zakona o varnosti v cestnem prometu so več kot presenetljive. Kar naenkrat se nam ne mudi, voziti znamo počasi, alkohol vljudno odklanjamo. Zadovoljno opazujemo udeležence v prometu in vamo pridemo do cilja. Da bi le dolgo trajalo! Težave so lahko velike, vendar nam je bUo z najhujšim prizanešeno. Mati Zemlja je v Posočju pokazala svojo moč in našo človeško nemoč. Pomagajmo si po najboljših močeh. Če je bilo izrečenih nekaj krepkih besed na rovaš ministrstva za šolstvo in njegovega neizpolnjevanja finančnih obveznosti ob gradnji višnjegorske šole, bo letošnji predvideni program skoraj v celoti izpolnjen. Večji del državnih sredstev bo v programu zagotovljen prihodnje leto. O nadaljevanju gradnje avtoceste sem že večkrat spregovoril, sedaj bo menda res šlo zares. Roki razpisov za oddajo nekaterih del na tem velikem projektu se iztekajo, postavljeni so tudi roki dokončanja. Naše občinsko središče je že prav znano po večinoma zaprtih železniških zapornicah na glavnem križišču v Ivančni Gorici. Pogovori potekajo, zaenkrat z ne prevelikim uspehom, saj bi dobre rešitve zahtevale večja finančna sredstva, kijih železničarji nimajo. Se nevarnejši so železniški prehodi brez zapornic, kijih je na našem delu proge 13. Seznanjeni ste z bogatim koledarjem kulturnih prireditev v naši občini. Pred dopusti imamo kar nekaj pomembnih prireditev. Organizatorji se trudijo, priprave so v polnem teku, sponzorji, bodite darežljivi, saj se vsak tolar, vložen v ta namen, dobro obrne. Zupan Jernej . C / J Si l i O" O f-J r fin 1J i rt rž"? I C l «'Vov i <-J C t Številka. 4 letnik 4 april 1998 Nov prometni zakon je že pokazal zobe pa tudi pozitivne učinke. O novih določilih, posebej o kaznih, ste gotovo že seznanjeni. O tem govorijo in pišejo vsi mediji. Kako so ga sprejeli naših občani in še posebej kako se ga držijo, še ni podatkov. Je pa še kar precej nejasnosti. Posebej o hitrostih na posameznih cestah. Tudi v naši občini. No, o tem bomo pisali v naslednji številki. Do takrat se bo, upajmo, že marsikaj ¡zbistrilo. Pa tudi "juha" ne bo več tako vroča. Velja pa tudi za ta zakon, da ni izgovora, da ga nisi uspel prebrati. Velja, kar je v zakonu napisano, pa pika! TifdHo se zgacSi V zadnji številki Klasja smo objavili novico, da bo pri nas nastopal znani hrvaški tenisač Goran Ivaniševič. Verjemite ali ne, tej prvoapril-ski potegavščini, je nasedel tudi urednik. Se posebej, ker naj bi igral devetega maja. Pravilo časopisnih prvoaprilskih potegavščin pa je, da naj bi se te zgodile prvega aprila. Če je poleg urednika nasedel še kdo, se mu opravičujemo. Uredništvo Na letošnji kolesarski dirki po Sloveniji, so kolesarji kar precej kilometrov prevozili po cestah ivanške občine. (Fotoi Markelj) --Tssr^--: -- IIIIOiiibIJJ------- ' " "" Ta ljubi kruhek. Več o letošnjem Jurjevem sejmu na Muljavi lahko preberete na 11. strani. STRAN Ivančna Gorica april 1998 Mercator - Kmetijska zadruga Stična vam v svojih železninskih trgovinah in v skladišču v Ivančni Gorici nudi izredno ugoden nakup: • semenske koruze (priznani hibridi), • sredstev za varstvo rastlin (v skladišču v Ivančni Gorici, v Radohovi vasi in Zagradcu), • več vrst umetnih gnojil (mešanica in dušična gnojila), • krmnih žit (v skladišču v Ivančni Gorici) in • vseh vrst krmil (za večje količine krmil damo še dodatni popust - informacije dobite pri poslovodjih trgovin). PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! M-KZ STIČNA Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 1998 (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 2/98) objavljam RAZPIS za agromelioracijska dela na območju Občine Ivančna Gorica Županstvo Občine Ivančna Gorica razpisuje natečaj za agromelioracijska dela, ki sc bodo izvajala na območju Občine Ivančna Gorica za leto 1998 OBISK POLJSKE TV NA NAŠEM OBMOČJU Ker so tudi za poljske razmere slovenske kmetije zanimive, so v marcu prišli s poljske TV posnet del oddaje o slovenskem kmetijstvu na naše območje. Zanimale so jih dopolnilne dejavnosti, še posebej takšne, ki so povezane z neposredno prodajo na domu. Obiskali so kmetijo Erjavčevih, kjer so posneli postopek sušenja sadja ter prostore, ki so urejeni za neposredno prodajo. Posredniki pri organizaciji so bili: Sektor za mednarodne odnose, Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva ter poljsko veleposlaništvo. Agromelioracijska dela zajemajo: - odstranjevanje kamenja in grmovja na kmetijskih površinah ter - čiščenje melioracijskih jarkov. Pogoj za sojinanciranje del: - da je prosilec kmetijski proizvajalec na območju Občine Ivančna Gorica. Lastniki zemljišč bodo za vsako opravljeno strojno uro prispevali 40 % lastnih sredstev. Skupna razpoložljiva namenska sredstva proračuna občine za leto 1998 znašajo 2.000.000,00. Sredstva za sofinanciranje po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki jo vložijo na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica -najkasneje do 25. 6. 1998. Zupan na predlog Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Ivančna Gorica v 30 dneh po izteku razpisnega roka sprejme odločitev o prispelih vlogah. ŽUPAN Jernej Lampret l.r. STROJNI KROŽEK KMETOVALEC V PRVIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA AKTUALNE NOVICE Z ODBORA ZA KMETIJSTVO Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je na svoji 16. redni seji 15. 4.1998 obravnaval sprejeta proračunska sredstva za kmetijstvo po posameznih postavkah in sprejel naslednje: • Višina regresa za mlado pitano govedo znaša za proizvajalce naše občine 15,00 SIT/kg mesa (uveljavljanje regresa je kot običajno preko zadruge in svetovalne službe). • Najkasneje do 30. maja 1998 morajo vsi trgovci v občini, ki prodajajo semensko koruzo, oddati podpisane sezname kupcev in račune o nabavljenih hib-ridih koruze na občino. Višina regresa bo odvisna od količine prodane koruze. • Subvencioniranje zavarovanja krav molznic bo v višini 2000 tolarjev na kravo. Regres vam bo upošteval zavarovalni agent pri obračunu zavarovalne premije. • Zavarovanje plemenjakov se bo sofinanciralo v višini 50 % od plačane premije. • Umetno osemenjevanje bo sofinancirano v višini 800 tolarjev na kravo za prvo osemenitev. • Sofinanciranje zatiranja mastitisa pri kravah bo potekalo v višini 50 % od stroškov zdravljenja. • Sofinanciranje ekološko sprejemljivejših škropiv se bo po seznamih izvedlo jeseni po končani sezoni. • Dvema čebelarskima društvoma se bo sofinanciralo zdravljenje čebel (varooza). • V Klasju bo objavljen razpis za agromelioracijska dela. Interesenti bodo vloge oddali na Županstvo. • Sofinancirala se bo ureditev gozdnih vlak (informacije revirni gozdarji). • Razpis za enkratno pomoč za izobraževanje s področja kmetijstva bo jeseni objavljen v časopisu Klasje. • Posebne strokovne naloge kmetijske svetovalne službe (predavanja, testiranja škropilnic, molznih strojev, tečaji, analize zemlje in krme, demonstracijski poskusi, strokovne ekskurzije itd.). • Posebne strokovne naloge gozdarske službe (krojenje lesa, predavanja, tečaji, strokovne, ekskurzije itd.). Za informacije se obrnite na revirne gozdarje. Za odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Milena Vrhovec Strojni krožek v obvezni opremi pred vstopom... Članstvo v SK KMETOVALEC je vsako leto številčnejše. Od ustanovitve v letu 1994, ko je krožek štel devetintrideset članov, pa do občnega zbora v marcu 1998 na Vidmu, ki se ga je udeležilo več kot trideset članov od petinsedemdesetih. Kot hvale vreden običaj smo tudi na letošnjem občnem zboru sprejeli kar nekaj novih članov in smatramo, da ima naš krožek bodočnost, ker so ga ljudje sprejeli za svojega. Največ dela imajo seveda tisti člani krožka, ki so lastniki strojev, ki jih sicer na kmetijah ni ali pa jih je premalo: pnevmatska sejalnica za koruzo, sejalnica za travo, balirke in ovijalke valjastih bal (siliranje trave) ter tudi balirke sena. Malce me žalosti dejstvo, da se kmetje včlanjujejo, ker nimajo svojih strojev, manj pa zato, da bi nudili svoje usluge. Se vedno se ne zavedamo, da je amortizacija lastnih strojev strošek za kmetijo, posebno še, če ti stroji stojijo v garažah. Nekaj o občnem zboru. Program za letos predvideva že lani obljubljeno izobraževalno ekskurzijo v tujino in predvsem že uveljavljeno prireditev Predstavitev SK Kmetovalec, ki bo letos v Dobrepolju (predvidoma v juliju), pa še soorganizacijo tečaja Varno delo z motorno žago v sodelovanju z našo terensko gozdarsko službo. Ta tečaj ima že določen termin, in sicer 12. in 13. maja 1998 v prostoru Kmetijske svetovalne službe, Cesta na Krko lb, Grosuplje. Vsem tistim, ki v tem terminu ne bodo prišli na vrsto, naj v tolažbo povem, da se bo možno dogovoriti tudi za kasnejši datum. To, da so člani krožka pripravljeni pomagati pri opravilih na polju in na domačiji, pa tako že veste. Obljubljamo tudi, da bo v kratkem pripravljen informativni list krožka, v katerem bodo objavljeni vsi podatki, ki vas zanimajo. V preteklem letu so zagnani člani uspešno izvedli predstavitev SK Kmetovalec na Skrjančah in mislim, da nikomur, ki se je te prireditve' udeležil, ni bilo žal. Zadovoljni so tudi tisti, ki so se posluževali storitev članov krožka; želeli bi samo, da bi bilo takih čimveč pa tudi čimveč članov, ki bi nudili svoje usluge. Delaven je bil krožek tudi na področju izobraževanja. V tem sklopu so člani dobili informacije o sortimanu Pioneerjevih hibridov ter izvedli tudi primerjalni poljski poskus različnih hibridov koruze za silažo na njivi koordinatorja Antona Permeta. Tudi v bodoče člani SK Kmetovalec pričakujejo dobro sodelovanje z občinami, iz katerih prihajajo, saj je od posluha občinskih struktur do tovrstne dejavnosti v kmetijstvu marsikdaj odvisna izvedba načrtovanih akcij. V marcu pa so se člani krožka ...v tale hlev. udeležili enodnevne ekskurzije na Bavarsko, in sicer pod strokovnim "poveljstvom" gospe Ivanke Bizjak. Pot do univerzitetnega inšituta Grub je bila sicer dolga, pa vendar zelo prijetna, saj nam je naša vodička spotoma marsikaj povedala o zgodovini pokrajin, skozi katere nas je vodila pot. Strokovno osebje inštituta nas je zelo lepo sprejelo in nas popeljalo na ogled posestva, kjer je bilo marsikaj dobrega za naša ušesa, oči in nenazadnje tudi za želodec. Navdušil nas je predvsem dokaj velik objekt - hlev lesene konstrukcije, ki je bil po dolžini pred zunanjimi vplivi zavarovan s posebno mrežo, ki je onemogočala kakršenkoli prepih, hkrati pa omogočala v hlevu klimo, ki si jo rejec lahko samo želi. Živali so bile videti v odlični kondiciji, krmljene predvsem s travno silažo in minimalno količino (1,5 kg) sena ter z dodatkom močne krme v količini, ki je posamezni kravi pripadala glede na njeno proizvodnjo. Dodatek močne krme je avtomatiziran - računalniško voden. Variantno izvedbo istega hleva smo si nato ogledali še na kmetiji, ki redi 50 krav molznic s povprečno mlečnostjo 6500 1. Gospodar te kmetije nam je zatrdil, da tudi zimske razmere ne vplivajo bistveno na počutje in proizvodnjo živali. Marsikaj smo zvedeli tudi o organizaciji strojnega krožka, katerega član je tudi sam, vendar v krožku dela le z dvema strojema. Po obisku na tej kmetiji smo se odpravili proti domu, in lahko bi rekli, da je bila pot domov še lepša kot sam prihod, predvsem zaradi pevcev, ki so se sicer dolgo uglaše-vali, pa vendar zapeli kot slavčki. Pripravila: Ana Pavčič Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385,777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Ivančna Gorica april 1998 STRAN HERBICIDI, REGISTRIRANI ZA RJkBO V KORUZI - 1998 PRED SETVIJO KORUZE ALI PO SETVI PRED VZNIKOM KORUZE Delujejo na semenske širokolistne plevele (bela metlika, loboda, ščir...) in na semenske enoletne trave (kostreba, muhič, srakonja...) Delujejo na semenske trave (kostreba, muhič, srakonja...) Pripravek Odmerek na ha G ALEX 500 EC 4-61 RACER 25 EC 1-1,51 PRIMEXTRA TZ 500 FW (samo Primextra s to oznako) 5-71 •CIATRAL - ALA 7-91 •BRAVO/RADAZIN - T 5-81 •PRIMEXTRA 500 TEKOČI 5-71 •PRIMAGRAM 500 FW 4-71 Pripravek Odmerek na ha DUAL 960 EC 1-21 DUAL 500 EC 2-41 FRONTIER 900 EC 1,5-21 TROPHY 1,5 - 2,5 1 •ALAPIN 4-51 •LASSO EC 4-51 Delujejo na semenske in koreninske širokolistne plevele (slak, osat, preslica) PO VZNIKU KORUZE (3 - 5 LISTOV) Delujejo na semenske širokolistne plevele (bela metlika, loboda, ščir...) Pripravek Odmerek na ha DEHERBANA 1,5 - 2,5 1 DEHERBAN COMBI - MD 0,8 -11 DIKOCID 1,5 - 2,5 1 HERBOCID 1,5-2,51 RATIONAL-2,4 D 1,5 - 2,5 1 •BANVEL480 0,5 - 0,71 Deluje na pirnico, divji sirek. Pripravek Odmerek na ha TELL 75-VVG 40 g PO SETVI PRED VZNIKOM KORUZE Delujejo na semenske širokolistne plevele (bela metlika, loboda, ščir...) Pripravek Odmerek na ha LINURON CHROMOS WP - 50 2 - 3 kg LINURON WP - 50 2 - 3 kg STOMP 330 - E 5-61 •AMEPIN 2-31 •RADOKORT-50 2-3 kg •SIMANEX50 SC 2-31 •SIMANEX50WP 2 - 3 kg «SIMAPIN KS 50 2 - 3 kg •SIMAPINT-50 2-31 Pripravek Odmerek na ha BASAGRAN 600 2-31 BASAGRAN FORTE 1,5-21 Delujejo na pirnico, divji PARDNER 1 - 1,5 1 sirek, pa tudi na enoletne trave, LENTAGRAN WP 3 kg kot so muhič, kostreba in delno STARANE 250 0,81 na širokolistne plevele. HARMONY 75 DF + močilo 10 - 15 g RING 80 WG + močilo 25 g Pripravek Odmerek na ha •LADDOK 4-51 MOTIVELL 1 -1,25 1 •CLAP 3-41 TAROT25 DF 30 - 60 g LEGENDA: POUDARJENA PISAVA - ekološko sprejemljivejši herbicidi NORMALNA PISAVA - herbicidi so dovoljeni na vodovarstvenih območjih ZVEZDICA* - herbicidi so prepovedani na vodovarstevnih območjih DOVOLJENI HERBICIDI ZA RABO V KROMPIRJU Pripravek Odmerek na ha Cas uporabe Delovanje na: SENCO R 0,5 - 1,5 kg pred vznikom ali po njem enoletne širokolistne plevele BASAGRAN 2-31 po vzniku - 15 cm enoletne širokolistne plevele: smole šeir,- belo-metlikev- BASAGRAN FORTE 1,5 - 2 1 po vzniku - 15 cm širokolistne plevele FOCUS 0,5 - 2 po vzniku enoletne in večletne trave FOCUS ULTRA 1-4 po vzniku enoletne in večletne trave FUSILADE SUPER 1-41 po vzniku enoletne in večletne trave TARGA SUPER 0,5 - 3 1 po vzniku enoletne in večletne trave AGIL 100 EC 0,8 - 1,5 I po vzniku enoletne in