patmlaa jtla£ana v gotovini Domoliu v Ljubljani, 2. avgusta 1939 ---- £elo 52 • Stev. 31 Veličasten potek 6. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja Slovenski narod je doživel veliko čast in odlikoranje, d« se je v njegovem središču, t naši beti Ljubljani, vršil vpričo papeževega odposlane* kardinala Hlonda in zastopnikov 19 narodov 6. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Na najbolj svečan in veličasten način je naš mali narod u zastopniki drugih narodov manifestiral za kraljestvo Kristusa Kralja. Kongresni dnevi v Ljubljani se bili nad vse veličastni ia se eelo zastopniki velikih narodov niso mogli aačuditi, da zmore slovenski narod nekaj tako velikega. Občudovali so iskreno vernost in nehlinjeno po-božnnst slovenskega kmeta, delavca, obrtnika in iiobraženea, brezhibno organizacijo, v kateri je kongres potekal, in naš slovenski Stadion in bodo ponesli čast ia hvale na-naroda daleč »»reko mej drage nam Jk-gosln vije. Pri kongresu je šlo v prvi vrsti zato, da t vso nujnostjo poudari potrebo, da ge posamezniki, narodi in države oklenejo Kristusa Kralja in da skušajo uresničili Kristusova načela v zasebnem in javnem življenju. Kongres v Ljubljani jo nam Slovencem in vsem narodom na svetu z vso silo zaklical: »Sprejmite Kristusa za svojega Kralja, sprejmite Njegov sladki jarem, zakaj edino le v Njem je naša rešitev. V Njem je rešitev nas samih, v Njem je rešitev narodov in držav, v Njem je rošitev svetovnega miru.« Ali smo se v teh kongresnih dnevih zavedli to veliko resnice? Človeštvo se mora »brati okrog prestola Kristusa Kralja, zakaj v nikomur drugem ni rešitve. Ni naše rešitve ne v napredku in izobrazbi, ne v tehniki in gospodarstvu, ni rešitve v strašnih vojnah, katere nam grozijo, rešitev je edino v Njem, ki je naš Kralj, Gospod in Bog. Oh, da bi se sleherni, ki se je udeležil kongresa, pa tudi vsi tisti, ki so bili samo v duhu navzoči, % nami zavedli te resniee! Naj bi vsak v luži to resnico preoblikoval svoje srce in svoje dušo in naj bi tudi preobrazil svoje bližnjo okolico, predvsem svojo družine. O, da bi se zavedli te velike resniee tisti, ki vodijo usodo narodov iu držav! Vsa zakonodaja mora biti prežeta s krščanskimi večnimi načeli, prav tako pa tudi vzgoja Saše mladine v šoli, naše časopisje, tovarne, obrtniške delavnico itd. Povsod mora vladati Kristusov duh. Naj bi t« klie 6. mednarodnega kongresa vedno os$®J v spominu vsem. Kongres Kristusa Kralja je ponesel slavo slovenskega naroda in nase države daleč v svet. Oči vseh katoliških narodov so bile r teh dneh obrnjene na Ljubljano in vsi katoliški časopisi sveta so z zanosom poročali o veličastnih manifestacijah. Zastopniki posameznih narodov so pa v nas .Slovencih spoznali narod, ki je globoko vdan Kristusu Kralju in Njegovim načelom. Živel Kristus Kralj! Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se je pričel 25. julija 1939. Zvečer ob 18 je v ljubljanski stolnici škof dr. Gregorij Rožman kot predsednik kongresa Kristusa Kralja spregovoril načelno uvodno besedo k naj- pomembnejši letošnji verski manifestaciji katoliškega sveta. Več sto milijonov katoličanov je bilo te dni v duhu zbranih v slovenski Ljubljani, da v ozračju mednarodnih, do skrajnosti napetih odnosov, prisežejo zvestobo Kristusu Kralju in Njegovi cerkvi in manifestirajo svoja odločno voljo za svetovni mir. Začetna slovesnost se je pričela s klicanjem sv. Duha, nakar je imel škof dr. Rcžman krasen govor. Sledila je »Mogočno se dvigni« in nato so bile litanije Imena Jezusovega. Zvečer ob 20 so odlični udeleženci kongresa napolnili veliko dvorano hotela Union* Za predsednika zborovanja je bil izvoljen vse-učiliški profesor in bivši naš poslanik v Wa-shingtonu dr. Leonid Pitamic. Ta je v nagovoru med drugim poudaril namen mednarodnih kongresov Kristusa Kralja. Doprinesti morajo svoje k obuditvi krščanske zamisli v srcih vernikov, da krščanstvo s praktičnim življenjem pokažejo tudi tistim, ki ga ne poznajo, a tudi onim, ki so ga poznali, a so nanj pozabili. Kristus naj vlada v naših srcih, nad našim duhom in nad našo voljo. Za tem je povzel besedo najprej v francoščini, potem v nemščini podpredsednik stalnega odbora za kongrese Kristusa Kralja kanonik dr. Friderik Mack iz Luksemburga, ki je poudaril: Program kongresa: proučiti, razširiti in uveljavljati hočemo smernice papežev za krščansko obnovo današnjega časa. Na koncu je predsednik prebral brzojavko, ki jo je poslal iz Begunj pri Lescah predsednik senata (Nadaljevanje na 2. strani!) 7V alOTeoakih otrok »e „ . . ir ,!_ „ M i„i(. siit. naiu ksie Stadion v soboto ajatraj, dr. Anton Korošec, želeč kongresu mnogo uspeha in božjega blagoslova. 2e prvi dan kongresa, 25. julija', so prispeli v Ljubljano mnogi cerkveni in drugi dostojanstveniki. Prišlo je pa tudi s posebnim vlakom okrog 500 goriških rojakov, ki so jih, kot brate po krvi in jtziku, pozdravili z največjim veseljem. V Akademskem domu v Ljubljani je bila to dan odprta razstava »komunistične propagande v Španiji« za časa državljanske vojne. Razstava je podrobno prikazala grozote komunističnega vladanja v Španiji in je vzbudila ogromno zanimanje. , Stali* 26. jaflja Ljubljana se je odela v narodne in pape-Ike zastave. Mnogi so okrasili hiše tudi s cvetjem in zelenjem. Ogromna večina trgovcev je postavila v izložbena okna Kristusove kipe, ali pa dragocene podobe itd. Mnogi, zelo mnogi so izložbena okna sijajno ozaljšali in razsvetlili. Zelo redke so bile hiše, ki se za kongres niso zmenile. Zato vsa čast Ljubljani in njenemu zavednemu prebivalstvu! Kongresni dan se je začel s službo božjo V stolnici, kjer je v nabito polni cerkvi pridigal predstojnik dijaškega kolegija v Parizu 1'abbfi Richard. Dopoldne je bilo v Unionu zborovanje, kjer sta govorila o potrebi notranje obnove dr. Laros iz Koblenca in vseučiliški pro-iesor dr. V. Korošec. Popoldne sta o istem vprašanju ognjevito predavala Fabbe Richard in pater Pellegrini. Zvečer je bilo v frančiškanski dvorani nad vse pričakovanje dobro obiskano predavanje španskega duhovnika don Sancha, ki je razgrnil pretresljivo sliko španske državljanske vojne in volje do vsestranske obnove španskega naroda. Tam je bil tudi po zdravni večer zastopnikov vseh na kongres do-žlih narodov. O mraku so bile večerne pobožnosti po raznih cerkvah. Ta dan je prišel na kongres Kristusa Kralja tudi kitajski škof misijonar Damjan Ceng iz Cau-tunga. Kitajski škof Ceng deluje v apostolski prefekturi, v kateri tudi že dolga leta pastiruje naš misijonar Jožef Kerec. V istem območju delujejo slovenske šolske sestre iz Slovenske Bistrice. Cengovo škofijo vodi za časa njegove odsotnosti slovenski rojak misijonar J. Kerec. Kitajskega škofa so množice, kjerkoli se je prikazal, izredno toplo pozdravljale, saj je napravil zelo dolgo in naporno pot. Vozil se je v tretjem razredu že od 11. aprila Škof Ceng je med drugim izrazil svoje mnenje, da Japonci nikdar ne bodo končnoveljavno zasedli kitajske zemlje. »Verujem,« je rekel kitajski škof, »da Bog Kitajcev ne bo zapustil, zakaj kitajsko ljudstvo je pošteno in čednostno živi. Kitajski katoličani bodo hvaležni za sleherno pomoč, ki jo bodo drugi narodi še dali katoliškim misijonom in s tem vsemu kitajskemu prebivalstvu brez razlike .vere.« torHk, 2T, jilija Ob 7 zjutraj je bila v ljubljanski stolnici služba božja, ki jo je opravil dubrovniški škof dr. Carevič. Pridigal pa je msgr. Jemelka iz Olomuca, in sicer v češkem jeziku. Ob 9 je sledilo poučno zborovanje. Unionska dvorana popolnoma zasedena! O vzgoji novega nrav-nega rodu sta govorila generalni vikar M. Que-net po francosko, ravnatelj Tadej Gakiynski pa » poljskem, francoskem in nemškem jeziku Pri (popoldanskem zborovanju je o krščanski vesti 2» v javnem življenju nad vse zanimivo govoril nadškof dr. Josip Ujčič v hrvatskem jeziku, p. Ledit S. J. po italijansko, msgr. dr. I leifer, kanonik iz Krakova, pa po latinsko. Vsem, zlasti pa nadškofu dr. Ujčiču je nabito polna unionska dvorana burno pritrjevala. Zvečer so bile večerne pobožnosti po cerkvah, v frančiškanski hiši božji pa je bil koncert slovenske nabožne pesmi, ki ga je priredilo glasbeno društvo Ljubljana. Petek, 28. juliji Zjutraj je bila zopet v stolnici služba božja s pridigo v poljščini. Poučna predavanja so tolmačila vprašanje: »Laik v cerkvi« in so nastopili kot govorniki: dopoldne Poljak dr. Swie-zavvski iz Lvova in Haiis \Virtz iz Luzerna v Švici, popoldne pa madžarski jezuit p. Bangha in dr. Stanislav 2. i t ko. Ob 7 je bil sprejem kar-dinala-legata Hlonda, zvečer pa slavnostno zborovanje na čast papeževemu odposlancu. Zvečer je bila vsa Ljubljana zelo lepo razsvetljena. Sprejem kardinala-odposlanca Poljskega kardinala Hlonda poznamo Slovenci že od veličastnega evharističnega kongresa v 1. 