večletne trave GRASIDIM 1-41 po vzniku enoletne in večletne trave REGLONE 4-61 ob zaključku rasti totalni herbicidi BASTA 2,5 1 ob zaključku rasti totalni herbicidi Izobraževanje deklet in žena v gospodinjstvu in ročnih delih ima v naših krajih kar lepo tradicijo, saj je bil eden izmed tovrstnih tečajev organiziran že leta 1924, pod pokroviteljstvom in strokovnim vodstvom zastopstva znane tovarne Singer. Tečaj je potekal v prostorih nekdanje restavracije Hrast - Fačini, sedaj Gostilna pri Frenku, in je poleg izobraževalnega imel tudi družabni in kulturni pomen. S podobnimi razlogi je Ljuba Strubelj pred nekaj meseci navdušila petnajst upokojenk, ki se zbirajo v prostorih društva upokojencev in s precejšnjo mero entuziazma izpopolnjujejo znanje in spretnosti v izdelovanju ročnih del. Upajmo, da bodo njihova dejavnost in uspehi privabili tudi mlajše članice, ki bodo morda na priloženi fotografiji prepoznale katero izmed udeleženk gospodinjske šole pred več kot sedemdesetimi leti, ki bi bila morda lahko njihova babica ali celo prababica. Renata Laznik Gospodinjska šola v restavraciji Hrast - Fačini (danes pri Frenku) v Ivanini Gorici leta 1924. Bliža se čas košnje, žetve in drugih kmečkih opravil, s tem pa tudi čedalje bolj popularna tekmovanja, na katerih se bolj za šalo kot zares preizkušajo bolj ali manj spretni kosci in žanjice. Podobna tekmovanja so se na območju naše občine prirejala že pred dobrimi šestdesetimi leti, pod organizacijskim vodstvom Društva kmečkih fantov in deklet, ki je bilo ustanovljeno leta 1933 za vasi Spodnja Draga, Stranska vas in Hudo in kmalu nato še v Zagradcu. Na Krki pa je bilo takšno društvo ustanovljeno leta 1928. O njihovih vsestranskih aktivnostih lahko preberete v knjigi Milene Vrenčur in Ivana Križnarja z naslovom V navzkrižnem ognju. Pred tekmovanjem koscev in žanjic je bila obvezna povorka kmečkih voz, na katerih so prikazovali različna kmečka opravila in dejavnosti domače obrti. Po enem izmed takšnih tekmovanj je bila posneta ta fotografija. Da so imele tovrstne prireditve včasih velik pomen, priča prisotnost uglednega gosta, tedanjega narodnega poslanca g. Milana Mravljeta (desno v klobuku). Med tekmovalci so na fotografiji prepoznavni še: Franc Kek, Janez Kastaneto, Franc Pušlar, Franc Špendal, Jože Vahčič in Nace Strubelj. Ljuba Strubelj Tekmovanje koscev na Hudem. OPRAVLJANJE IZPITA IZ VARSTVA PRI DELU Po določilih zakona o varstvu pri delu iz leta 1986 mora vsakdo, ki prične opravljati samostojno dejavnost, opraviti izpit iz varstva pri delu. Na izpit se lahko prijavite preko svoje območne obrtne zbornice ali kar na Inštitut za varstvo pri delu, Ljubljana, telefon 151 1471, kjer take izpite izvajajo vsak torek. Cena izpita je 8.700 tolarjev, traja pa od 8. do 11. ure. Izpit iz varstva pri delu se zahteva tudi za zaposlene delavce. Za oboje pa potrdilo o opravljenem izpitu iz varstva pri delu velja dve leti, nakar je izpit potrebno obnoviti. Znesek, ki ga boste odšteli za začetni ali obnovitveni izpit iz varstva pri delu je zanemarljiv v primeru nesreče, ki bi lahko nastala pri delu, pa takrat ne bi imeli veljavnega potrdila o opravljenem varstvu pri delu. OPRAVLJANJE IZPITA IZ POŽARNE VARNOSTI Prav tako kot izpit iz varstva pri delu, samostojni podjetnik začetnik potrebuje tudi izpit iz požarne varnosti. V bistvu je bila prej požarna varnost vključena v izpit iz varstva pri delu. Po zakonu iz leta 1995 (!) pa naj bi se to opravljajo ločeno. Šele zadnje čase inšpektorji po nekaterih krajih Slovenije od s.p. zahtevajo potrdilo o opravljenem izpitu iz požarne varnosti. Seznam institucij, ki so pooblaščene, da opravljajo izpite iz požarne varnosti, je objavljen v Uradnem listu RS št. 34/97. HIGIENSKI MINIMUM ZA GOSTINCE IN TRGOVCE Pri proizvodnji in prometu z živili se od tistih, ki se s tem neposredno ukvarjajo zahteva, da se v vsakem trenutku lahko izkažejo s potrdilom o opravljenem higienskem minimumu. Dokumenta oz. potrdila o tem ni treba predložiti v postopku za pridobitev dejavnosti, temveč ga imate pri sebi. Higienski minimum je potrebno obnoviti vsakih 5 let. Opravite ga lahko na Zavodu za zdravstveno varstvo v Ljubljani, telefon 140 136 6, ali pa se prijavite na enem od preostalih osmih regionalnih zavodov v Sloveniji. Osnovni začetni tečaj traja 4 dni (približno 20 šolskih ur). Ali bo tečaj v dopoldanskem ali popoldanskem času je odvisno od dogovora skupine. Cena je 17.000 tolarjev, v ceni je vključena tudi izposojevalnina literature. Termini tečajev v Ljubljani se določijo glede na število kandidatov, to pa je enkrat mesečno. Pripravila: Jelka Božič VELIKI DNEVI ZA OBRTNIŠTVO -PRVI VAJENCI SO V OBRATOVALNICAH Dnevi okrog 1. maja so za obrtništvo zelo pomembni in dolgo pričakovani. Tja do konca prve polovice meseca bo vseh 600 vajencev zapustilo šolske klopi in pričelo z delom v delavnicah pri delodajalcih. V lanskem letu so se dijaki odločili za šolanje na dualni način, pod- pisale so se prve učne pogodbe, jeseni so se vsedli v šolske klopi , da si pridobijo splošna znanja za poklic, sedaj pa prihajajo v delavnice, da si z delom pridobijo praktična znanja v svoji stroki. Delo po učnem programu bo trajalo tja do druge polovice julija, odvisno seveda od poklica in zanj določenega števila ur praktičnega usposabljanja. To sicer ne velja še za vse poklice, ampak le za mizarje, tesarje, zidarje, mesarje, avtomehanike in avtokleparje. Pred prihodom na delo se pogosto pojavlja vprašanje: Kaj mora storiti delodajalec in kaj vajenec, preden se začne učenje z delom? Vajenec mora delodajalcu prinesti delovno knjižico, ki jo dobi na upravni enoti svoje občine. Delodajalec pa mora vajenca prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, ravno tako kot delavce, na obrazcu M-l Prijava za zavarovanje delavca, šifra 49, rubrika Podlaga za zavarovanje. Ta šifra je tudi razpoznavni znak Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za uveljavljanje izplačila prispevkov iz državnega proračuna. Na osnovi teh prispevkov, ki jih za prvi letnik v celoti plača država, je vajencu priznana zavarovalna doba za vsak letnik po 6 mesecev oziroma eno leto in pol za celotno šolanje. Ta zavarovalna doba se kasneje tudi vpiše v vajenčevo delovno knjižico. Kako naj delodajalec ve, kaj se mora vajenec naučiti v delavnici ? Vse to je" napisano v predmetniku in izpitnem katalogu za vsak poklic posebej. To dokumentacijo in predlog vajeniškega dnevnika so delodajalci prejeli iz srednje šole, katero obiskuje njihov vajenec, in iz Obrtne zbornice Slovenije. Vajenec mora sprotno pisati vajeniški dnevnik, za kar morata skrbeti oba, tako vajenec kot obrtnik, da bodo vajeniški dnevniki pravočasno napisani in s podpisom obrtnika potrjeni ter oddani na njihovo šolo, najkasneje do 20. avgusta. Šele takrat bo vajenec v šoli dobil spričevalo. To pomeni, če vajeniškega dnevnika do tega datuma ne bo predložil šoli, ne bo mogel nadaljevati šolanja v drugem letniku. Vsi ti dokumenti bodo poleg spričevala potrebni tudi za pristop k vmesnemu preizkusu, ki ga bo moral opraviti vsak vajenec po drugem letniku. Takrat se bo tudi videlo, ali se je naučil poklica v taki meri, da bo nemoteno naredil tretji letnik in na koncu šolanja uspešno opravil tudi pomočniški izpit. Kaj pa plačilo ? Ne smemo pozabiti, da vajencu pripada mesečna nagrada, ki po trenutnih izračunih znaša 8.944,50 SIT. Izplačilo te nagrade nalaga delodajalcem Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju in seveda tudi Učna pogodba. Pri tem obrtniki opozarjajo državo, da je šolanje vajencev tudi njena skrb, ne pa da je ta naloga prešla le na pleča delodajalcev. Zato so Vladi predlagali in od nje zahtevali kar nekaj ukrepov, vendar se stvari premikajo zelo počasi. Pa vendarle je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo reševala to problematiko. Obrtniki prvih vajencev so te dni prejeli od Skladov za izobraževanje delavcev pri obrtnikih enkratno finančno pomoč v višini 17.490,00 tolarjev, rezerviranih in obljubljenih pa je tudi nekaj milijonov državnega denarja iz lanskega in letošnjega vladnega proračuna. Pripravila: Majda Može STRAN Ivančna Gorica april 1998 PRORAČUN ZA LETO 1998 SPREJET 37. redno sejo občinskega sveta, ki je bila 27. marca 1998, je zaradi opravičeno odsotnega predsednika vodila podpredsednica Milena Vrhovec. Kljub sedmim točkam dnevnega reda pa bi dve izmed njih upravičeno označili kot osrednji, in sicer: - Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ivančna Gorica za leto 1997 in - Predlog odloka o proračunu občine Ivančna Gorica za leto 1998 s programi. Svetniki so prejeli natančno razdelano gradivo in seveda tudi ustno obrazložitev k osnutku Odloka o zaključnem računu proračuna občine Ivančna Gorica za leto 1997. Kljub poročilu nadzornega odbora, pa so nekateri razmišljali drugače - vznemiijale so jih predvsem tiste postavke, ki v letu 1997 niso bile v celoti porabljene. Svetnik g. Godeša je navedel nekatere možnosti, s katerimi bi občina povečala proračunske prihodke, npr. s sprejetjem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, s katerim bi zajeli tudi ostala območja občine Ivančna Gorica, s prodajo neprofitnih stanovanjskih objektov na področju občine Grosuplje ter s sprotnim dopolnjevanjem evidence lastnikov počitniških objektov na območju občine Ivančna Gorica. Zupan Jernej Lampret se s predhodnikom glede plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni strinjal, saj po besedah župana velik delež občanov občine Ivančna Gorica že vrsto let plačuje krajevne samoprispevke, po besedah župana pa je prodaja neprofitnih stanovanj nesmiselna, kajti občina mora razpolagati s takimi stanovanji zaradi socialnih razmer, ki jih na področju Ivančne Gorice ne manjka. Na predlog Odloka o proračunu občine Ivančna Gorica za leto 1998 sta bila vložena dva amandmaja, kljub temu da so bili predlogi na osnutek v večji meri upoštevani, v znesku 9.000.000 tolarjev, dodatnih 5.000.000 tolarjev za OS Višnja Gora ter 4.000.000 tolarjev za modernizacijo lokalne ceste Ambrus - Zvirče. Bistvene povzetke proračuna je obrazložil župan Jernej Lampret. Amandma, da se postavka modernizacija lokalne ceste (Ambrus -Žvirče) poveča za dodatnih 4.000.000 tolarjev, je bil z 12 glasovi ZA, 3 proti, ostali vzdržani sprejet pod pogojem, da se ta sredstva pridobijo z naslova Demografsko ogrožena območja. Amandma za dodatnih 5.000.000 tolarjev pa je bil ob zagotovilu, da se z rebalansom proračuna, ki naj bi bil predvidoma v mesecu juniju, zagotovi teh 5.000.000 tolarjev v okviru možnosti, umaknjen. Pred pričetkom seje je Milan Jevnikar izročil podpredsednici Občinskega sveta Mileni Vrhovec pisni predlog za spremembo dnevnega reda oz. umik dveh točk, ki se nanašata na prorstorsko ureditev novo predvidene komunalne deponije v Spaji dolini. Svoj predlog je utemeljil z dejstvom, da je nesmiselno sprejemeti tovrstne sklepe, dokler niso dogovorjene ekološke rente. Janez Skarlovnik je zagotovil, da bodo pogovori s prizadetimi krajani Spodnjega Brezovega, Peščenika in Male Loke glede ekološke rente zaključeni še v mesecu aprilu. Ob zagotovilu g. Skarlovnika je Občinski svet Občine Ivančna Gorica, sprejel oba sklepa: Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Litija, vseh za obdobje 1986 - 2000 za območje občin Ivančna Gorica za medobčinsko komunalno deponijo Spaja dolina, ter Sklep o 30-dnevni javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta komunalne deponije Spaja dolina. Predlog Programa dela Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica za leto 1998 je bil sprejet z dopolnitvijo Odloka o deratizaciji ter z razpisom referenduma o določitvi lokacije za popolno osnovno šolo v dolini Krke. Pavel Groznik je predlagal, da bi v svojem imenu ali v imenu Občinskega sveta predsedniku republike Milanu Kučanu predlagali, da ob 900-letnici Cistercijanskega reda samostana Stična podeli za kulturne in gospodarske dejavnosti, ki jih je v tem obdobju samostan Stična dosegel, Zlati častni znak svobode in da naj bi tako priznanje bilo podeljeno na zaključni slovesnosti 4. oktobra letos. Danijela Pirman Prihodki Odhodki Primanjkljaj Presežek Bilanca prihodkov in odhodkov 942.743.000,00 tolarjev 962.843.000,00 tolarjev 20.100.000,00 tolarjev Račun financiranja 26.000.000,00 tolarjev 5.900.000,00 tolarjev 20.100.000,00 tolarjev DEJAVNOST ŽUPANSTVA V APRILU 1998 1. 4.1998 - Obisk predstavnikov vladnega Urada za prostorsko planiranje - anketa o romski problematiki v občini. 4. 4.1998 - Zasebni obisk župana občine Hirschaid. 13. 4.1998 - Občni zbor društva upokojencev Stična. 14. 4.1998 - Razširjena seja gradbenega odbora za novo osnovno šolo v Višnji Gori. - Prireditev ob 50-letnici VIZ Višnja Gora. 15. 4.1998 - Posvet županov - Center za izobraževanje na Igu -obravnavane teme s področja zaščite in reševanja. 21. 4.1998 - Posvet, ki ga je pripravila vladna služba za lokalno samoupravo. Tema posveta pa so bile spremembe in dopolnitve statutov občin. - Zbor krajanov vasi Blato v Občini Grosuplje, problematika obstoječega odlagališča Stehan in nova deponija v Spaji dolini. 24. 4.1998 - Razgovor s predstavniki Slovenskih železnic. Tema pogovora - možnosti vključevanja zemljišč, med Sokolsko ulico v Ivančni Gorici in železniško progo, last Slov. železnic, za prostorske in razvojne namene občine. - Svečanost ob spomeniku talcev v Radohovi vasi. 26. 4.1998 - Slovesnosti ob jubilejnih prireditvah Samostana Stična. 29. 4.1998 - Sestanek županov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Tema: odlagališče smeti na Stehanu. Pripravil: Vinko Blatnik Občinskemu svetu ObčnirBe Ivančna Gorica V začetku novembra 1997 je bil v Klasju št. 6, časopisu prebivalcev Občine Ivančna Gorica, na strani za uradne objave objavljen sklep Sklep Občinskega sveta, sprejetega 11. julija, o imenovanju komisije za delitev premoženja med Zdravstvenimi domovi Ljubljana, Grosuplje in Ivančna Gorica v katero sem bil imenovan tudi jaz. 27. 