1935., ko je primas Poljske, prav tako kot sedaj, zastopal sv. očeta. Zahvala. Podpisani pogorelec Jože Lokar, posestnik, Volavlje, župnija Prežganje, se iz vsega srca zahvaljujem upravi »Domoljuba«, ker mi je kod naročniku izplačala požar&o podporo Pogorelo mi je vse, ie edina kravica mi ie zgorela. Nakup druge mi je omogočil »Domoljub«, katerega vsakemu najtopleje pripo-čam. Katoliški list »Domoljub« v vsako hiio. .Volavlje 23. julija 1939. Hvaležni: Lokar Jože, pogorelec. V Št. Ilju sta kardinala sprejela odposlanca iz Ljubljane ter ga v posebnem avtu spremila v Maribor. Tam ga je čakal ban dravske banovine dr. Natlačen ter škof dr. Tomažič, kakor tudi vojaške oblasti in jugoslovanski ter rimski določenci za njegovo spremstvo, prelat Slavič in vitez Pracny ter član plemiške garde grof Antamora. Odposlancu sv. očeta so tako v Mariboru kakor v Celju priredili zelo slovesen sprejem, nad vse lepo in prisrčno pa je slovenski narod počastil kardinala Hlonda v Ljubljani. Na kolodvor so prišli najvišji predstavniki cerkvene civilne in vojaške oblasti. Kolodvorsko poslopje je bilo lepo okrašeno. Postrojena je bila častna četa pehote v paradni uniformi z zastavo 40. pehotnega polka. Ko je škof dr. Rožman predstavil kardinalu zbrane odličnike, je kardinala pozdravil zastopnik zunanjega ministra dr, Ooljas z naslednjimi besedami: »Eminenca! Oospod minister zunanjih zadev dr. Cmcar-Markovič živo obžaluje, da je službeno zadržan od udeležbe im kongresu Kristusa Kralja. Imam Čast sporočiti Vaši Emi- SP°Št,jiVe p0Zdrave" 0osP<* minister s toplo pozornostjo zasleduje plodno delo kongresa, prepričan, da se mirotvorni na- pori svete Cerkve strinjajo z nameni JUrr0,| vije, usmerjenimi na mirno rešitev vseh VB sanj mednarodnega sožitja. Ponosni smo T so verniki vsega sveta izbrali prav to '|e jugoslovansko mesto za sedež tega koristnem zbora, kateremu gospod minister želi najlenže uspehe z iskrenimi željami za osebni blaior Vaše Eminence.« 15 Dobrodošlico kardinalu je izrekel tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, nakar so se cd-ličniki odpeljali na Marijin trg. Davno že pred napove-iano uro so se začele na Marijinem trgu in po vseh ulicah do stolnice zbirati velike skupine ljudstva. L vseh stranskih ulic so se zlivale na Marijin trg, kj je bil kmalu poln veselo pričakujoče množice Po šesti uri so se začeli zbirati lepo urejeni sprevodi organizacij, kongregacij, narodnih noš, vsaka skupina je prišla s svojo zastavo in okrog 7 je bil ves prostor pred frančiškansko cerkvijo eno samo morje slikovite množice. Nekaj minut pted 7 se je začel iz škofijske palače pomikali sprevod duhovščine, škoiov in ostalih ccrkvenih dostojanstvenikov, ki so prišli na kongres. Pred njimi sq zastavni fantje nesli baldahin, katerega držaji so bili na vrhu okrašeni z velikimi šopi klasja in poljskega cvetja. V sprevodu so bili zastopani vsi moški redovi iz Ljubljane, stolni kapitlji iz Slovenije, veliko duhovščine z dežele, tako da se je ta sprevod veličastno pomikal proti Marijinemu trgu. Množice se je polastil nemir, kot da jc zaslutila, da bo visoki in dragi gost kmalu v naši sredi. V tem živahnem pričakovanju jc zaorilo po Miklošičevi cesti in med frančiškansko cerkvijo in Urbančevo trgovino so se pokazali prvi av tomobili. Kardinai-legat s svojim spremstvom je bil sredi množice, ki je zaorila v burnem pozdravu. Ko , je zastopnik svetega očeta stopil iz avtomobila, ga je najprej v imenu Zveze fantovskih odsekov pozdravil g. Ivo Peršuh, v imenu Zveze dekliških krožkov pa gdft Keržanova. Kardinal-legat jc nato obšel častno četo slovenskih fantov in jo pozdravil z glasnim »Bog živi!« Fantje so sc strumno kot iz enega gria odzvali in mu odgovorili »Bog živi!«, nad glavami množice pa so znova zaplapolali robci. Ozračje je odmevalo od veselih pozdravov, skupine narodnih noš so visokemu gostu sipaie na pot cvetje in v tem slavju je kardinai-legat prišel do škofov, ki so ga pričakovali sredi Marijinega trga. Ko je prišel med škofe, se je z vsemi nadvse prijazno pozdravil, nato pa je stopil predenj zagrebški nadškof, predsednik konferenc jugoslovanskega episkopata, dr. Alojzij Stcpinac in sledil je sprevod v stolnico. Z Grada so za-doneli topovski streli, z zvonikov so peli zvonovi, gosfe množice ob straneh ulic so neprestano pozdravljale papeževega odposlanca. G. prošt Ignacij Nadrah je nato v stolnici prebral pismo, s katerim je sv. oče imenoval kardinala Hlonda za svojega odposlanca na kongresu. Nato so se dvignili vsi škofje in P° letih svojega škofovanja spoštljivo šli zastopniku sv. očeta poljubit prstan. Med njimi t bil tudi apostolski ftuncij Feliči, ki ga je kardinal odposlanec ob tej priliki objel. Po tem ganljivem obredu, v katerem se dostojanstveno kaže veličina oblasti in pokorščine v cerkvi. J« škof Gregorij Rožman ob