2.1998 pa je bil sprejet Sklep o razrešitvi, brez vsakršne utemeljitve. Ker za imenovanje v omenjene komisije nisem dal nobenega pristanka, postavljam Občinskemu svetu javno vprašanje: Na kakšni osnovi si Občinski svet dovoljuje manipulirati z dražavljani Republike Slovenije in občani Občine? Ali ni to, milo rečeno, neodgovornost, primitivnost in kratenje temeljnih človekovih pravic državljanov? Zahtevam, da na enakem mestu v časopisu Klasje objavite ustrezno opravičilo. Pripominjam še, da seja komisije ni bila nobenkrat sklicana. Ali se vam gospodom ne zdi potrebno seznaniti občane, kaj je s premoženjem Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki smo ga zgradili krajani? Avguštin Erjavec, Ivančna Gorica POVZETEK Z OBČNEGA ZBORA SLS IVANČNA GORICA Občnega zbora SLS sta se udeležila tudi sekretar Ministrstva za promet in zveze g. Žarko Pregelj (na levi) in g. Franci But, sekretar Ministrstva za kmetijstvo (na desni). Občni zbor je vodila Milena Vrhovec (v sredini). V petek, 24. 4. 1998, smo se zbrali člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke na rednem občnem zboru v Ivančni Gorici. Kot je običajno, je bil prvi del zbora namenjen poročilom predsednika, tajnika, blagajnika ter predsednika NO podružnice SLS. Predsednik podružnice je predstavil tudi plan za leto 1998. Sledila je razprava, v katero sta se vključila tudi gosta občnega zbora Žarko Pregelj, sekretar na ministrstvu za promet in zveze, ter Franc But, sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in pred nedavnim imenovan za vodjo pogajalske skupine za Evropsko unijo s področja kmetijstva. Gospod Pregelj se je v svojem govoru osredotočil predvsem na izgradnjo avtocestnega odseka Višnja Gora - Bič, ki naj bi se začela graditi v bližnji prihodnosti. Pregelj je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih zastavili prisotni na občnem zboru. Za sklop pisnih vprašanj, ki sta jih pripravila g. Čebular in Jereb in se navezujejo na spremljajoče objekte te avtoceste, to je kanalizacijski vod do Višnje Gore, hidromelioracije Polje -Draga, zapornice na železniški postaji Šentvid, obvoznica pri priključku na avtocesto v Biču, pa je g. Pregelj dejal, da so realnost in da je pri teh zahtevah potrebno vztrajati. Tudi govor g. Buta je bil zelo zanimiv, predvsem v tistem delu, ki govori o približevanju Slovenije EU. Tudi sam priznava, da je zelo veliko odvisno od njega in skupine, ki se bo pogajala s pogajalci EU, da bi dosegli čim boljše pogoje ob prehodu, to je finančno soinvesti-ranje v projekte, kot so podpora kmetijstvu s področij z omejenimi možnostmi kmetovanja, potem gorska in demografsko ogrožena področja ter pomoč pri uveljavljanju tržnih redov v Sloveniji. Bili smo si enotni, da so spremembe, ki prihajajo, tako nagle, hitre in pomembne, da ni vseeno, kako se nanje odzovemo. Zatorej, ko imamo priložnost, dobiti informacije iz prve roke, jih ne smemo izpuščati iz rok. In prav bi bilo, da bi se te razprave udeležil kakšen predstavnik občine ter seveda tisti, ki delajo na področju kmetijstva v naši občini, ne glede na politično pripadnost. Zato je bil tudi eden od sklepov občnega zbora, da v primeru zainteresiranosti javnosti pripravimo okroglo mizo na te teme in, kot sta gosta dejala, bosta rade volje prišla. Ob prijetnem pogovoru je čas hitro tekel in ta občni zbor smo pozno zvečer zaključili. Za Upravni odbor: Zupančič ijMM. JO-VJim. (¡Hca^IU /mi te Me. ^kiMMt. ^tnCu. \ ^r/ol^k-^(HM -i^aArei. 7oi^d^e« Ji-H-ieVi-« 4 i 3 • , IVO^BM^L jmUltH^ JLI tk«. itetaUji. ffoCuL [ (U»; AMc i/e*) iM&ifM. : X ■ M ^i^uilUL fp™*- 3. W -¡¡uUoidiiii ^jjtruM lCU tdAM. i ( ¡mi ŠirhMi 'At^urta. ^j-kau r /u^jeiu. Jst^^ a ^iJoj-' (««¿tti M- Mjf (flijlMf*. tod». ■ Veliko in vsemogoče se je govorilo o odstopu ivanškiega/Svetnika Franca Godeše iz Višnje Gore. Prav zato objavljamo faksimile njegove odste Ivančna Gorica april 1998 STRAN OBČINA IVANČNA GORICA TRETJIČ PRAZNUJE SVOJ PRAZNIK Veliko znamenitosti in značilnosti ima naša občina, ki bi jim lahko posvetili naš občinski praznik. Odločitev, da je le-ta 29. maja, v spomin na našega rojaka Josipa Jurčiča, pripovednika in časnikarja, ni nič nenavadnega, saj ga slovenski narod priznava za velikega moža naše domovine. Malemu slovenskemu narodu je pustil bogato dediščino, ki nam je lahko v vsakem času v opomin in spomin na umetnika, ki je življenjsko delo posvetil malemu človeku in hkrati malemu narodu, ki mu je pretila izguba identitete. Jurčiča ne poznamo le kot pripovednika, temveč tudi kot časnikarja, urednika in politika. Prav to bogastvo pisateljevega trinajstletnega dela v žurnalistiki odkrivamo v zadnjem obdobju. Ni naključje, da najboljšim novinarjem podeljujejo Jurčičeve nagrade. Tudi naš novi odlok o priznanjih in nagradah se navezuje na Jurčičevo ime. 29. maj je dan, ko je naš pisatelj prevzel odgovorno uredniško delo pri Slovenskem narodu v Mariboru po smrti Antona Tomšiča, tudi našega rojaka. Ob prazniku se pražnje oblečemo, se zaustavimo, ocenimo naše delo in začrtamo pot za naprej. Nova organiziranost lokalne skupnosti ima že več kot dvoinpolletno zgodovino, zato bodo vsi tisti, ki so v tem času pričakovali veliko, razočarani, tisti zmerni optimisti pa bodo v nadaljnjem spreminjanju odnosov, zadolžitev in obveznosti, skupaj z lastno aktivnostjo, doživeli ustrezen razvoj svojega kraja. Občina, ki je nastala konec leta 1994, je ohranila prav majhen del pristojnosti prejšnjih občin, občani in občanke pa svoje zahtevke še naprej naslavljajo nanjo: predloge in pritožbe, ki ne zadevajo le komunalnih objektov in naprav, gradnje cest in poti, vodovodov, kanalizacije, ekološke varnosti, zbiranja odpadkov, požarne varnosti, reševanje pri elementarnih nesrečah, nadzorstvo pri krajevnih prireditvah in predloge za financiranje dejavnosti, kot so: načrtovanje občinskega razvoja in skrb za lepši videz občine, spodbujanje umetnosti in kulturne ravni občine, predšolska vzgoja, gradnja in vzdrževanje osnovnih šol, društvena dejavnost, šport in rekreacija, osnovno zdravstvo, preprečevanje zasvojenosti, pomoč mladini in starejšim ter ostalo. Občinski svet in občinska uprava morata delovati kot dober gospodar, ki z odloki in uslugami, ki jih nudi občina, preko svojih vzvodov primerno davčno obremeni občana za dopolnitev občinskega proračuna, ki mora z nadzorom zaustaviti potratnost, nevestno delo, samovoljno upravljanje s premoženjem in druge nepravilnosti. Naj bodo predlogi za financiranje še tako upravičeni in pametni, vsem tako ni mogoče ustreči. Zupan in županstvo lahko v primeru, ko nimata pristojnosti in tehničnih pooblastil, nagovarjata ustrezne instance, tudi državne, naj svoja dejanja prilagodijo interesom občank in občanov. Vendar pa dobro sodelujemo z upravno enoto Grosuplje, geodetsko službo, davčno upravo, policijsko postajo, in kar je najvažnejše, z vsemi krajevnimi skupnostmi, kjer se velik del občinskega proračuna tudi posredno udejanja. Potrditev obstoja KS v naši občini pomeni pristno približevanje interesov in poznavanje potreb bližine. Zastavili smo si pošteno delo, ki ga znamo tudi nadaljevati. Prioriteta in potreba po novem prostoru v osnovnih šolah, enoizmenskem pouku in novem programu devetletne šole zahteva velika sredstva lokalne skupnosti in države. Gradi se nova šola v Višnji Gori, več kot štiristomilijonska investicija je največja, če že ne kar prevelika za proračun, saj bo v najboljšem primeru trajala kar tri proračunska leta. Odkupljeno je zemljišče in pripravljajo se projekti za novo osnovno šolo ob Šolskem centru, kjer naj bi bil edini financer ministrstvo za šolstvo in šport. S tem bo prostor pridobila tudi srednja šola, ki v slabih prostorskih pogojih za več kot 800 dijakov uspešno izvaja svoje poslanstvo. Izboljšujejo se tudi prostorski pogoji na Osnovni šoli Šentvid pri Stični. Več kot sto otrok je ostalo pred vrati vrtca, zelo pereč je problem mladih družin, zlasti stanovanjski. Občina je že dosegla dogovor za odkup zemljišča pri zdravstvenem domu, pripravljene so tudi že idejne zasnove novega vrtca. Vrtec kot javni zavod že dela samostojno^, v zagotovljenem programu se najdejo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje. Občina je pred razpisom koncesije za pridobitev novih možnosti vključevanja otrok v vrtec. Najverjetneje se bo že v tem letu število sprejetih otrok povečalo na račun razširitve vrtca v Šentvidu s pridobitvijo šolske učilnice, v Ivančni Gorici v občinskih prostorih v TRAIGU in v Zagradcu v nezasedenem prostoru Zdravstvenega doma. Zavedamo se, da so te rešitve le začasne in ne najboljše, so pa primerne. Zdravstveni dom Ivančna Gorica po osamosvojitvi že uspešno zagotavlja in izvaja svoj program. Poleg kulturnih društev, ljubiteljev kulture, najrazličnejših prireditev imamo v naši občini tudi dva muzeja - na Muljavi in v Stični, ki na profesionalni način privabljata številne obiskovalce. To dejavnost financira neposredno in posredno državni proračun. Nova knjižnica v Ivančni Gorici zahteva novo zaposlitev in primerne prostore. Velika pridobitev za krajane Ambrusa je vrnitev Kulturnega doma, v obnovo katerega sta občina in kraj vložila veliko sredstev in prostovoljnega dela. Kulturni krst so krajani sprejeli z navdušenjem. Zveza športnih organizacij sledi novim pogledom in drugačnim pristopom do sponzorskega deleža v športu z vzajemno izmenjavo med ponudbo v športu in poslovnim učinkom. Predmet dogovarjanja je nogometno igrišče v Ivančni Gorici. Področje komunalne dejavnosti je prav v tem času na vrhuncu pogajanj o Špaji dolini kot končni lokaciji izgradnje smetišča. Javno komunalno podjetje Grosuplje bo kot upravl-jalec skupaj s svetom in županstvom skušalo prizadetim vaščanom ponuditi ustrezno odškodnino. Investicija se je pričela s pripravo projektov in odkupom zemljišča, poteka pa postopek spremembe urbanističnega načrta tega območja. Letno smo v tem času zgradili približno 10 km lokalnih in več kot 10 km krajevnih cest. Letos je razpis za izvajalca pripravljen, asfaltiranje cest v dogovoru s krajevnimi skupnostmi pa bo v mespcu avgustu. Planirani del kanalizacije v Stični se je uspešno zaključil. Projektno se rešuje problem kanalizacije v Šentvidu pri Stični, fazna izgradnja kanalizacije Škrjanče - Mleščevo pa se je zaključila, ko je sofinancerski del primaknilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Rekonstrukcija vodovoda Vir -Šentvid je za nami, zaključujejo se dela na Debelem hribu, zaključujejo se začeta dela Rdeči Kal - Sad, projektno pa se rešujeta višinska cona Stična in Kuželjevec, kjer je voda že pritekla. Novi vir vode v stiškem zajetju je izboljšal kvaliteto oskrbe širšega področja s pitno vodo. Tudi občina je prispevala delež k hitrejši izgradnji prepotrebne telefonije. V Šentvidu, Dobu, Temenici, Sobračah, Višnji Gori in na Krki so, čeprav nekoliko pozno, pridobili več kot 1000 telefonskih priključkov, kar je lep dosežek. Dela tečejo na področju KS Zagradec in Aanbrus. Marsikatera dodatna pripomba krajevnih skupnosti, ki so jo posredovali predstavniki v komisiji za izgradnjo avtoceste, je bila upoštevana, mnoge še čakajo na razplet. Obnova regionalne ceste skozi naselje Krka je bila s pomočjo krajanov, občine in države opravljena v prid lepšemu videzu in predvsem varnejšemu cestnemu prometu. Rekonstrukcija ceste skozi Muljavo je v pripravi. V preteklem letu je bilo na oddelku za prostor vloženih blizu 300 vlog za gradnjo stanovanj, počitniških hiš, delavnic in ostalih objektov. Od tega je bilo kar okrog 100 vlog za gradnjo delavnic v okviru stanovanjske enote ali samostojnega obrtnega objekta. Osnovni prostorski plan je zahteval prevetritev, zato so bili v občinskem svetu sprejeti osnutki in predlogi prostorskih urbanističnih planov za celotno občino. Gasilska društva imajo v svojih garažah nove avtomobile, ki čakajo na prevzem v ponos gasilcem. Največje delo bo opravljeno v Zagradcu z dograditvijo gasilskega doma. Kdor se boji, da občina ob koncu mandata ne bo imela kaj pokazati, mu je dvom lahko odveč. Prejemnikom priznanj in nagrad čestitke za minulo delo in še veliko ustvarjalnih let v prid našemu skupnemu delu. Vsem občankam in občanom čestitam ob prazniku občine v želji, da bi znali vzljubiti ta naš lepi košček zemlje in si urediti bivalno okolje tako, da bomo ob sosedu zadovoljni tudi sami. Zupan Jernej Lampret KOLEDAR PRIREDITEV 22. maj 1998 ob 20.00 uri: Letni koncert Folklornih skupin Vidovo. Kulturni dom Šentvid pri Stični. 29. maj 1998 med 8.00 in 14.00: Tradicionalno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev učencev osnovnih šol občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Galerija kresnička na Muljavi. 29. maj 1998 ob 19.00 uri: Srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije medobmočno srečanje za Dolenjsko. Jurčičeva domačija na Muljavi. 30. maj 1998 ob 8.00 uri: Extempore Muljava 1998. Tradicionalno srečanje slovenskih slikarjev. 30. maj 1998 ob 18.00 uri: Koncert godbe Stična, nastop Folklorne skupine Vidovo Šentvid in plesne skupine KD Ivančna Gorica na ploščadi pred Novo ljubljansko banko d.d. Ivančna Gorica. 30. maj 1998 ob 18.00 uri: Otvoritev razstave, podelitev nagrad. 30. maj 1998 ob 19.00 uri: Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. 6. junij 1998 ob 20.00 uri: Letni koncert moškega in ženskega pevskega zbora KD Pevsko društvo Šentvid v Kulturnem domu Šentvid pri Stični. Na ponovitev igre Sosedov sin se Kulturno društvo Muljava že marljivo pripravlja, premiera bo 26. junija 1998. Naužijte se prijetnega in lepega! MUZIKAVIVA Seminar pianistov STIČNA '98 21. - 26. 6. 