številnem spremstvu podelil nabito polhi stolnici, blagoslov z Najsvetejšim. Ob zaključku te cerkvene slovesno*" je vsa množica v stolnici navdušeno zape_ »Povsod Boga«. Nato je kardinal legat v spre vodu odšel iz stolnice, in se v spremstvu i)" ljanškega škofa dr. Rožmana med neprestani« vzkliki množice odpeljal v Križanke, kjer je med kongresom stanoval. Govor papeževega odposlanca Na pozdravnem večeru v čast papeževemu odposlancu kardinalu Hlondu, je imel Ia govor v francoščini, poljščini, nemščini 111 italijanščini, ter ga je med burnim pozdravljanjem Zaključil z naslednjimi, prekrasnimi izvajanji v slovenščini: «. ..Predragi mi bratje Slovenci! Ta veličastni in spodbudni kongres ni mogel najti boljšega mesta kot tu pri vas, na tej vaši lepi in blagoslovljeni zemlji, polni sonca in vere, prelestnih barv in verskega zanosa. Saj pa je namen kongresa ta, da podkrepi in privede do zmagovitih uspehov delo, s katerim naj bi se narodi odvrnili od brezboštva in odpada od Kristusa ter se vrnili k razodeti Resnici od poganstva, ki se na novo poraja, k popolnem krščanstvu; od materializma in laicizma k življenju po veri; od naturalizma k stvarnim nadnaravnim dobrinam, s katerimi naj bo prepojeno vsakdanje življenje; od nasilja in moralnega zatiranja k resnični svobodi vesti; od uničujočega barbarstva k napredku v krščanski omiki. Toda, kje naj vsi ti sijajni in času tako primerni nameni kongresa, te nujne resolucije in sodobnosti prikladne zahteve najdejo bolj naraven in učinkovit izraz kot pri vas, na tej prijazni zemlji trdne vere, katoliških tradicij, apostolske podjetnosti in cvetočega življenja. V imenu svetega očeta vam torej prinašam očetovski pozdrav kot znamenje njegove posebne ljubezni do vas, Slovenci in Jugoslovani; najodličnejša pohvala veljaj neumornemu po-krenitelju tega veličastnega kongresa, vašemu gorečemu škofu ljubljanskemu, in vsem pre-odličnim in marljivim jugoslovanskim škofom, vaši odlični duhovščini, neutrudljivim in podjetnim organizacijam tega kongresa. Tudi kot Poljak iu vaš slovanski brat vam čestitam k temu kraljevskemu prazniku pred obličjem sveta. Iskreno želim, naj blagoslov teh svetih in gorečih dni preučevanj, molitev, češčenja, svetih obhajil in zadoščenja pride na vas, predvsem na škofe in duhovščino, na vašo domovino, na Njegovo Veličanstvo vašega kralja. Večni kralj vekov in narodov naj vas ohrani v miru, naj vam da prospeh ir. blagoslovi nemoten razvoj, ki ga ustvarjate z vašimi in verskimi močmi. Živel Kristus Kralj v življenju narodov! Živel Kristus Kralj v apostolstvu Cerkve! Živel Kristus Kralj v skrivnostnih podvigih vernih src! Živel Kristus Kralj, za katerim vede ali nevede hrepeni dvajseto stoletje! Slovenski otroci se klanjajo Kristusu Kralju Dne 29. julija je bila po 8 zjutraj pobož-nost slovenske mladine na Stadionu. Kmalu po 7 ob lepem in sončnem jutru so se začele zbirati velike skupine šolske mladine, učenci in učenke, ki so prihitele se klanjat Kristusu Kralju miru na VI. mednarodni kongres. Iz vseh krajev Slovenije, tudi od najodda-Ijenejših so prihiteli dečki in deklice, da se udeleže veličastne manifestacije našemu Kristusu. Kongresni trg od nunske cerkve tja dili do vseučilišča je bil nabit in natrpan mladega živ-Uenja. Vse je bilo veselo. Nekateri dečki, tudi skromni, so prišli kar bosi, samo da vidijo lepo slovesnost. Prišli so otroci iz Bohinja, ki so ! v^bujali s svojimi narodnimi nošami veliko po j Urnost. Deklice — 16 po številu — so bile oblečene v bohinjsko narodno nošo. V dolgem sprevodu, na katerega čelu je korakala salezi-janska godba, so se vrstili otroci po posameznih šolah in krajilt. Vsaka občina jc bila prav častno zastopana. Lep je bil pogled na skupino deklic, ki so nosile razne prispodobe Kristusa Kralja. Najprej je neka deklica nesla monštran-co, sicer ne pravo, toda lepo iz papirja narejeno, druge so nosile kelih, tretje križ, ovit v beli prt, četrta skupina iz vrvi spleten bič, naslednja skupina je nosila trnjevo krono in še druge znake trpljenja in poveličanja. Nekatere skupine so med potjo prepevale nabožne pesmi. Skupina zeleno oblečenih deklic in dečkov je tudi vzbujala posebno pozornost in nekdo je pristavil: »To je pa naša zelena jama!« Res je bila ta lepa skupina iz ljubljanske Zelene jame, kjer so Salezijanci uredili ta-mošnjo mladino v eno skupino. Po Zeleni jami so prevzeli tudi svoj kroj. Dolg je bil sprevod, ki se je s Kongresnega trga pomikal po WoI-fovi ulici čez Marijin trg dalje po Miklošičevi cesti do Masarykove in od tam po Tyrševi do Stadiona. Tega sprevoda se je udeležilo najmanj 5000 šolske mladeži. Bila je tako prva javna manifestacija za našega Odrešenika. Temu velikemu, mirnemu, a veličastnemu inanifestacijskemu sprevodu pa so se priključile še močne skupine, ki so čakale v Dalmatinovi ulici, na Masarykovi cesti in na Bleiweisovi cesti. Velike skupine šolske mladeži so že izstopile na gorenjskem kolodvoru in so se sprevodu priključile z Bleiweisove ceste. Mirne duše lahko rečemo, da se je mladinske manifestacije udeležilo nad 20 000 šolskih otrok. Slovenska mladina se je na krasno urejenem Stadionu, kjer so se vile zastave narodov in belorumena zastava Kristusovega namestnika na zemlji in kjer je pod mogočnim baldahinom v zeleni areni Stal oltar, posvetila Kristusu Kralju. Od vseh strani je prihitela, iz zelene Štajerske, s senčne Dolenjske, z Gorenjskega, ki miglja v snežnem blišču in nebeški sinjini, s trdnega, vase zamaknjenega Notranjskega, še celo iz ravnega Prekmurja je prišla, da bi se zbrala ob Njegovem oltarju, v jutru jasnega dneva, pod poletno svetlim, cvetočim nebom, v soncu, ki daje radost in vzbuja nade. Na vzhodu in severu, na jugu in na zahodu so oživele bele žile, ravne ceste. Dolge vrste z zelenjem okrašenih voz in avtomobilov, nepregledne kolone mladine so polnile neprenehoma areno. Kakor plaz, ki se utrga v gori in pomirjen polzi v dolino, so se spuščale čete mladega rodu, stopale druga za drugo in naraščale v areni, dokler niso do kraja, glavica pri glavici napolnile ogromnega štirikotnika. Belo in sinje, zeleno in rdeče, pisano, vrsta je stopala k vrsti, kakor pisana preproga se je zdela živa ploskev. Okrog oltarja so se v polkrogu na črtah razvrstili v prelep venec fantki in deklice. Pred tribuno je stal krasen oltar. Boki Stadiona, mogočna betonska stojišča, ki v valu oklepajo zeleno dno, so bila polna najmlajšega naraščaja, ob katerem so stali njih očetje in učitelji, vzgojitelji, prijatelji in prijateljice. Pogled, ki ga ni mogoče pozabiti! Ob glavnem vhodu v Stadion se jc v dveh dolgih vrstah na obeh plateh postavila duhovščina v koretljih. Zadonele so fanfare m v to belino se je nenadoma umaknila sijajna rdeča črta. Kardinal legat, zastopnik Kristusovega namestnika na zemlji, je prihajal obdan od svojega spremstva, škofov, prelatov in kanonikov Ob njem sta stopala kanonika dr. Zupan in dr Šimenc. Počasi, dostojanstveno se je premikala ta veličastna skupina proti oltarju. In ko je kardirtal-legat, mogočen v posvečenosti Ženska M razkroja cez noč nesnago v svojega škrlata, stopil pred stopnice, ki vodijo k oltarju, je iz 20.000 grl zadonela v radostnih^ svežih glasovih slovesna pesem »Mogočno se dvigni...« 20.000 rok se je dvignilo in morje zastavic je zavalovilo v vetru. In že je kardinal« legat Hlond stopil pod baldahin. Po krasnem, izklesanem govoru ljubljanskega vladike je pričela sv. maša, pri kateri so otroci za govornim vodjo izražali ponavljaje svete misli, ki spremljajo bistvene dele svete daritve. Cela vrsta duhovnikov je pri sv. obhajilu desettisoče naših mladih in najmlajših obhajala. In starejši so z vzvišenih pobočij ganjeni gledali ta nepopisno pretresljivi, enako ljubki, kakor mogočni prizor. Bilo so to trenutki, ko je vsak v sebi začutil, na čudovit način vzpodbujen po tej dobri, nepokvarjeni mladini, da se mora tudi sam, poboljšan in spremenjen in očiščen zaobljubiti Kristusu Kralju za vse življenje. Tisoči in tisoči, ki so stali na pobočjih, revni in bogati, dostojanstveni in preprosti, pa so začutili v sebi kakor, živo dejstvo to misel: Slovenska mladina, ta sveži, zorni up vsega naroda, je Kristusova« Mladina pa je bodočnost naroda in kdor ima tako mladino, vekomaj ne bo propadel. Zahteve, sprejete na kongresu Dne 29. julija popoldne je bilo v veliki unionski dvorani zaključno zborovanje in so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Kongres Kristusa Kralja opozarja na duhovno krizo in njene usodne posledice, ki se javljajo v vsem življenju današnjega človeštva, na krizo, ki izvira iz čimdalje večjega raz« kristjanjevanja. Zato kongres zahteva, da se človeška družba vrne v krščanstvo in presme s kršačnstvom. 2 Smisel in namen te krščanske verske obnove naj bo, da se v vseh krščenih razvije, Kristusovo življenje v vsej globini in polnosti« 3. Zdrave in močne osnovne celice Katoliške akcije po prepričanju kongresa najbolj napredujejo, če se v laikih vzbuja zavest, da so po krstu vcepljeni kot živi udje v skrivnostno telo Kristusovo, že se vzgajajo k de* (Nadaljevanje na i. strani.) 