1998 Voditeljica mag. Lorena Mihelač Program: - priprava učencev na nastope, izpite, tekmovanja - analiza priprave in programov - tehnike memoriranja klasičnih skladb s poudarkom na polifonih skladbah - načini vadbe s poudarkom na polifonih skladbah - avdio (video) snemanje izvajanja skladb in analiza izvedbe - priprava učencev na samostojno vadbo - kritična analiza izvedbe sodobnih pianistov s poudarkom na razvoju objektivnih kriterijev - zaključni nastop udeležencev seminarja, snemanje prireditve in svečana podelitev potrdil ŠOLNINA Šolnina zajema 6 dni celodnevnega seminarja, vsakodnevno vadbo in uporabo snemalne tehnike za izdelavo študijskih posnetkov. CENA SEMINARJA je 10.500 tolarjev. Dodatne informacije: MUZIKAVIVA, Podgornikova 3, 1000 LJUBLJANA tel/faks: 061/575-176, mobitel: 0609/617-823 Bivanje in prehrana: Bivanje in poln penzion v samostanu Stična: - predšolski otroci - osnovnošolci - srednješolci - odrasli brezplačno 1.600 tolarjev na dan 2.000 tolarjev na dan 2.500 tolarjev na dan V soorganizaciji s KS Stična in turističnim društvom občine Ivančna Gorica smo vam pripravili ogled samostana in drugih znamenitosti v Stični. Učni pripomočki: Udeleženci naj s seboj prinesejo več avdio in najmanj eno video kaseto. Udeleženci lahko naročijo avdio kaseto ali CD-R s posnetkom zaključne prireditve po ugodnih cenah: - avdio kaseta 1.200 SIT - CD-R 2.400 SIT Rok prijave: 31. 5.1998 STRAN Ivančna Gorica april 1998 SLAPOVI V DOLINI KOSCE • SE EN BISER IVANSKE OBČINE Pni slap Kosce, obdan z lehnjakovimi skladi in porasel z mahom. (Foto: Milena Vrhovec) Kar noče biti konca odkrivanja naravnih lepot v naši mali Sloveniji in v še mnogo manjši občini Ivančna Gorica. To velja zlasti za prišleke in vikendaše, med katere spada tudi pisec teh vrstic, čeprav čisto po malem že postaja bolj domač. A tudi staroselci včasih presenečeno opazijo, da je na tem majhnem koščku Dolenjske še kakšno skrivnostno presenečenje. V zadnjem času so poleg bolj obljudenih in popularnih izletniških točk, ki jih vsi poznamo (in včasih obžalujemo, da so kakšne slabo vzdrževane), postali priljubljeni tudi bolj samotni kotički. Imel sem srečo, da me je usoda (zlasti v osebi prijaznega in izvedenega domačina Cveta Zupančiča) neke čemerne in s snežinkami posejane marčevske nedelje letos popeljala po dolini Kosce. Odhod od doma mi je pospremilo razmišljanje v stilu:"Ali res nimaš početi kaj pametnejšega, kot da v tekem vremenu hodiš po hostah?" Nekateri člani naše ekspedi-cije so to misel tudi glasno povedali. Pa vendar: marčeve Ide so Juliju Cezarju leta 44 pred našim štetjem prinesle smrt, nam pa 2042 let kasneje prijetno presenečenje. Da se v dolini te rečice, ki je zgodnji levi pritok Višnjice tik pod Višnjo Goro (natančneje v Starem trgu), skriva zanimiva naravna znamenitost, sicer ni nič tako zelo novega. V zadnjih nekaj mesecih se o slapovih precej govori v bližnji okolici, njihov opis je zašel v časopisje in tudi na zgledni predstavitvi občine na Internetu je priporočen izlet iz Višnje Gore v to dolino. Končno smo si udeleženci Jurčičevega pohoda umetniško upodobitev slapov lahko ogledali na. Kastelčevi slikarski razstavi v Višnji Gori (preden smo zagrizli v strmino Starega gradu). A vzbuja presenečenje, da se samo nekaj streljajev od (trenutnega konca) avtoceste nahaja takšna divjina. Ko se najprej širši, potem pa vse ožji kolovoz ob Kosci navzgor nekako izgubi in ko se od civilizacije posloviš pri zanimivi, menda predvojni počitniški hišici z opuščeno ribogojnico, si nenadoma v drugem svetu. Gosto poraščeni pobočji doline se postavita pokonci in se približata tako, da je komaj prostora za živahno rečico. Za stezo ga seveda skoraj ni, tako da v začetku ne preveč napeta hoja pomeni praktično skakanje z enega na drugi breg. Pri tem so zaradi z mahom poraščenih in tudi sicer spolzkih kamnov zelo dobrodošli občutek za ravnotežje, kakšne skakalske ali akrobatske sposobnosti in tudi kakšna palica ni odveč; brez dobrega obuvala (nepremočljivega in s čim debelejšim podplatom) pa ostanite raje doma. Že tako se mokrote ne bo dalo čisto ubraniti, da ne govorim o tem, da boste ponoči najbrž sanjali, kako se pride prek vode: s pogumnim (in zaradi splozkega doskoka) tveganim skokom, s telovadenjem po kamnih, ki pogledujejo čez gladino, ali s previdnim bredenjem po plitvinah. Kolikokrat je treba prek vode na morda dobrem kilometru poti, je - če ne šteješ sproti - pozneje težko oceniti. Ko smo zadnjič ob toplem (in pri nekaterih malo "začinjenem") čaju skušali za nazaj to ugotoviti, so mnenja pohodnikov variirala od 10 do (res pretiranih) 55: resnica je, kot običajno, nekje vmes. Kljub listnatemu gozdu v marcu se zdi, kot da v dolino nikdar ne posije sonce. Kako mora biti vtis pravega pragozda močan šele v poletnem zelenju! Govorice nanesejo na to, da sem zahajajo divji prašiči, jeleni in celo medveda so menda enkrat videli. Da strah le ni čisto odveč, kažejo vidni sledovi napajališča jelenov, nad katerim so si lovci uredili - ne prežo, ampak pravo gozdno kočo na drevesu. Atmosfera je eksotična in skoraj se zdi, da bi bolj verjetno kot na omenjene živali naletel na kakšnega tigra, na opico ali - o groza - zeleno mambo. In tudi v tolmunčkih Kosce bi prej kot drobne postrvi pričakoval kakšnega aligatorčka... Pot (kakšno hinavsko poimenovanje za komaj vidne človeške sledove) se začne nekoliko bolj vzpenjati, viši-nomer pokaže, da se je od začetka pri podvozu pod avtocesto dvignila že za 100 metrov, in glasnejše šumenje napove prvi slap. Očitno gre v tej dolini za zanimivo geološko kombinacijo navadnega apnenca in lehnjaka ter neprepustnih kamnin (naj mi bo blagohotno oproščeno moje poenostavljanje geologije). To je morda najbolje vidno, ko se dva kraka Kosce zlivata: desni, zahodni, priteče po apnencu in je voda kristalno čista, drugi, ki bolj z vzhoda priteče po lehnjaku, daje vtis nekoliko večje mostnosti, čeprav je voda seveda tudi povsem čista. Prvi slap, ki je razmeroma ozek, pa kakšnih 6 metrov visok, je obdan z lehnjakovimi skladi, ki jih je sam ustvaril. Se boj je ustvarjalna sila vode vidna pri drugem slapu, ki leži nekaj deset metrov više. To so res Plitvička jezera v miniaturi! Čez mogočno gmoto tega lahkega kamna teče voda v tisočerih curkih. Kljub nizkemu vodostaju je pogled kar veličasten. Sledovi vode pa dajo slutiti, kako je vse to videti po deževju ali ko se gori na kraški planoti tali sneg. Že sedaj voda kar mezi od vsepovsod. Žal je "pot" ob slapu tako strma, predvsem pa zahteva zaradi blata in mokrega listja, da je treba kar malo odvrniti pozornost od občudovanja narave in poskrbeti za lastno varnost. Kakšen zdrs tam se lahko tudi zelo neprijetno konča. In čeprav je veliki čar tega kraja v njegovi osamljenosti ter si gotovo nihče ne želi bolj množičnega obiska, bi tudi zaradi tistih redkih pustolovcev nekaj nadelanih stopinj na tistem klancu le ne škodilo. Ob slapu je glavni del strmega vzpona mimo. Se nekaj korakov in pri izviru Kosce smo. Voda bruha iz luknje v lehnjaku, številni drobni izvirčki, ki spremljajo nadaljnjo hojo, pa dokazujejo, kako voda ta porozni kamen ustvarja. Svojčas je bil to pomemben gradbeni material in marsikatera hiša v okolici je (bila) zgrajena iz njega. Povratek po isti poti je sicer mogoč, a nepriporočljiv. Predvsem je, kot je splošno znano, po strmi in mokri poti veliko teže in tudi nevarneje sestopati kot pa vzpenjati se. Poleg tega nas od izvira dalje zdaj mnogo bolj prijetna in zložna pot pripelje do vasi Vrh nad Višnjo Goro, do koder je vse skupaj (od Starega trga) kaki dve uri zložne hoje. Po asfaltni cesti oziroma bolje po bližnjicah ob njej je z Vrha do Višnje Gore le kake pol ure hoda. Seveda pa so na razpolago tudi druge skušnjave. Lačni in žejni se bodo lahko zatekli na turistično kmetijo Habjan, tistim, ki še niso utrujeni, pa je na razpolago vzpon na bližnje Gradišče (709 m nad morjem) s krasnim razgledom, na višji in oddaljenejši Kucelj (748 m), pa tudi na najvišji vrh občine Obolno (776 m) ali preko Trebeljevega na Janče. Razdalje do teh dveh zadnjih ciljev pa merimo že v urah. Dr. Marko Ilešič I - ' t \ >\ ; * *** * iF^lJfečl jI X. LM SBOBK i '^jf^u-f/f^C^' 2 J % i * '«sgk t M vtiSKfloHi. V&agSggji^ Tu izpod teh skal, poraslih z mahom, bmha na dan Kosca. (Foto: Milena Vrhovec) MALE IN VELIKE PECE Izvir studenca v Malih Pecah. Na južnem obrobju dobske kraške ravnine s polji in travniki se nahajata dve manjši vasi - Male in Velike Pece. Obe imata že zelo dolgo zgodovino. Po mnenju velikega poznavalca stiske samostanske posesti, dr. Jožeta Mlinarica, se vasi omenjata že leta 1140, ko ju je oglejski patriarh Peregrin podaril stiškemu samostanu v trajno last. Obe vasi imata tudi svojo cerkev. V Malih Pecah stoji p. c. sv. Lamberta, v Velikih Pecah pa p. c. sv. Matere Božje. Dr. Stane Mikuž je v svoji knjigi Umetnostno-zgodovinska topografija grosupeljske krajine zapisal, da se obe cerkvi prvič omenjata v 17. stoletju. V obeh primerih gre za preprosti podeželski cerkvici, ki sta svojo sedanjo podobo dobili v obdobju baroka in kasneje v 19. stoletju. V zvezi s cerkvijo v Malih Pecah se je do danes med domačini ohranila zgodba, ki pripoveduje, da je nekoč neki mož zakopal zlato na bližnji vzpetini, ki jo imenujejo Pod steno. Zlato je skril na tako mesto, da se lahko z njega vidi k trem cerkvam pod zvonik (Rdeči Kal, Male Pece in Dob). Ker do danes zlata ni še nihče izkopal, je verjetno še vedno skrito nekje na omenjeni vzpetini. Zanimivo je tudi ljudsko izročilo o bitki za grad Šumberk med Turjaškimi in Šumberškimi gospodi. Zapisal gaje znani šmihelski župnik Alojzij Zupane v rokopisnem zvezku z naslovom Pražupnija in župnija Dobrnič. Izročilo govori o tem, da se je med Sumberčani in Turjačani razplamtel srdit boj za grad Šumberk. Odločilna bitka pa se je bojevala ravno na območju Malih in Velikih Pec. Bitka se je končala s sklenitvijo miru, pri tem pa so Turjačani dobili svoj delež na šumberškem gradu. Po nekaterih zgodovinskih listinah naj bi Turjačani dobili svoj stolp na gradu Šumberk že v 1. polovici 15. stoletja- V Malih Pecah stoji danes na križpotju, tik pred vasjo, leseno znamenje. Postavljeno je na nekdanji cerkveni zemlji. Na križu je pritrjen zelo star lesen kip Jezusa (17. stoletje?). Nekdaj sta kip dopolnjevala še dva krilata angela, od katerih je eden v kelih prestrezal kri iz Jezusove rane. Križ stoji v vasi že kar pomnijo najstarejši ljudje. Na lesenem stebru je vrezana letnica 1954, ki priča o tem, kdaj je bil obnovljen. V Malih Pecah je zanimiv tudi izvir studenca v bližini vaške cerkve. Izvir je v celoti obzidan z obdelanim Tlačanski pil v Velikih Pecah. kamnom. Do približno leta 1930 je služil kot izvir pitne vode mnogim okoliškim družinam. Po vodo so sem hodili tudi z Rdečega Kala in Velikih Pec. Vodo so nosile ženske na glavah, navadno v lesenih škafih. V Velikih Pecah je več znamenj: Piškurjev križ, Markčevo znamenje, vaška in Rusova kapelica ter tlačan-skLpil. Piškurjev pil stoji nad Kastelčevo domačijo, po domače Piškurjevo, v bližini vaške cerkve. Lesen križ je dal postaviti Jože Kastelic leta 1922 v zahvalo, da se je živ in zdrav vrnil domov iz 1. sv. vojne. O Markčevem znamenju ni veliko znanega. Znamenje, lesen steber, na katerem je pritrjeno leseno ohišje, stoji na Rupah pri Rupnčanovi domačiji. Svoj čas je bil v ohišju postavljen kip Marije, pred nekaj leti pa so ga ukradli. Tudi o nastanku vaške kapelice, ki stoji pred vasjo, se ne ve ničesar. Kapelica stoji tu, kar pomnijo najstarejši vaščani. V njej je kip kronane Matere Božje. Za kapelico skrbijo danes Novakovi, po domače Frlajtovi. Veliko mlajša od nje pa je Rusova kapelica. Sezidana je bila leta 1970 v zahvalo, da so Lazarjevi in Rusovi z Velikih Pec srečno in zdravo preživeli 2. sv. vojno. Kapelica je posvečena sv. Tereziji, zato je v njej tudi velik kip te svetnice. Kapelico je posvetil tedanji stiski opat Ašič. Izmed vseh znamenj pa je gotovo najzanimivejše kamnito stebrasto znamenje, ki mu domačini pravijo kar "tlačanski pil" ali kužno znamenje. Tlačanski pil zaradi tega, ker naj bi ga dali postaviti stiski tlačani. V preteklosti naj bi tod vodila tudi glavna pot od Rdečega Kala mimo Pec proti stiškemu samostanu. Znamenje stoji na samem, severovzhodu od vasi Velike Pece. Na pravokotnem podstavku stoji kamnit steber s prirezanimi ogli. Na stebru je postavljeno pravokotno ohišje s plitvimi vdolbinami, ki je zaključeno s piramido. Na prednji strani znamenja je vklesana letnica njegovega nastanka, 1720. V nišah pa so še vidne obledele slike Kristusa na križu, sv. Vida, sv. Gregorja in Matere Božje. Dušan Štepec Vaška kapelica v Velikih Pecah. Ivančna Gorica april 1998 STRAN POZDRAV ŠENTVIŠKIH ZVONOV Včasih sonce že zjutraj oznani čisto poseben dan. Takšno je bilo tudi jutro 9. maja, ko so se na prvo in edino pot po šentviški župniji podali novi bronasti zvonovi farne cerkve svetega Vida. Na okrašenih vozovih so jih spremljali mnogi prizadevni šentviški farani, ki so iz navadne majske sobote s svojim pristnim veseljem in navdušenjem napravili slovesen praznik. Pot je zvonove vodila po vseh šentviških soseskah, tako da so najnovejšo pridobitev župnijske cerkve lahko od blizu videli in pozdravili malodane vsi župljani. Pisana procesija se je čez Glogovico pripeljala v Velike Pece, kjer jih je s hriba pozdravil zvon Marije Snežne. Od tod je sprevod potoval v najmanjšo podružnico župnije - v sosesko svetega Lamberta v Male Pece in naprej k svetemu Andreju v Hrastov Dol. Povsod so zbrani pozdravljali bronasti kvartet s pesmijo in prijazno besedo, ki je nemalokrat izžarevala sledove ponosa in ganjenosti. Na hribu je nenavadne romarje že pozdravaljal sveti Anton na Rdečem Kalu, v dolini pa so k slovesnemu pozdravu šentviških zvonov vabili iz zvonika svetega Petra v Dobu. Nikjer ni manjkalo veselja, smeha in tudi bogato obloženih pladnjev. Gospodinje vseh vasi so se resnično izkazale z mojstrovinami domačih ognjišč, pa tudi z neutrudno dobro voljo, ki seje stopnjevala iz trenutka v trenutek. Se pozdrav in že je sprevod krenil proti Radohovi vasi, kjer so zvonove tudi stehtali. Mnogo je bilo tudi prisrčnih postankov med ljudmi, ki so s preprosto kmečko vernostjo pozdravljali zvonove in jim želeli dolgo delovno dobo v šentviškem zvoniku. Cerkev svetega Lenarta v Pungertu je zvonove pozdravljala na daljavo. Slovesno so jih sprejeli v Temenici in potem v Sobračah, kjer je navdušenje zajelo že slehernega, ki je na ta dan na nek način soustvarjal zgodovino župnije. Tudi v podružnici svetega Janeza Krstnika v Bukovici se je zbralo veliko ljudi, vernih, preprostih, z žarom v očeh. Soseska svetega Pavla je zvonove pozdravila v Zaborštu in Sentpavlu. Spet je *' odmevala pesem, spet je dišalo po dobrotah... Dan se je nagnil v pozno popoldne, ko so zvonovi potovali po soseski svetega Roka, po Radohovi vasi proti Šentvidu. A poti še ni bilo konec, treba je bilo še v breg - v Cešnjice k sveti Ani. Tudi tam se je pritrkavalo in pelo. Visoko nad Šentvidom pa je z Gradišča nove zvonove pozdravil tudi sveti Miklavž. Njegovi varovanci so se zbrali sredi Petrušnje vasi in pospremili zvonove na zadnjo postajo - domov v Šentvid. Utrujeni, a srečni popotniki so od sonca ožgani priromali v Šentvid. Tu jih je pozdravila navdušena množica, ki je dan sklenila v skupni sveti maši za vse dobrotnike novih zvonov. In kdo je bil zaslužen za to? Preveč jih je, da bi jih naštevali. Le to je treba povedati, da so vsi, ki so na tak ali drugačen način sodelovali pri pripravi in pri izvedbi tega enkratnega dogodka, prispevali svoj delež k dnevu, ko je mlado in staro pelo: "Prav lepa je šentviška fara, še lepši je šentviški zvon." V nedeljo popoldne pa so zvonovi dobili svoje stalno mesto v zvoniku in njihov glas je že objel pokrajino v zavetju svetega Vida. Če boste hodili tod mimo, pa le prisluhnite in se sami prepričajte, kako se "sliš od svetga Vida zvon". Dragica Novak JUBILEJNO LETO 1998 GOSPODJE VIŠNJEGORSKI IN OGLEJSKI PATRIARH Patriarh Peregrin na grbovnem ščitku v stiski baziliki. Kot nam poroča Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, so bili bratje Henrik, Ditrih in Meginhalm Višnjegorski v sporu, kako naj si razdele posest Sitik. To je prišlo na ušesa oglejskemu patriarhu Peregrinu, ki je na ozemlju, ki ga je cerkveno-pravno upravljal oglejski patriarhat, želel pridobiti ozemlje, kjer bi se novi red lahko naselil. Sprtim bratom, ki so bili vazali (podložni) znane družine Breže-Selških, odkoder izvira sv. Hema, je patriarh ponudil zamenjavo. Pogosto se napačno piše in razlaga, da naj bi Višnjegorski podarili svojo posest samostanu. Višnjegorski gospodje so samo privolili v zamenjavo. Res pa je, da je prva rodovina Višnjegorskih kmalu izumrla in da so se gospodaiji, z njimi pa tudi upravitelji višnjegorskega gradu in posesti menjavali. Med njimi so bili tudi taki, npr. Tuijačani, ki so bili samostanu zelo naklonjeni in so mu v oporokah ali kako drugače volili tudi zemljiško posest. Vsekakor je patriarhu Peregrinu uspelo v Stično priklicati novi red. Kot trdijo nekateri sodobniki, je Peregrin osebno poznal sv. Bernarda, zato so prišli že 1. 1132, še za Bernardovega življenja, menihi s francoskim opatom Vincencem in stavbeniki v Stično naravnost iz Burgundije. Tak način ustanovitve nove postojanke je bil pravzaprav izjema, saj so se cisterce v Evropi ustanavljale po načelu filiacije. Kaj to pomeni? Vsak novoustanovljeni cistercijanski samostan ima svoj matični samostan, od koder je bil ustanovljen in od koder so prišli prvi menihi. Število stiških menihov so pomnožili menihi iz samostana Rain na avstrijskem Štajerskem, ki velja za stiski matični samostan in še vedno deluje. Rain so ustanovili menihi iz Ebracha na Frankovskem, ki pa ni več naseljen. V bližini tega nekdanjega samostana pa je mesto Hirschaid, od koder prihajata ga. in g. Patzelt, ki že leta dolgo duhovno in materialno podpirata stiski samostan. Ebrach pa je bil ustanovljen iz samostana Morimond v Burgundiji, katerega naloga je bila podpirati širitev reda proti vzhodu. CEMENTARIUS MIHAEL Leta 1132 so torej prišli prvi menihi v Stično. Z njimi so prišli tudi gradbeniki s svojim mojstrom Mihaelom, saj domači stavbeniki tako obsežnim gradbenim delom ne bi bili kos. Zatočišče so našli v Šentvidu, prafari oglejskega patriarhata. Zemljišče namreč, ki so ga dobili cistercijani v dar, je bilo še prava divjina. V treh letih jim je uspelo postaviti cisterco na noge, tako da se je redno redovno življenje začelo že 1135. Peregrin pa je samostan Sitik leta 1136 tudi pravnoformalno z ustanovno listino ustanovil. Tri leta po Bernardovi smrti, 1. 1156, je bila posvečena tudi stiška bazilika, biser zgodnjecistercijanske romanske arhitekture. Njen graditelj, cementarius Mihael, pa se v rodno Burgudnijo ni vrnil. Srce mu je osvojila domačinka Matilda. V zahvalo za dolgoletno zvesto službo je opat Aldeprand v dogovoru s fevdnim gospodom grofom Albertom Višenjskim podari! Mihaelu zemljišče v Zgornji Dragi. Tam si je zgradil dom pa tudi lastno cerkvico, ki jo danes občudujejo umetnostni zgodovinarji. Posvetil jo je sv. Martinu, v Franciji priljubljenemu svetniku. Kot pravijo stari zapisi, sta bila Mihael in Matilda srečna in imela sta mnogo potomcev. Patriarh Peregrin se ni zmotil, ko je poklical cistercijane v naše kraje. Bele menihe so ljudje lepo sprejeli. Našim prednikom so se prikupili, ne nazadnje tudi z njihovim odnosom do fizičnega dela. Ob vsakodnevnem stiku z menihi, ki so znali prijeti za vsako delo, sta se našemu kmečkemu človeku krepila samozavest in samospoštovanje. Piše: M. A. Ficko Prihodnjič: Stiski skriptorij STO LET OBNOVITVE STIŠKEGA SAMOSTANA V nedeljo, 26. aprila 1998, je bila v stiski baziliki slovesnost, s katero smo se spomnili ponovnega prihoda belih menihov v Stično, od koder jih je 114 let prej pregnal odlok cesarja Jožefa II. Ob navzočnosti domačih in tujih gostov je slovesno bogoslužje vodil stiški opat dr. Anton Nadrah. V svojem nagovoru je poudaril velikodušno daljnovidnost ces-tercijanov iz Mehreraua ob Bodenskem jezeru, ki so od cesarsko-kraljevega verskega sklada odkupili pod Jožefom II. podržavljeno stisko opatijo in njene posesti. Na ta način so omogočili ponovno poselitev samostana. Pomen Stične za Slovence je v bleščečem slogu prikazal tržaški pisatelj, Prešernov nagrajenec in akademik prof. Alojz Rebula. Zanj je Stična geometrično središče slovenske narodne in kulturne zgodovine. Stična je "eno prvih močnih dreves v evropskem duhovnem gozdu", zato smo Slovenci bili in vedno bomo del Evrope. Sledila je otvoritev razstave v stari prelaturi. Ob pomoči notranjih in zunanjih sodelavcev sta razstavo pripravila mag. Franci Baraga in g. Hubert Paatzelt ("nemški zdomec v Sloveniji", kot se je sam hudomušno poimenoval med svojim nagovorom). Državni sekretar na ministrstvu za kulturo, Silvester Gaberšček pa je razstavo uradno odprl. Poudaril je, da so bili samostani na Slovenskem nekakšna ministrstva za kulturo oz. šolstvo, saj so dolga stoletja ustvarjali, negovali in ohranjali narodovo kulturo. Cistercijansko geslo "Moli in delaj" pa je v nagovoru domisleno skušal približati miselnosti današnjega človeka s tem, ko ga je "prevedel" v "Meditiraj in ustvarjaj". Razstava najprej prikazuje zgodovino cistercijanskega reda, nato pa v treh dvoranah obdobje po obnovitvi samostana. V prvem sklopu gre za čas ob ponovni naselitvi, ko so v samostanu prevladovali nemško govoreči menihi. Sledi obdobje velikega razcveta pod opatom dr. Avguštinom Kostelcem, razstavo pa sklene obdobje druge svetovne vojne in čas po njej, ko je nova oblast samostan nacionalizirala, skušala njene prebivalce pregnati in na ta način stisko opatijo spet ukiniti. Dobrodošla in zanimiva razstava bo na ogled do oktobra 1998. Marsikateremu obiskovalcu bo razširila zgodovinsko vedenje predvsem z dokumenti iz naše polpretekle zgodovine. Zapisala: M. Ficko J ISKRA BATERIJE ZMAJ, D.D. STEGNE 31 1521 LJUBLJANA Objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA Stalno zaposlitev, dinamično delo in stimulativna plačo nudimo dinamični ter v prodajni in nabavni funkciji na zunanjih tržiščih izkušeni osebi; sedež delovnega mesta je v Šentvidu pri Stični. Od kandidata pričakujemo: - da ima VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, - najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju prodaje in nabave na zunanjih tržiščih, - da aktivno obvlada angleški in nemški jezik, - da obvlada delo na računalniku. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA BATERIJE ZMAJ, d.d., Stegne 31,1521 Ljubljana. O izidu objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. % f S IMP LIVAR, d. d. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 VABI K SODELOVANJU 1. BRUSILCE - 5 DELAVCEV 2. KALUPARJE - 3 DELAVCI 3. STROJNIKA PRIPRAVE PESKA -1 DELAVEC 4. JEDRARJA -1 DELAVEC Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: • končana osnovna ali poklicna šola kovinarske, metalurške ali druge ustrezne usmeritve, • starost od 18 do 35 let, • delovno razmerje se sklepa za določen čas 12 mesecev s trimesečnim poskusnim delom • prednost pri zaposlitvi imajo mlajši kandidati in kandidati s končano dveletno ali triletno poklicno šolo. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema IMP LIVAR, d.d., Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA - do 31. 5.1998. \ / STRAN Ivančna Gorica april 1998 REFERENDUM V DEŽELI DESETEGA BRATA ZDRUŽUJE LJUDI Ponovno nam je uspelo. Tokrat ne posamezniku, kakor se je to zgodilo pred leti. Sedaj smo to storili v slogi vsi krajani Krajevne skupnosti Muljava. Tudi tokrat smo računali samo na dva kosa - dela. Prvi je bil malo manjši, drugi pa ravno dovolj velik, da je bil glas "štr-rrbunk" močnejši od prvega. In tega smo tudi potrebovali. V mislih imamo seveda referendumsko "početje", ki je bilo v nedeljo, 19. aprila 1998. 1. V volilni imenik je bilo vpisanih 525 krajanov. 2. Na referendumu je glasovalo 363 krajanov ali 69,14 %. 3. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 257 krajanov ali 70,80 %. 4. Proti uvedbi krajevnega samoprispevka so glasovali 104 krajani ali 28,65 %. 5. Neveljavni sta bili 2 glasovnici ali 0,55 %. Tako se s 1. junijem 1998 pričenja novo obdobje krajevnega samoprispevka (1,5 %), ki se zaključuje 31. maja 2003. Svet Krajevne skupnosti Muljava se vsem, ki ste oddali svoj glas ZA samoprispevek, prav tako pa tudi tistim, ki ste bili v rahlem dvomu - toplo zahvaljuje. S tem ste nam zaupali, da bomo tudi v naslednjih petih letih z Vašo pomočjo izpolnili in spoštovali Vašo referendumsko odločitev. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI MULJAVA KRVODAJALSKA AKCIJA V prijetnem vzdušju je potekala krvodajalska akcija v sredo, 29. aprila 1998, v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Na odvzem krvi je prišlo 135 krvodajalcev iz občin Ivančna Gorica in Grosuplje. To so bili predvsem ljudje, ki so kri že večkrat darovali. Žal smo ugotovili premajhen odziv mladih. Z osebnimi vabili smo na to humano akcijo povabili več kot dvesto mladih, ki so v zadnjih dveh letih opravili šoferski izpit; vabilu pa se jih je odzvalo samo pet. Leta tečejo za vse enako, tudi naši večkratni krvodajalci se starajo, zato računamo na mlade. Pridite na naslednjo akcijo in se prepričajte, da nekaj velja tudi občutek, da si nekomu, ki je bil v stiski, pomagal. Skoraj vsi, ki dajo kri enkrat, pridejo na krvodajalsko akcijo še večkrat. Hvala vsem za darovano kri. Območno združenje Rdečega križa, Grosuplje Obveščamo vse krajane občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, da je dežurni zdravnik dosegljiv v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica • od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj, • ob nedeljah in praznikih pa neprekinjeno 24 ur. • Telefonska številka 777-039 ali mobitel 0609/624-071. Krajane občine Ivančna Gorica in okolice obveščamo, da dela ambulanta v ZD Ivančna Gorica ob • sobotah od 7. do 19. ure, • ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 10. ure. • Telefonska številka 777-039 ali 778-769. V primeru, da ob sobotah zdravnik dela v otroški ambulanti, se telefon po 20 sekundah zvonjenja avtomatsko preklopi na pediatrično številko. ZD Ivančna Gorica direktorica: dr. Jana Jevnikar - Lampret Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM Med barcelonskimi klošarji Takole sem tisto mrzlo noč doživel cesto, ki sem jo le za nekaj ur delil z zapuščenimi in od nikogar ljubljenimi, ki kakor živali begajo sem ter tja in jim povsod dajo vedeti, da so odveč. V mojem dnevniku piše: Opolnoči se tako znajdemo pred vrati postaje skupaj s klošaiji, ki vsaj niso tako grozno umazani. So bolj zapuščenci ali pa azilanti. Vsaj en Japonec, ki vem, da nama ne bo ničesar ukradel, nama dela družbo. Dve "backpackerici" sta se prestašili hude družbe in rajši poiskali taksi. Morda imata denar za tisti Expo Hotel, v katerega sobe gledam. Vsake toliko časa se mimo postaje pelje taksi. Obujem si superge in oblečem hlače, da me ne bo zeblo na betonu, pod rit pa dam polivinil. Desno od mene sedijo trije Arabci, za katere kasneje zvem, da so Sirijci. Oče in sin živahno debatirata in ves čas lahko poslušam arabščino, ki je nekam podobna francoščini. Oče je invalid s palico in ortopedskimi čevlji. Sin ima očala in trenirko - in debatirata. Levo od mene spi prvo izmeno Martin, zraven njega pa Japonec, ki študira francosko literaturo, pa ne zna francoščine, pravi. Zraven leži en Arabec v zeleni srajci. Potem je ena stara klošarka, ki spi bosa, naslonjena na vrata. Rdeč pulover ji malo zadrži toploto, da ne uide v vedno hladnejšo in samotne-jšo noč. V kotu spita še dva Arabca, drug ob drugem z radiem. Nasproti nam spi na postaji za trolo še en klošar, ki se komaj stisne na ozko klopco čakalnice. Noč je tako samotna, da ugasnejo celo velike neonske reklame na japonskih nebotičnikih. Zaradi dežja postaja vse bolj mrzlo. Ker nimam kje spati, hodim gor in dol in gledam speče klošarje. Spijo na kartonu, nekateri tudi samo na tleh ali časopisu. Nekateri so zaviti v karton, drugi v kakšne cunje, staro zaveso ali kaj podobnega. Takole so letele besede v moj dnevnik tisto noč. So le bled odsev mojih misli, ki so se tedaj preselile v svet teh revežev. Ure dolgo sem lahko poslušal enakomerno govorico sina, ki je vneto razlagal svojemu očetu, kakor da bi mu hotel dopovedati, kako nepravičen je ta svet, da mora sedeti tu na mokrem asfaltu. Oče je še nekaj časa ugovarjal in prepričeval svojega sina, potem pa vedno poredkeje in vedno tiše, kot da se je že sprijaznil s svojo usodo pohabljenega