3« »DOMOUUBc, dne 2. avgusta fflj. štev. 3f lanskemu sodoživljanju Cerkve, predvsem v aktivnem sodarovanju v sveti liturgiji. 4. Kongres Kristusa Kralja vidi časovno najbolj perečo nalogo v tem, da se vzgoji nov krščanski rod, ki se bo z mladim ognjem oseb-po odločil za Kristusa. 5. Kongres opozarja vse dežele na veliko Bkodo, ki veri, nravnosti, zlasti pa mladini grozi iz uživanjaželjnosti našega časa, zlasti alkoholizma. Poziva k uspešnemu pobijanju alkoholizma in priporoča ustanavljanje apostolsko gorečih katoliških skupin, duhovnikov in Jaikov, ki bi s tem zgledom prostovoljne abstinence odpravljali škodljive pivske razvade in tako mladini in vsem ogroženim nudili lep izgled zdržnosti. 6. Kongres pozdravlja vse človeške iznajdbe, ki naj bi po božji volji služile v to, 'da ljudstva in narode zbližajo, obsoja pa pogostno zlorabo radia in tiska, ki med narode večkrat sejeta razdor, namesto da bi jih združevala. Vse resolucije so bile soglasno ob splošnem odobravanju sprejete. Nato je govornik lisporočil, da bo o vsem poteku kongresa izšla [tudi posebna knjiga, v kateri bodo objavljene \se resolucije v podrobnostih. „ Veličastna kongresna noč > Okrog 50.000 ljudi se je zbralo v soboto 59. julija zvečer na Stadionu, da prisostvujejo ^»Igri o kraljestvu božjem«, pri kateri je sodelovalo okrog 4000 oseb. Kaj takega Slovenija z Ljubljano vred še ni doživela. Polni ganotja, ipa tudi samozavesti so se po končani igri razšli tisoči po ljubljanskih cerkvah, da prisostvujejo nočnim molitvam za mir, se udeleže Spolnočnice in prejmejo sv. zakramente. Udeležba Spri sv. obhajilu je bila naravnost ogromna, kar |e dokaz, da je ljudstvo kongres Kristusa iKralja prav razumelo. Po župnijskih cerkvah v sredini mesta so se po polnočnicah skoraj povsod nadaljevale sv. maše v nepretrganem sporedu do jutra, da so se številni duhovniki, ki •o se udeležili kongresa, mogli razvrstiti. V mnogih ce ah so verniki kar ostali ure in tire, če pa j nekateri odšli, so takoj pritisnili Mrugi. Ljudske množice so se obnašale prav •primerno. Nikjer nobenega nereda, nikjer nobenih prizorov, na katere je človek navajen pri Idrugih prireditvah, nikjer niti preglasnega govorjenja. Slovenski narod je prišel na kongres, kakor gre na kakšno priljubljeno romarsko pot, Ves goreč, ves v pričakovanju notranjih okrep-fil, ki jih potrebuje, da more vzdržati pri svo-fem napornem življenju. Višek kongresa Dne 30. julija je bil glavni kongresni mani-festacijski dan. Ljubljana je bila od zgodnjih jjutranjih ur pa do srede popoldneva eno samo .valovanje množic, ki so stremele vse v en kraj: na Stadion, saj se je spremenil te dni v nekako Veliko svetišče slovenskega naroda. Kardinal-§egat je daroval dopoldne na Stadionu kongresno sv. mašo, pri kateri je bilo ljudsko petje, in imel pri tej priliki tudi pomemben nagovor. Sodeč po razprodanih kongresnih knjižicah, se je udeležilo službe božje, ki jo je opravil kardinal Hlond, okrog 70.000 ljudi. Na JEastni tribuni je sedelo 21 cerkvenih kuezov, pet ministrov — zastopnikov kraljevske vlade; navzoči pa so bili tudi zastopniki vseh kulturnih ustanov slovenskega naroda. Odposlanec Nj. Vel. kralja je bil divizijski general Štefanovi?, vlado pa so zastopali ministri dr. RužiČ, Hr. Krek, Cejovič, Snoj in Maštrovič. Na častni tribuni je bil tudi ban dr. Natlačen, zastopmk zunanjega ministra dr. Golias, odposlanec senata dr. Miškulin, senator Smodej m se druge ugledne osebnosti. Ufknm knezi in np zastopniki VL mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani so se udeležili naslednji cerkvem knezi: . , . „ , Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond, papežev legat in primas Poljske; Nj. Eminenca kardinal Piazza, patriarh beneški; insgr. Hek-tor Felice, nadškof in apostolski nuncij na jugoslovanskem dvoru; msgr. dr. Alojzij Stepinac, nadškof zagrebški; msgr. dr. Carlo Margotti, nadškof goriški; msgr. dr. Josip Ujčič, nadškof belgrajski; msgr. dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski; msgr. dr. Anton Akšamovič, škof djakovski; msgr. Rogerij Beaussard, pomožni škof pariški; msgr. dr. Kvirin Boncfačič, škof Kardinal legat blagoslavlja velikansko m»«4ie® pri odhodu s Stadion« splitski; msgr. Ludovik Budanovič, žkof subo-tiški; msgr. dr. Viktor Burič, škof senjski; msgr. dr. Hugo Camozzo, škof reški; insgr. dr. Jos. Carevič, škof dubrovniški; msgr. Damjan Ceng, škof, apostolski prefekt v Cautungu (Kitajska); msgr. Ladislav Goral, pomožni škof lublinski; msgr. Kirilo Kurtev, škof, apostolski