begunca. Nazadnje je le še sin v prikritem besu v monologu meril smrčanje onih, ki so svojo usodo pustili na ulici. Potem je le zaspal, on in ne oče, ki ga je pokril s svojim suknjičem. Sam je nemo zrl v temno noč in čakal jutra. Kako rad bi mu namenil kako besedo, ko sva tako sedela drug ob drugem. Ali pa kakšnemu drugemu, ki je spal zavit v škatle, da so le noge molele ven in je izgledal kot kak zaboj, ki čaka, da ga dvignejo in odnesejo nekam, kjer bo lastnik dobro skrbel za tisto, kar je znotraj.Kakšna beda in zapuščenost teh ljudi, od katerih mnogi spijo le v srajci na golih mokrih tleh. Šele zdaj sem spoznal tisto pravo podobo, ki se je ne da preprosto pomesti pod preprogo. Po že znani progi domov Ob pol petih se vrata odpro in klošarji se z godrnjanjem preselijo na klopi v hali. Ker odhajava prezgodaj, s prvim vlakom do Cerbera v Franciji, je še vse zaprto in spet nič ne jeva. Se v temi najdemo vlak in v trenutku zaspimo. Francijo sva prevozila hitro kot za stavo. Z mesti se pozdravljamo kot s starimi prijatelji. Pokrajina hiti mimo in se spreminja v moje sanje, ki jih v kratkih spancih zlagam skupaj. Neverjetno, kakšen mozaik sestavljajo moje misli, ki se brez reda podijo sem in tja. Sanje mešam s pokrajino zunaj, ki jo vsake toliko časa pogledam izpod težkih vek. Niča, stara Niča, naju čaka le še toliko časa, da vprašam za vozovnico proti domu. Potem še eno uro čakava vlak, ki ima zvezo v Mestrah, zato najprej misliva, da bova zamudila. Pa se spomniva, da ta vlak vedno zamuja in zamudo tudi nadoknadi. Prav neverjetno, bi si mislil človek, saj italijanski policaji, ki so najpomembnejši ljudje na celem svetu, poljubno dolgo in predvsem počasi gledajo v vsak kupe. Vedno se sprašujem, ali imajo tako slabo organizacijo, da nihče ne ve, kaj so že pogledali, ali pa hočejo jasno pokazati vsak zase, da niso kdorkoli, ampak policaji, in to italijanski. V Sežani nas sprejme isti policaj, ki je skoraj pred enim mesecem v kupe poleg naju zaklenil dva brez potnih listov. Pot proti domu sicer bolj spominja na kakšno balkansko ekspedicijo s prigodami iz vojne, ki jih podoživlja stara ženica v sosednjem kupeju in vzbuja nestrin-janje tistih, ki so to vojno doživeli drugače. Vračam se v Slovenijo, ki jo vsi nevidno in podzavestno obtožujejo za razpad skupne države. Kar težko se mi je vrniti v to zmešnjavo, kjer čutiš Balkan. A vseeno si ne pustim vzeti občutka, ki sem ga hranil že od samega začetka, da lahko zopet pozdravim to zeleno dolino, ki me je čakala in sprejela z odprtimi rokami. Ostal je vlak s sprevodniki, postaje z napisi in človeškim mravljiščem, ostal je jamajški Francoz, s katerim sva ponoči prehodila pol Barcelone, rjavi Ebro, temna stopnišča Porta in svilnata megla v jutrih, ostala je Tavira in dobra gospa, pa skopi Zid in vsi prijatelji iz Almagra, ostal je policaj v Valenciji, morda klošarji in oče s svojima sinovoma in... vlak, prazen vlak. Andrej Ficko Volilna komisija je ugotovila naslednje rezultate: Mustarjeva mama glasuje. Za pravo senzacijo na referendumu je posrbela gospa Marija Železnikar iz Malih Kompolj št. 8, po domače Mustarjeva mama. Letos maja bo praznovala svoj 95. rojstni dan. Ob prihodu na referendum smo jo prisrčno sprejeli. Zadovoljno se je smehljala, kar je potrdilo našo naklonjenost. Dolgo smo z njo obujali spomine. Ob koncu smo ji zaželeli še veliko zdravja. ju, ki so ga še dodatno popestrili krajani s prenekatero šalo, se je čas naglo bližal uri, ko smo ugotovili rezultate referenduma. Ivančna Gorica april 1998 STRAN SETR d.o.o. Vir 48 TP GVtNA - SERVIS BELE TEHNIKE IfiMli d.o.o,3 Trgovsko in proizvodno podjetje POSLIKAVA svilenih izdelkov 25. OBLETNICA ZDRUZENJA MULTIPLE SKLEROZE REPUBLIKE SLOVENIJE Grosupeljsko podružnico združenja multiple skleroze Slovenije predstavlja njen predsednik Ivan Janežič 25. OBLETNICA V združenje multiple skleroze Slovenije bo po predvidevanjih do konca leta 1998 včlanjenih že več kot 1400 obolelih oseb, kar je velika številka glede na to, da je bilo leta 1975, ko se je združenje ustanovilo vanj včlanjenih 23 oseb. Združenje je preraslo iz organizacije samopomoči v kvalitetno invalidsko organizacijo, ki izvaja in organizira zdravstvene in socialne programe za vse osebe z multiplo sklerozo (ne samo za člane). Združenje organizira med drugim tudi obnovitveno rehabilitacijo, in to v Centru za obnovitveno rehabilitacijo v Topolšici, Laškem in Strunjanu. O MULTIPLI SKLEROZI Multipla skleroza je ena najtežjih neozdravljivih progresivnih bolezni, ki prizadene ves organizem in vse organske funkcije. Najpogostejši simptomi, ki se pojavijo, so: okvare na spodnjih in zgornjih okončinah, vid, govor, sluh, tremor - tresenje, inkontinenca, motnje požiranja, mišična oslabelost in stalna prisotnost bolečin. Ker se različni simpot-mi pojavljajo istočasno, ne moremo jemati multiple skleroze samo kot invalidnost z določenimi odstotki, ki človeku zmanjšujejo življenjske in delovne sposobnosti, temveč je poleg invalidnosti še bolezen, ki osebi iz dneva v dan spreminja zdravstveno stanje in tudi delovno sposobnost. GROSUPELJSKA PODRUŽNICA 16. marca 1996 je bila ustanovljena Grosupeljska podružnica ZMSS, ki pokriva občine Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašče in Ivančna Gorica. Podružnico vodi 4-članski odbor prostovoljcev, ki skrbi za obiske negibljivih članov, organizira občni zbor ter srečanja, skrbi za srečanja z zdravniki, specialisti, strokovna predavanja, skupinska razgibavanja ter organizira športno dejavnost za člane enkrat tedensko (balinanje, plavanje, pikado, šah, streljanje itd.). Sedež oz. pisarna je kar pri meni doma. Število naših članov z multiplo sklerozo se iz leta v leto povečuje. Povečuje se predvsem število mladih, saj bolezen prizadene največkrat osebe med 20. in 40. letom. Tako nastane veliko socialnih problemov, saj je to precej mladih družin z majhnimi otroki. Po statistiki naše podružnice je med članicami 80 % žensk med 20. in 40. letom in le 20 % moških. Podružnica poskuša vsaj delno omiliti tudi socialne in psihične stiske, saj ženske ponavadi tudi nosijo breme družinskih del, vzgojo otrok in ostalo. O FINANČNIH TEŽAVAH Za vse programe, ki se odvijajo na lokalni ravni, si moramo priskrbeti finančna sredstva. Na pomoč so nam priskočile občine, vendar ne v zadostni meri, tako da si iščemo pomoči pri donatorjih in sponzorjih. Seveda je to za nas, ki smo oboleli za MS, še dodaten napor. Radi bi pridobili še več sredstev, ki jih potrebujemo za naše rehabilitacijske in rekreacijske programe, saj nam le-ti zvišujejo kvaliteto življenja. Radi pa bi tudi šli na kakšno državno športno prvenstvo, kjer bi dosegli kakšen dober rezultat in se seveda družili z ostalimi obolelimi za multiplo sklerozo. K. Medved POMAGAMO SOČLOVEKU? Lani so vse občine skupaj prispevale za Podružnico Združenja multiple skleroze Grosuplje le 150.000 tolarjev. Samo ena masaža za enega pacienta pa stane npr. 3.800 tolarjev. Na njihovem občnem zboru jc bil prisoten samo župan občine Grosuplje, Rudolf Rome. Ostali so se opravičili. Sami, čeprav bolni, pravzaprav dosegajo zavidljivo raven organiziranosti, iznajdljivosti in samopomoči. Ali zmoremo vsaj razmišljati po njihovo? Dve stopnici sta za njih ogromna ovira, kakor tudi za paraplegike, slepe in druge prizadete. Kako bomo gradili : nove objekte? Kako se bomo vključevali v pomoč, sponzorstva ipd? Naj vsak razmisli pri sebi. Na območju naše občine se pojavljajo lične oglasne table z grbom občine. Vsekakor vredno posnemanja. (Foto Milena Vrhovec) PEŠ IZ ŠENTVIDA NA PRIMSKOVO V CENTRU ZA ZDRAVLJENJE 30LEZNI OTROK ŠENTVID PRI STIČNI NEKAJ NOVIH AKTIVNOSTI NA KONJŠČKU NOVA STREHA liko spolzek sestop v dolino Mišjega potoka in s ponovnim nebeškim mokrim blagoslovom začinjeni vzpon proti od daleč vidni farni cerkvi na Primskovem (590 m) sta spet raztegnila vrste pogumnih hri-bolazcev. Nekateri so zbrali toliko Nadini prtički na razstavi. Osnovna šola, ki deluje v okviru Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, poskuša zaživeti za svoje gojence, njihove starše in tudi zunanje obiskovalce, zanimivo življenje. Seveda je to ponavadi predvsem zasluga prizadevnega osebja. Silva Lavrič, Nuša Mihalič, Alenka Ivanjko in ostale pedagoške delavke so namreč pred kratkim pripravile odmevno razstavo izdelkov, ki so nastali po velikonočni delavnici otrok in razstavo izdelkov domače obrti. Predvsem je bila zanimiva razstava kvačkanih prtičkov domačinke Nade Kek, sicer članice Grosupeljske podružnice Združenja multiple skleroze Republike Slovenije, ki smo jo predstavili v Klasju. Tu so bile tudi tkaničene belokranjske voščilnice, današnje velikonočne voščilnice, košare itd. Sedaj dekleta pripravljajo Igre zdravja in prijateljstva. Prejšnja leta smo jih poznali kot Bolnišnične igre, vendar bi jim sedaj rade vdihnile novih razsežnosti, novih oblik in drugačnih iger, zanimivih gostov. Potekale naj bi 29. maja, vendar se nanje pripravljajo že dlje časa. Seveda jim manjka denarja in že sedaj obletavajo sponzorje. Upajmo, da jim uspe zbuditi veliko src in da bodo tudi letos, tako kot do sedaj, po "velikih" časopisih in radijskih valovih lahko ponosni poslušali o uspešnih igrah zdravja in prijateljstva. Pride tudi Klasje. (K. M.) kamnite klopi, na katerih so pred davnimi leti mestni očetje modrovali o pomembnih zadevah. Zelo verjetno so odločali tudi o žužemberškem nepridipravu, ki bi ga tamkajšnja oblast rada obesila na višnjegorskih gavgah - vislicah, pa jim seveda Višnjanje niso mogli ugoditi. Vljudno so jim pojasnili, da so le-te le za Višnjane in njihove otroke. Volitve v novi občinski svet pri krajevni skupnosti se bližajo. Konjšček s svojimi kamnitimi klopmi bi znal biti kaj primerno mesto za razmislek o kandidatih, ki naj bi zastopali slavno mesto in njenega ponižnega in prijaznega polža. Zaenkrat še občinski svetnik in predsednik Turističnega društva Pavel Groznik Pri delu so ves dan sodelovali: Franc Godeša, dosedanji občinski svetnik, z ženo Jožico, Jože Mihelčič, še občinski svetnik, Klavs Pišec, ki je poleg dela podaril še vso strešno opeko - bobrovec, Tone in Marica Pilko, Marija Gulan, Frenk Culjkar, Branko Vozelj, Leon Koritcki in Janez Kastelic. Pomagala pa sta tudi Štefan Horvat in Primož Šuntajs. Ostrešju bodo sledila še številna druga opravila, preden bo Konjšček spet lep in zanimiv. V zgradbi vodnjaka so ob stenah Ti geografski problemi seveda niso nikogar obremenjevali, še zlasti zato ne, ker smo si pri prijazni domačiji Toneta Zaletela krepko privezali dušo, pa še deževati je prenehalo. Čaj (z možnostjo dodatka) je bil zelo dobrodošel za izenačitev zunanje in notranje mokrote, nekateri se pa tudi nismo izogibali preverjanju trditev, da v tistih vinogradih ne pridelujejo samo šmarnice. In gospodar Zaletel je z neizpodbitnimi dejstvi dokazal kvaliteto svojih vin. Do končnega cilja nas je ločilo le še malo zračne razdalje. Toda neko- Turistično društvo Višnja Gora je v soboto, 25. 4. 1998, pričelo uresničevati enega od svojih letošnjih načrtov. Na Konjščku - vodnjaku - so zamenjali povsem dotrajano ostrešje z novim. Vsem je teknil golaž, katerega je Andrej odlično pripravil. Pohodništvo kot kombinacija rekreacije in draženja se je v naših krajih očitno razmahnilo. Tako se je kar številna četica v starosti "od pet do osemdeset let" (obe skrajni letnici sta morda malo pretirani) na veliki ponedeljek letos zbrala pred gasilskim domom v Šentvidu in se odpravila v vzhodno smer. Začel se je (že drugi, torej bo kmalu "tradicionalni") pohod iz Šentvida na Primskovo. Po prekrasnem sončnem jutru je april dokazal svojo slavo: še preden smo se spustili v Temenico, smo bili mokri do kože, kajti pelerine in dežniki v tistem nalivu niso kaj dosti pomagali. Nekateri so malo obupali, a velika večina od kakih 80 pohod-nikov je odločno zagrizla v strmino Debelega hriba. Zanimivo je, da tega, sicer znanega poimenovanja z vinogradi posejane vzpetine vzhodno nad Temenico na zemljevidu ni najti; po Krajevnem leksikonu Slovenije se tako imenuje naselju Temenica pripadajoči zaselek na južnem pobočju 503 metre visokega Slivnikovega vrha, okoli katerega se ovijajo zidanice vasi Mihelca. Smo pač blizu tromeje med ivanško, litijsko in trebanjsko občino. energije, da so se povzpeli prav do cerkve, ki obvladuje celotno okolico in je središče za številna kmečka in vedno bolj tudi vikendaška naselja po okoliških pobočjih. S sicer prelepim razgledom tokrat ni bilo računati, pa tudi ogledi cerkve in ostankov turškega tabora bodo počakali na bolj sončne čase. Najkrajša pot do končne postojanke je vodila mimo nove šole in gostilne na Kopačiji do zaselka Kremenjak, kjer je svoje gostoljubje pokazal glavni organizator pohoda Alojz Vencelj. Ob izvrstnem golažu in cvičku so se tudi tisti najbolj kisli in mokri hitro odobrovoljili, in ko je potem drugi Alojz še raztegnil meh harmonike, je kljub več kot triurnemu boju s strminami in dežjem zavladalo pravo dolenjsko razpoloženje. Dr. Marko Ilešič Vsem je teknil golaž, katerega je Andrej odlično pripravil. 10 STRAN Ivančna Gorica april 1998 PA SMO JO DOČAKALI In res smo jo. Še eno gledališko premiera namreč. Zgodila se je v soboto, 18. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Zagradcu. Morala bi se že mesec prej, pa je v dogajanje posegla višja sila in je vse skupaj odpadlo. Ravno zato so bili gledalci ta večer še toliko bolj neučakani in radovedni in so že pol ure pred pričetkom predstave skorajda napolnili dvorano. Člani amaterske gledališke skupine Zagradec smo se namreč po dveh letih uspešnega delovanja in zanesljive podpore Kulturnega društva Zagradec odločili, da bomo s svojim delom nadaljevali. Izbrali smo komedijo sodobnega ruskega dramatika Valentina Katajeva z naslovom Dan oddiha. Delo ni velika literarna umetnina, je pa zaradi svoje lahkotne igrivosti, duhovitosti in besedne igre sprejemljivo za najširši krog gledalcev. Zgodba se dogaja neko nedeljo v počitniškem domu Jurček, ki pa za vse obiskovalce vendar ni samo dom oddiha. Nekateri pridejo sem s posebnimi nameni, ko pa se tu oglasi še Zajcev, vesten uslužbenec, je zmeda popolna, predstava pa resnično prava komedija. Vsi zapleti, ki jih ni malo, nastanejo zaradi zamenjav oseb in napačne informiranosti, vendar v mejah komične in vsebinske verjetnosti. Predstavi postavijo piko na i še zapleti v treh izmišljenih ljubezenskih trikotnikih, ki tudi nudijo veliko smešnih situacij in s tem obilo zabave. Skratka - zanimivo in vredno ogleda! Ko smo torej konec prejšnjega leta v gledališki skupini soglasno izbrali komedijo, razdelili vseh trinajst vlog, postavili sceno in ob sobotah zvečer začeli z vajami, smo hkrati tudi sklenili, da bomo vztrajali do konca in ponovno navdušili občinstvo. Da nam je uspelo, smo se prepričali V soboto, 18. aprila, in ob ponovitvi v nedeljo, 19. aprila, ko so nas gledalci nagradili z dolgim aplavzom in mnogimi pohvalami. Z delom bomo nadaljevali tudi jeseni in naslednje leto, ker je od občinstva vedno lepo slišati: "Pa smo jo dočakali". Gledališko predstavo, seveda. Katja Šuštar KONČNO KORAK K NOVI KNJIŽNICI V IVANČNI GORICI Na sestanku, ki je potekal na grosupeljskem županstvu 4. 5. 1998 in na katerem so se zbrali župani vseh treh občin, predstavniki matične knjižnice Grosuplje in strokovni delavci uradov za družbene dejavnosti občin, so končno stekli oprijemljivejši pogovori o novi knjižnici v Ivančni Gorici. Glavni problemi, ki jih je treba razrešiti, so namreč: sprememba prostora, ki je po mnenju stroke sedaj odločno nefunkcionalen in premajhen, in pridobitev sredstev v zagotovljeni porabi z Ministrstva za kulturo za zaposlitev dveh strokovnih delavcev - bibliotekarjev. Dogovarjali so se tudi o tem, kako naj bi vzpostavili začetno stanje v knjižnici, ki jc zelo pomembno za kasnejšo nemoteno izposojo. Večjih problemov naj s tem matična knjižnica ne bi imela, saj bi se tega lotili izkušeni knjižničarji, vendar pa bodo to seveda lahko začeli izvajati takrat, ko bosta izpolnjena vsaj zgoraj omenjena pogoja. Stroka bo seveda težko "požrla" tudi nefunkcionalno knjižnično mrežo v občini Ivančna Gorica; verjamemo, da jo bo težko požiral tudi občinski proračun in zato upamo, da se bo problem reševal sistematično v korist dobre središčne knjižnice in ne "knjižnic zaradi knjižnic". (KM) KONCERT V CERKVI SVETEGA JOŽEFA V velikonočnem času je cerkev svetega Jožefa zopet na široko gostoljubno odprla vrata kulturnemu dogodku. Poslušali smo namreč lahko koncert trobil Glasbene šole Grosuplje. Zapeli so tudi Šentviški slavčki in deški zborček. Dogodek je v akustičnem prostoru in pred mnogoštevilno publiko izzvenel res praznično. Predvsem spodbudno pa je bilo dejstvo, da Ivančani le nismo nekulturni, kot je soditi po obisku prireditev v kulturnem domu, le cerkveni prostor nam očitno bolj "paše". Naši najmlajši pevci - zmagovalci Otroški pevski zborček Marjetica iz Vrtca Ivančna Gorica se je tudi letos uvrstil na medobmočno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele Krajine. Prišli so v spremstvu svojih staršev, zapeli pod vodstvom mentorice Majde Adamič, ob spremljavi Igorja Adamiča in spet zablesteli. Strokovni svetovalka ga. Majda Hauptman je ob koncu revije svoje vtise strnila: Revija v Grosupljem je bila odlična, posebej pa so me obogatili: pevke in pevci iz otroškega zbora Marjetica Vrtec Ivančna Gorica in OŠ Grm Novo mesto ter dva mladinska zbora - iz OŠ Žužemberk in OŠ Trebnje. Zlate so te Marjetice! Pridružujemo se čestitkam! T. L. SILVO DOČAKAL SOPLESALKO O folklorni skupini Zagradec Ni dolgo tega, ko se je obudilo Kulturno društvo Zagradec in že so aktivno začeli pripravljati proslave, predstave, gostovanja. Združujejo gledališko in folklorno skupino. Gledališka ta trenutek (ko pišem članek) pre-mierno prikazuje svojo igro, folklorna pa sodeluje na reviji. Folklorna skupina je še posebej zanimiva zato, ker je morala obuditi od mrtvih le voljo do plesa, saj so nekaj narodnih noš imeli že od prej. Folklora je namreč tu živela že pred leti. Pri tem jim je pomagala in jim še naprej pomaga Nuša Čuček, ki sicer neguje ljudske plese tudi v Šentvidu pri Stični. Ta trenutek je v skupini sedem parov, ki vadijo po enkrat na teden ob sobotah. Vabijo vse, ki želijo, da se jim pridružijo. Vztrajni dočakajo celo svoj par, pravijo. Tako, kot se je to zgodilo Silvu Ferlinu, ki je po enem letu le dobil soplesalko, gospodično Zdenko Maver. Korajža torej velja. (KM) KAKO JE TINČEK PADEL V JAMO ali 0 ŠPELI, KI NI PRIŠLA IZ ŠIMENKOVE JAME Tokrat bi vam rada pripovedovala o Špeli, ki 25. decembra lani ni prišla iz Šimenkove jame pri Mekinjah nad Stično. V enem od sifonov je izgubila svoje življenje. Spomnim se, da smo se takrat vsi spraševali, kdo je, koliko je stara, kaj je sicer počela v svojem življenju. Ko smo pred kratkim dobili pošiljko novih knjig v knjižnico, kjer delam, pa sem dobila del odgovora. Špela je bila sicer članica Jamarskega kluba Železničar, bila pa je tudi profesorica likovne pedagogike in očitno tudi pisateljica, saj je napisala in ilustrirala slikanico Kako je Tinček padel v jamo. Zgodbica se konča srečno, a vendar knjiga še ni izšla, ko se je Špela že ponesrečila in končala življenje, ko je prav tako kot njen Tinček "padla v jamo". Stara je bila 26 let. Slikanico so izdali njeni prijatelji, ki se je spominjajo kot nasmejanega, radoživega, vedoželjnega in srečnega dekleta. Jaz pa sem se ob gledanju njene slikanice zopet čudila življenju in knjigi in temu, kako sta skrivnostna, polna čudežnih zakonitosti, neizogibno povezana, črpajoč drug iz drugega in drugi iz prvega vedno in vedno znova.. (KM) P.S.: Slikanico lahko kupite na Gradišču za 1000 tolarjev. Kulturno društvo Stična na Linhartovo srečanje! Med desetimi gledališkimi predstavami, izbranimi za 11. Linhartovo srečanje, ki ga organizira sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnost, je tudi gledališka skupina KD Stična s predstavo PLEŠASTA PEVKA. Slovenski javnosti se predstavijo v petek, 15. maja 1998 v Novem mestu. K izrednemu uspehu skupine in režiserja Igorja Grudna - iskrene čestitke! EX TEMPORE GRADIŠČE IŠČE PODJETJA IN POSAMEZNIKE, KI BI ODKUPILI NAGRAJENA LIKOVNA DELA Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični bo v mesecu juniju, predvidoma 13., v okviru Kulturnega tedna organiziralo Ex Tempore na Gradišču. Pričakujejo veliko število gostujočih slikarjev in drugih obiskovalcev, izletnikov, ljubiteljev narave in likovne umetnosti. Poskrbeli bodo tudi za nagrade, in da bi te bile res dostojne, se tokrat obračajo na širšo javnost. Likovna dela namreč lahko po prireditvi tudi odkupite in mogoče ho katero od njih krasilo prav vaše prostore. Verjamemo, da bo zanimanja dovolj, saj bo tudi veliko domačih in krajinskih motivov. Kot kupec pa boste lahko sodelovali v ocenjevalni komisiji. Podrobnejše informacije o tem lahko dobite na tel. št. 785-150 po 17. uri (ga. Antonija). Ivančna Gorica april 1998 STRAN ANDREJA MISE ml SNEŽINKA Pomlad: obuja upanje. Se zadnja kaplja, snežinka utaplja se. In ti! Ti si med njimi. Tako naglo zbežiš z neba. In jaz! Jaz te čuvam kot kapljo dežja. Beg iz pravljice; v realnost. A tu ni lepše. Tu zaman je vse. Hrustljaš. Zapoješ. Pomežikneš. In odideš. Ni te več, v tal si se udri. Ponovno pogledam gor... Aha, že prihaja naslednji... DOMAČI KRAJ Čuteča roka odrine obraz z daljave, kjer narava še živi, zasliši gromek se glas. In tišino uniči nekdo, ki živi tam med stenami, v betonu, pa misli, da mu je lepo. A okrasje zbitosti lagodja ne da, sočutja ni, je spoštovanje, kar le poljana lahko ti da. In revež poda revežu roko, poreče stotič že: "Kljub vsemu, brat, v Suhi krajini je lepo!" SE PREDSTAVLJA VICE Človek, kje je tvoja sreča, denar ali skleda skeleča?! Vsak dan si drugemu vdan, se smehljaš, ponižno roko daš, a za hrbtom tem, pomežikneš trem. Je kralj vesolja Bog - ti nudi vse. Je črni"gospodar" - pride, vzame vse in gre. A sredina vseh vice preži, tja vsekakor spadaš ti! SOVRAŽIM TE Sovražim te tu in zdaj Sovražim te, ker si vedno z menoj Sovražim te, ker me čuvaš pred nevihto Sovražim te, ker zaradi tebe trpim Sovražim te, ker sem odvina od tebe Sovražim te, ker sem zaradi tebe pridna Sovražim te, ker zato prevečkrat jočem Sovražim te, ker mislijo, da sem trdna Sovražim te, ker me od tebe razžira Sovražim te, ker mislijo, da sem od tebe važna Sovražim te, ker se ob tebi nikoli ne sprostim Sovražim te, ker se zaradi tebe vsega bojim Sovražim te, da veš! Sovražim te, hočem se ti maščevati, ja! Sovražim te, moja depresija. Ta ljubi pa niso prišli tisti, ki bi radi plesali in se jim v imenu organizatorjev opravičujemo. Za finančno pomoč se najlepše zahvaljujemo Občini Ivančna Gorica, Pekarni Blatnik iz Predstrug in drugim sponzorjem, seveda pa vsem sodelujočim gospodinjam iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Prijazen in vzpodbuden nagovor g. Pavla Groznika, predstavnika Občinske turistične zveze, pa je pritrdil k naši pravilni usmeritvi, torej na 10. tradicionalnem Jurijevem sejmu nas bo še več, sej cenimo ljudsko ustvarjalnost! SPELA UNEC IN NEZA PROSEN ZOPET NA KLAVIRSKEM MEDNARODNEM TEKMOVANJU "Klavirska klasa" O Speli Linec in Neži Prosen smo že pisali. Obe sta učenki klavirske mojstrice Lorene Mihelač v glasbeni šoli Muzikaviva in z zadnjega mednarodnega tekmovanja sta prišli domov z lepimi rezultati. Sedaj se zopet odpravljata na tekmovanje, tokrat v Italijo, v Tortono. Tokrat naj bi se jima pridružila tudi Janja Omejec, vendar ima ravno na dan tekmovanja obhajilo. Lorena verjame, da bo Janja imela še veliko drugih priložnosti, saj je še mlada in talentirana. Udeležbo omogočata dekletom samostan Stična in trgovina Sitik, za razumevanje pa se zahvaljujejo predvsem opatu. Držimo pesti za dobro uvrstitev! (K. M.) kruhek Na tradicionalni prireditvi Jurijevem sejmu so marljive gospodinje in dve pekarni razstavljali kar triindvajset vrst kruha, napekle vrsto dobrot, vse dobro pa so obogatile imenitne fotografije in prijazen kulturni program Letošnja prireditev Jurijev sejem je dobila nove razsežnosti, saj se je v sestavine naše kulturne dediščine imenitno vključila še fotofragska razstava mag. Lada Kutnarja iz Ivančne Gorice KMETSKE SLIKE. Društva podeželskih žena občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica se v projekt TD Muljava in ZKO izredno uspešno vključujejo že nekaj let in njihova svetovalka ga. Irma Lekan je naša nepogrešljjiva sodelavka. Koliko dobrih in kako lepih hlebcev, drobnega peciva in potic so napekle marljive gospodinje. Dr. Boris Kuhar je imel kot predsednik komisije silno težko delo pri izboru NAJ HREBCA. Tokrat so nagrade prejele gospodinje: -za NAJ HLEBEC : Marija Kozlevčar - Sp.Blato, Marija Znidaršič - Podgorica in Lojzka Janežič s Poljan nad Stično; - za pecivo pa : Urška Pugelj -Struge, Stanka Ahlin - Grosuplje in Anica Skufca - Stranska vas. Pekarni Grosuplje smo podelili posebno priznanje za KRJAVLJEV HLEBEC, Pekarni Blatnik iz predstrug pa za največji hlebec. izdelki domače obrti, toda letos je bilo izdelovalcev manj. V kulturnem programu so spet zablesteli najmlajši - odlični pevci otroškega zbora Vrtec Marjetica iz Ivančne Gorice. Izkazali so se mul- javski pevci in predice s svojimi »uniformami« in prijetnim programom, ki ga je pripravila Majda Adamič, odlično spremljavo pa Igor Adamič. Gospa Stanka Ahlin, predsednica DPŽ Sončnica Grosuplje, se je letos predstavila kot ustvarjalna pesnica in z navdušenjem smo sprejeli njeno pesniško zbirko Sončnica. Program je strnila Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida z belokranjskimi plesi. Dobrot je bilo na pretek, nekateri so imeli srečo pri srečelovu, na svoje 12 STRAN Ivančna Gorica april 1998 AVIHANO V POMLAD Verjetno ste že navajeni, da vam dvakrat letno poročamo s taborov v Božičih, ki so organizirani v okviru Centra za socialno delo Grosuplje. Prostovoljke in prostovoljci, ki sta jih tokrat vodila Dušan in Robi, smo v začetku marca v Božiče odpeljali 18 otrok. Izpred centra za socialno delo nas je zopet odpeljal šolski avtobus. Otroci so navdušeno pozdravili šoferja Štefana, ki potrpežljivo prenaša vse naše muhe na poti na morje. Peljali smo se počasi - saj smo bili natovorjeni s hrano in darili, ki so jih letos posebej izdatno prispevali sponzorji. Čakal nas je petek, trinajstega, polna luna, cel kup zelo navihanih mulcev in spoznavni večer. Tradicionalno jed prvega večera -testenine z omako, smo pojedli in se lotili medsebojnega spoznavanja. Ugotovili smo marsikaj zanimivega in pomembnega: zanimanje za šport, najljubšo hrano, najljubšo osebo, najljubši film... Končali smo z družabnimi igricami, večer pa se je razvlekel pozno v noč. Z otroškim smehom in norčijami natrpane spalnice se nikakor niso hotele zliti s tišino. Zaspani in zdelani smo se prebudili v sončno jutro. Čakal nas je izlet v Piran. Ogledali smo si piranski akvarij, Tartinijev trg, male mestne ulice in cerkev. Presenečenje dneva je bio Andrejevo igranje na orgle, ko ga je za to zaprosila ena od domačink. Nekateri pa smo samo tavali s sladoledom v roki ob obali in sanjarili o poletnih užitkih, ki nas še čakajo. S piknikom in družabnimi igricami na Tartinijevem trgu smo zaključili dopoldne. S pomočjo Sončkovih civilnih vojakov smo srečno prispeli v naš tabor. Zabavno je bilo tudi pripravljanje kosila ter oblikovanje v likovni delavnici, kar nas je zaposlilo vsaj za dve uri. Tudi postopanje po dvorišču, ogled živali Sončkovega rehabilitacijskega centra (kjer je bil naš tabor) ter igranje nogometa v gmajni nam ni bilo odveč. Nekateri pa so se odločili, porisati asfaltno dvorišče z barvnimi kredami. Himna tabora je bila tokrat pesem Čukov Ho ho hozentregarji, ki smo jo kmalu poznali res čisto vsi, če smo hoteli ali pa ne, v dnevih po taboru pa nas zdaj navdaja z nostalgičnim popevanjem melodije... Popoldne nam je v pričakovanju večerje in plesa po njej minilo hitro in lepo. Ročaj od metle, katerega smo vsako leto zlomili - edina škoda, ki smo jo naredili - smo prej previdno zamenjali s kanelo. Dnevna soba je poskakovala v divjem ritmu rock'n rolla tja do polnoči. Potem