administrator v Sofiji; msgr. dr. Hicronim Mi-leta, škof šibeniški; msgr. Alojzije Mišič, škof mostarski; msgr. Michelangelo Nutti, škof alek-sandrijski; msgr. Aiitonio Santin, škof tržaški; msgr. dr. .p r> Srebrnič, škof krški; msgr. dr. ivan To .ič, škof lavantinski. Od zastopnikov škofov in raznih redov so prispeli: p. Dominik Mandič OFM., zastopnik generala frančiškanskega reda; kanonik dr. Anton Sancho, zastopnik španskega episkopata; p. Linus Prah, provincial kapucinskega reda-p. Josip Ledit, zastopnik generala reda jezuitov; kanonik Mihael Wagner, zastopnik škofa gyorskega; msgr. František Jemelka, zastopnik sto a olomuškega, don Jakob Vresk, zastopnik sjsofa barskega in primasa srbskega; dr. Fran Rogač, zastopnik škofa iz Szombateiyja (Madžarska); Božo Ivanuš, generalni vikar in a po-stolsk, protonotar zastopnik škofa banjah/ke-ga p Privat Beilard vz astopstvu vrhovnega predstojnika asumpcionistov Gerias Quennarda Sklep kongresa V nedeljo popoldne so tisočglave množice vnovič zasedle Stadion, kamor je po tretji po. poldanski uri krenil eno uro dolg sprevod raz. nih naših katoliških ustanov, in sicer po temle vrstnem redu: 1. Papeževa in državna zastava-2. fanfara; 3. veliki križarji; 4. velike Klari«' 5. Zveza fantovskih odsekov; 6. Vodstvo dts kliških krožkov Ljubljana in Maribor; 7. stopstva: Društvo za varstvo vajencev v Ljub-ljani, Društvo za varstvo deklet Ljubljana iti Maribor, Društvo za mladinske domove, Škofij, sko društvo za varstvo sirot, Družba sv. Rafaela in izseljenska zbornica, Družba sv. Elizabete, Karitativna zveza Ljubljane in Maribora Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Katoliško društvo rokodelskih mojstrov, Slovenska ženska zveza, Mohorjeva družba v Celju, Leonova družba v Ljubljani, Slomškova družba, Akademska zveza, Katoliško akademsko starešinstvo, Salezijanski dom Rakovnik in Kodelje-vo; 8. Prosvetna zveza Ljubljana in Maribor; rabiii, da smo po vseh ljubljanskih cerkvah molili za mir in Kristra Kralja prosili, da ohrani vsem narodom dragoceni dar miru. Naša prošnja, naša želja, naš klic je, da vladajo zakoni Kristusovega kraljestva tudi v zemskih kraljestvih in državah. Zakoni Kristusovi so resnica, pravica, ljubezen. Resnici nasprotuje laž in prevara; pravici nasprotuje nasilje in krivica; ljubezni nasprotuje sebičnost in pretirano samoljubje — posamezno in narodno. Kristusovo kraljestvo je kraljestvo miru. Mir tega kraljestva pridi na zemljo in zveži razdvojene narode v eno božjo družino. To nam daj, o Kristus Kralj! Kardinal-legat Hlond se je naslednji dan zjutraj odpeljal preko Rakeka in Italije v Pariz. Pred odhodom je podal naslednjo izjavo: »Navdušen in prepoln veličastnih vtiskov vdhajam z mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Vera slovenskega naroda se je vnovič izrazila z vso neprisiljeno čustvenostjo in sijajno verkveno organizacijo. Okvir tega kongresa ni mogel biti bolj veličasten in učinkovit ter zato vsi inozemski udeleženci kongresa odhajajo z vaše zemlje polni občudovanja in z najlepšimi vtiski. Za mnoge izmed njih je t>m to, kar so videli, pravo odkritje, ki jim bo ostalo za vedno v neizbrisnem spominu. Poslavlja ■ se od slovenskega naroda, njegovih Pa®tirJ®.vt0 predstavnikov oblasti z iskreno željo, da m » kar so storili za kongres Kristusa Kralja, roa « obilen blagoslov božji na vseh področjm * Ijenja. Zahvaljujem se Slovcncem za vse w»Jj ki so mi ga pripravili s kongresom, ter K> F kličem: Na veselo svidenje!« Živel Kristus Kralji KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o Stiridesetletnico mašništva fe obhajal g. Karel Malajner, zaslužni župnik pri Sv. florijanu pod Bočem. Živeli! o Zlato sv. malo je daroval pri Sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru p. Sigismund Wag-ner. Na mnoga leta! o 85 letnico je obhajal 26. julija Jakob Virjen'> čebelar v Olševku pri Kamniku. Bog živi vzornega moža, do skrajnih mej človeškega življenja! o Italijanski kralj je odlikoval predsednika naše vlade Dragišo Cvetkoviča z visokim redom sv. Mavricija in Lazarja. domače novice d Misijonska razstava kitajskega škofa. Apostolski prefekt Damjan Čeng iz Cautunga, ki je pred dnevi prispel na kongres, je pripeljal s seboj veliko kitajskih zanimivosti, ki jih je dal na prošnjo njegovih misijonskih prijateljev razstaviti v risalnici uršulinske gimnazije v Ljubljani (zraven razstave slovenske cerkvene umetnosti). Razstava je izredno bogata in zanimiva. Na njej vidimo 4000 let star kitajski žrtvenik, dragocene porcelanske izdelke, pretresljive