smo zbranim v postelji namenili še nekaj pravljic, da bi vendar že enkrat uspavali te klepetave glavice. Tišina v sobah je to noč nastopila veliko prej, ker je bil za nami resnično naporen in razburljiv dan. Nedeljsko jutro je bilo prežeto s strokovnimi delavnicami za mladostnike, s čiščenjem konja, igranjem badmintona in druženjem. Zavzeti kuharji so se lotili testa za pice - tudi tradicionalne jedi tabora. Pripravili smo tudi spodbudna priznanja za vsakega udeleženca tabora. Čiščenje kopalnic in ostalih prostorov je bilo prepuščeno ekipam udeležencev, ki so to delo opravili pred kosilom. Res dobro pico smo hitro pojedli ter se nato zbrali v krogu prijateljstva. Razkrinkali smo skrivne prijatelje, ki so nas obdarjali v času tabora, razdelili priznanja in se poslovili. Štefan nas je že vabil v avtobus, ki smo ga hitro napolnili s klepetanjem, šalami in taborskimi štorijami. Malce smo zamujali, kajti starši so nas že čakali pred Centrom za socialno delo v Grosuplju. Socialna delavka Mateja, ki je "zakrivila" naše pomladno druženje, si je lahko oddahnila, ker smo živi, poskočni in navdušeni prišli spet nazaj. Tabor ne bi bil izvedljiv tudi brez pomoči naših sponzorjev, ki so se prijazno odzvali našim potrebam. Melita Garvas in Dušan Hočevar Zahvaljujemo se: Peskokopu Podsmreka d.o.o., Ivančna Gorica ABC Tabor, Grosuplje Srednji pomorski šoli Piran, Portorož Trgovini Domen, Grosuplje Mesarstvu Zupet, Smarje-Sap Mesarstvu Mišic, Ivančna Gorica Mizarstvu Grosuplje, Grosuplje Ljubljanskim mlekarnam d.o.o., DE Sirarna Stična, Ivančna Gorica Merkatorju - Pekami Grosuplje, Grosuplje Kovinastroju Gastronom, Grosuplje VIRCANI NA GMAJNI SMO PONOSNI NA ASFALT IN JAVNO RAZSVETLJAVO SVOJE ULICE Kdo neki ne pozna Vira pri Stični in z njim novega naselja, ki mu domačim rečemo kar »gmajna«. Na lokalni cesti, ki se začne še v Stični, teče nekako po sredini gmajne in se konča pod virskim klancem , je bilo ob koncu prvomajskih praznikov, točneje v soboto, 2. Maja, tako veselo, da skoraj še sami nismo mogli verjeti. Korl je vse skupaj organiziral in še na harmoniko je igral, Miro je skrbel za to, da smo se dobro počutili, proti koncu pa je tudi recitiral pesmi, Rudi je pripovedoval šale, Dušan je poskrbel, da nismo bili lačni, Slavko je igral na kitaro, Boris na orglice, Jože pa je tako plesal, da je zlomil »ta boljš« metlo. Vsi pa smo jedli, pili in peli. Trajalo je tako dolgo v noč, da je oče Bojan že omagal in rekel svojemu petletnemu sinu: »Žiga, pejva domu, jaz ne morem več.« Proslavljali smo uspeh, na katerega smo zelo ponosni: asfaltiranje lokalne ceste in postavitev javne razsvetljave. Pred štirimi leti smo stanovalci naše ulice ustanovili gradbeni odbor, ki ga je vodil Slavko Bučan, finance je prevzela Daniela Jermol in sami smo prispevali več kot 46.000 DEM sredstev. Občina je iz svojega proračuna primaknila še 10 % in Krajevna skupnost 5 %. Potem pa je bilo treba veliko dela, organizacije, ude- jstvovanja posameznikov in tako nam je uspelo. Sklenili smo, da srečanje, kot je bilo v maju, postane tradicionalno, pred drugim srečanjem pa se še dogovorimo, kako bomo našo ulico poimenovali. Za udeležence z gmajne zapisala Majda Može USPESNI MLADI KEMIKI Osmega maja je bilo po vsej državi tekmovanja iz kemije za srebrno Preglovo priznanje. V okviru Zasavsko-Dolenjske regije so se tekmovanja udeležili tudi osnovnošolci iz naše občine in bili zelo uspešni. Med šestnajstimi tekmovalci iz stiške, šentviške in višnjegorske šole jih je devet prejelo srebrna Preglova priznanja, šest od njih pa se je uvrstilo v nadaljnje tekmovanje za zlato odličje. Uspešnim mladim tekmovalcem čestitamo in jim želimo nadaljnjih uspehov. L.S. GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA KRKA - LETO 1997 Prav je, da se tudi v našem okolju, na nižjem nivoju gozdnogospodarske enote, kritično ozremo na prehojeno pot v novi organiziranosti v Zavodu za gozdove Slovenije, ki je bil ustanovljen na podlagi Zakona o gozdovih leta 1993. Sprašujemo se, ali je nova organiziranost prinesla v gozdarsko sfero željene in pričakovane učinke. Na žalost je odgovor za mnoge stvari negativen: 1. Nedoseganje rednega letnega poseka, kar v bodočnosti ne zagotavlja kvalitetnejšega stanja gozdov. Seka se tudi preveč debelega drevja, ni pa dovolj sečenj v mlajših razvojnih fazah gozda, ko oblikujemo gozd v smislu biološke stabilnosti in kakovosti. Vse večji je delež varstvenih sečenj. 2. Letni obseg z načrti predvidenih gojitvenih del se izvede le v višini okrog 40 %. Glavni razlog za to je premalo sredstev za stimulacije od države, delno pa neodgovornost in še vedno premajhna usposobljenost lastnikov za ta dela. 3. Gozdnih cest se ne gradi več, čeprav so določeni predeli gozdov še zaprti, za vzdrževanje obstoječih pa je sredstev občutno premalo. 4. Včasih je preveč birokratiziran-ja (npr. odločbe A v upravnem postopku). 5. Delovni pogoji delavcev na Zavodu se vse prepočasi normalizirajo (neprimerni osebni prejemki, prevozi na delo s svojimi avtomobili, varstvo pri delu, nezastopanost delavcev pri soupravljanju Zavoda). In kako se s temi težavami ubadamo delavci na naši gospodarski enoti? Trudimo se, da bi naredili čim več koristnega za naše neprecenljivo bogastvo - gozdove in s tem za ljudi, danes in jutri. Zavedamo se, da so vse naše primerljive prednosti povezane z gozdom, zdravim okoljem, turizmom. Vse naštete težave oz. slabosti se seveda odražajo tudi v našem okolju. S sodelovanjem osveščenih lastnikov gozdov jih skušamo zavestno ublažiti. Z lastniki vzpostavljamo vse boljše in pristne-jše odnose. Za nezaupanje v preteklosti je bilo večkrat krivo dejstvo, da smo bili gozdarji vpeti v represivni aparat, kadar je prišlo do škodljivih posegov v gozdni prostor in so po zakonu za to zagrožene kazni za kršitelje. To je sedaj naloga gozdarske inšpekcije. Skupni letni etat v GGE Krka za leto 1997 v bruto m3: Posek 1997 1.866 4.281 6.147 Iglavci 5.120 Listavci 11.200 Skupaj 16.320 Nad nizkim letnim posekom se velja resno zamisliti. Količina lesa in prirasta v gozdovih sicer naraščata, vendar to ne bo nadomestilo izpada visokovrednih sortimentov. Zaradi pomanjkljive nege (redčenja!) se slabi tudi stojnost sestojev. V opera-tivi vso dejavnost in energijo usmerjamo v to, da bi se v čim večji možni meri sekala tista struktura etata, ki bi v bodočnosti prinesla kvalitetnejše stanje gozdov, kot je to danes. Upamo, da se bo z izobraževanjem in osveščanjem lastnikov več sekalo v mlajših razvojnih fazah gozda v individualni izbiri. Razveseljivo je, da trendi v zadnjem času kažejo tako. Leta 1997 je bilo opravljenih več gozdnogojitvenih del kot leto prej. Razlog je ta, da je država ponudila več sredstev za stimulacije. Tako so lastniki v letu 1997 opravili naslednja gojitvena dela: pogozditev 1,67 ha, naravna obnova 21,7 ha, vzdrževanje pašnikov in travnikov za potrebe divjadi 19,8 ha, nega (čiščenje mladij, gošč, redčenja letvenjakov) 29,14 ha. Za opravljena dela iz gojenja in varstva gozdov so lastniki za stimulacije prejeli približno 2,1 milijona tolarjev. Usodnega pomena za opravljanje teh del je izobraževanje lastnikov, ki pa na Zavodu na žalost ni sistematično urejeno. Investicijskih gradenj gozdnih cest v enoti v letu 1997 ni bilo. So pa lastniki ob dodatni finančni pomoči občine usposobili za kamionski prevoz dve že obstoječi gozdni poti. To sta Kal - Poljane (3,5 km) in Brezovi Dol - odd 4 (1,2 km), obe v revirju Ambrus. Uvrstili smo ju v kataster gozdnih cest in bosta v bodoče na seznamu vzdrževanja, glede na razpoložljiva finančna sredstva. Kot že rečeno, je sredstev za vzdrževanje gozdnih cest premalo. Teh sredstev se sicer v tem prostoru zbere znatno več, vendar se razdelitev občinam letno izvrši po ključu, ki je za nas zelo neugoden in si ga prizadevamo spremeniti. Smatramo, da se morajo vsa sredstva porabiti tam, kjer so bila zbrana! Iz tega naslova je bilo v letu 1997 za vzdrževanje gozdnih cest porabljeno približno 1.100.000 tolarjev. V večini akcij so sodelovali lastniki in krajevne skupnosti, tako da je dejanska vrednost opravljenih del večja. Tudi v preteklem letu je bilo delo operativcev v znamenju plodnejšega sodelovanja z lastniki in njihovega izobraževanja. Od večjih akcij naj omenimo, da sta bili organizirani dve strokovni ekskurziji in sicer na Pokljuko in v Belo krajino, z okoli 100 udeleženci. Na nivoju krajevne enote Zavoda je bil v Žužemberku organiziran tudi dvodnevni tečaj za varno delo z motorno žago pod vodstvom strokovnjakov Gozdarskega šolskega centra iz Postojne. Občini gre za razumevanje potreb lastnikov po izobraževanju in njenega prispevka iskrena zahvala. Človeku se ob tem poraja misel, da je nova razdelitev na več občin v Sloveniji prinesla veliko dobrega, saj se ljudje in vodstva v svojem relativno ožjem okolju bolj neposredno soočajo s potrebami svojih občanov in z odpravljanjem problemov. Naprošamo lastnike gozdov, da se za vse zadeve in probleme, ki zadevajo gospodarjenje v njihovih gozdovih, obračajo na svojega revirnega gozdarja, gospoda Jožeta Primca, ing. gozd. za revir Krka, in gospoda Andreja Mirtiča, ing. gozd. za revir Ambrus. Skupna pisarna je v Zagradcu, Fužina 13, tel.: 061/786-186. Za uspešno sodelovanje se zahvaljujemo vsem lastnikom in si ga želimo tudi v prihodnje. Radovan Lapanje, vodja KE Žužemberk Ivančna Gorica april 1998 STRAN 13 PRVOMAJSKI KRES NA GRADIŠČU Dobiček kresovanja namenjen ureditvi Lavričeve koče in okolice Ekološki kres (brez gum). KRES Pravi prvomajski (ekološki, brez gum!) kres je zagorel visoko v nebo tudi na Gradišču. Tisočglavo množico je zadrževal na naši pohod-niški točki na višini 519 metrov skoraj do jutra. Tu pa je bilo, poleg kresa, še več razlogov za prijetno vzdušje. Naj omenimo samo polnočni ognjemet, glasbo ansambla Svetlin, okusno postrežbo, nagradno igro "Kako naj vreme gor držimo," v kateri so se sodelujoči trudili osvojiti zlat spominski obesek zlatarstva Tadina in še in še. NAČRTI NA GRADIŠČU Seveda je bila organizacija zopet v rokah Planinskega društva Šentvid pri Stični in mnogi so tisti večer računali, koliko so s prireditvijo zaslužili. Za temi govoricami smo se podali tudi mi in na Gradišču smo se o tem pogovarjali s predsednikom PD Maksom Jerinom in Slavkom Cencljem. Zanimiva sogovornika sta povedala, da so z uspehom kresovanja zadovoljni, vendar predvsem zato, ker bi radi na Gradišču postorili še toliko stvari, za kar pa seveda potrebujejo denar. Pri Lavričevi koči so namreč v teh letih povsem sami, tudi brez pomoči kakšnih občinskih denarcev, uredili streho, temelje, nadstrešek, napeljali so vodo, elektriko, telefon, uredili so cesto, okolico koče, tlakovali potke okoli nje, uredili park z drevesi, otroškimi igrali, koši, izdali so koledar z zemljevidom občine, uredili Lavričevo pot, pomagali pri urejanju cerkve in še in še. Radi pa bi uredili še mežnarijo v planinski dom, v katerem bi bilo mogoče prespati, in sicer v podobi domačije izpred sto let s kmečko pečjo, klopmi, lesenim podom, črno kuhinjo... Na podest bi radi postavili toplar, pod katerim bi odslej pripravljali prireditve. Radi bi uredili galerijo, sanitarije, razgledni stolp itd. Skratka, Gradišču bi radi vdihnili celostno podobo, v katero bo vključena tudi primerna domača, preprosta planinska postrežba v lončeni posodi, vrčkih, z lesenim priborom itd. OBISKOVALCI OD VSEPOVSOD Že sedaj namreč prihajajo na Gradišče planinci in družbe od vsepovsod. Nazadnje so gostili ugledne švicarske zdravnike, ki so še po poti domov klicali in se zahvaljevali za prijaznost in predvsem za domačnost. Podobno izkušnjo so imeli letos tudi s Švedi. Odkrili so jih poslovneži iz naših logov. Seveda je največji naval na Gradišču ob koncu tedna, še posebej, če je lepo vreme. Ob sobotah za zdaj ponujajo postrvi, ob nedeljah pa odojka. Čez teden prihajajo sem zaključene skupine, predvsem otrok, iz vse Slovenije. Seveda pa se tu ustavljajo predvsem pravi planinci, ki prehodijo tudi Lavričevo pot, in tudi romarji, ki pridejo pogledat cerkev sv. Miklavža. Šentviškim planincem torej ne moremo drugega kot zaželeti še kakšno tako uspelo prireditev, kot je bila kresovanje, da bodo njihovi načrti res čimprej uresničeni. Ksenija Medved KRATKA ZGODOVINA SAHA V OBČINI IVANČNA GORICA Šahovsko delovanje v občini Ivančna Gorica zadnja leta zamira. Zakaj? Ni več entuziazma, še manj pa občinske denarne in druge podpore. Edini klub v občini je ŠK Višnja Gora - Stična (prej Unis Kops, Višnja Gora). Prvi problem je, da nimamo svojih prostorov! Tako smo v treh letih gostovali v gostilni Šerek - Rakar in Volk v Višnji Gori, potem pri Frenku in Krjavlju v Ivančni Gorici, sedaj pa se redno zbiramo na peti lokaciji, v bifeju pri nogometnem igrišču. Tudi z rekviziti so težave. V letu 1996 smo prejeli od ZŠO občine 40.000 tolarjev, leta 1997 pa 50.000 tolarjev. Registracijo (14.000 tolarjev) nam je že drugič plačala KS Višnja Gora. Je s tem denarjem mogoče tekmovati na raznih turnirjih in v ligi?! Občina ima najmanj 9 državnih (prej slovenskih) prvakov. S tem se lahko pohvali le malo občin v Sloveniji. Prav je, da te junake naštejem. Marko Tratar je postal tako mladinski kot članski državni prvak. Izhaja iz družine Praznik, ki je dala še mladinskega prvaka, sedaj mojs- tra Antona Praznika, mladinsko in člansko prvakinjo dr. Ano Praznik in pionirskega prvaka Petra Praznika.Sedmi naslov prvakinje je prispevala Helena Vrenčur - st. pionirka. Ekipno pa so bili dvakrat zaporedoma državni prvaki: Tratar, Piškur, Markovič in Lampret. Zares fantastična serija uspehov mentorja Vinka Kočana! Prav je, da to zvedo vsi naši občani. Janez Dremelj, državni šahovski sodnik in 30 let mentor ZAHVALA Za požrtvovalno gašenje in kakršnokoli pomoč ob izbruhu požara se iskreno zahvaljujemo Gasilkim društvom: Temenica, Šentvid, Hudo, Stična, Dob, Radohova vas in Sobrače, vsem sosedom vaščanom in skratka vsem, ki so nam v tako težki nesreči na kakršenkoli način pomagali. Kepovi iz Radanje vasi Jr \ \ Zavod za prostorsko, komunalno in stanovajsko urejanje Grosuplje,