fotografije iz kitajsko-japon-sek vojske itd. Obiskali jo bodo z užitkom ne le prijatelji misijonov, marveč tudi vsakdo, ki se zanima za kitajsko umetnost in običaje. Vstopnine ni, le prostovoljnih darov prosijo za misijon škofa Cenga v Čautungu. d Blagoslovitev spominske plošče v službi padlemu. Ono nedeljo je bila v Planici lepa spominska slavnost, blagoslovitev spominske plošče nadgozdarju Emilu Krištofu, ki je padel 5. maja 1935, zadet od krogle divjega lovca in umrl, Spominske slavnostj se je udeležil ljubljanski škof dr. Rožman s svojim tajnikom, jlavnosti pa so prisostvovali poleg številnih planincev tudi okrajni načelnik dr. Mlinar iz Gornjega Grada, vsi uslužbenci uprave Mari-jingrad z ravnateljem inž. Zumrom na čelu. Ob 10 je g. škof opravit sv. mašo in imel ob tej priliki lep spominski nagovor. Po sveti maši je g. škof blagoslovil na Tominškovem posestvu spominsko ploščo pok. nadgozdarja Krištofa. S to slavnostjo je bilo združeno tudi praznovanje 50 letnice nadgozdarja Viktorja Pareža in 40 letnice službovanja gozdnega čuvaja Strgarja, ki je obenem obhajal 70 letnico rojstva. G. škof je jubilantoma osebno čestital. Tako so planinci najlepše počastili spomin Emila Krištofa in z njegovimi ožjimi naSi kakor Bolgari svobodno gibati na tujem ozemlju, ne da bi jim bila za to potrebna posebna dovoljenja ali potni listi. Običaj izvira še iz časov pred svetovno vojno, vendar pa je bil ukinjen do predlanskega leta. Letošnja otvoritev meje je bila zelo slovesna. Na obeh straneh so se zbrali pravoslavni svečeniki, kf so opravili molitve za dolgo življenje jugoslovanskega ter bolgarskega kralja ob navzočnosti okrajnih glavarjev bližnjega bolgarskega in jugoslovanskega okraja in velike množice Jm goslovanov in Bolgarov. Takoj se je dvignila' mejna zapornica, Jugoslovani so se veselili iai zabavali na bolgarski strami, Bolgari pa na; jugoslovanski. Tri dni, to je v petek, sobota L© sfrugor zna šzsfružifi kroglo kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - In perilo je snežno belo, prijetno ooduhteva in ostane dolgo trdno. TERPENTINOVO MILO H eXUrtcr£XL 1 prijatelji, s katerimi je živel in delal, obujali spomine na tega dobrega moža, za katerim je ob njegovi smrti žalovala vsa Savinjska dolina. Krištof Emil je bil škofov nečak. d Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z nar. »Fraoz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in- zanesljivo. 0*L res. 8. br. »474/111 d Zakaj samo tri dni? Tri dni je bila po starem običaju odprta jugoslovansko-bolgar-ska meja pri kraju Kadi Bogazu blizu Nego-tina. Od zore pa do poznega večera so bile te dni dvignjene zapornice, nakar so se smeli Kakšna bo sadna letina Po dosedanjih poročilih bo najboljši le tošnji sadni pridelek v vzhodnih predelih Slovenije, tako v brežiškem, krškem, ptujskem in prekmurskem delu. Sadje bo dobro obrodilo tudi v okraju Šmarje pri Jelšah. Najslabša sadna letina bo v kočevskem, lo-Raškem in škofjeloškem okraju, v kamniškem okraju je nekoliko boljše, tako tudi na Gorenjskem. Dolenjski kraji bodo imeli srednjo sadno letino. Prav dobro so povsod obrodile češplje hruške. Banska uprava, kmetijski oddelek, 1® yse poskrbela, da bo največja množina aadja porabljena za vkuhavanje in sušenje, (v'a so ne bo v nezmerni množini porabilo za žganjekuho. Na novo grade po raznih krajih do 105 novih sušilnic za sadje, tako da bo Slovenija jeseni razpolagala do 300 sušilnic, danska uprava je izdelala načrte in stroškovnike za male in velike sušilnice. Stroški u male sušilnice, h katerim prispeva ban- ska uprava do 1500 din, so proračunani do 1900 din, za velike sušilnice, za katere daje banska uprava do 2000 din podpore, pa znašajo do 9000 din. Sušilnice se grade po posameznih vaseh v občinah in so last dotične občine. Kmetijsko ministrstvo je že nakazalo 72.000 din podpore za gradnjo novih sušilnic in sušenje sadja, banska uprava pa bo prispevala toliko, da bodo kriti celokupni stroški za nove sušilnice v znesku 152.000 din. Glavno pozornost obrača banska uprava zdaj na to, da bo tem več sadja posušenega. Na jesenskem velesejmu bo poseben oddelek kmetijskega oddelka, kjer bo razka-zano prav nazorno vse sušenje sadja, dalje napravljanje marmelade in sadne mezge. Razstavljen bo tudi najnovejši aparat »Lani-co«, s katerim se sadje vkuhava v doze. Računajo, da bo po prizadevanju banske uprave mogočeno posušiti do 1000 vagonov češpelj in hrušk. in nedeljo so ljudje čez dan brez ovire pre-> stopali mejo in med seboj tudi trgovali, nakar so jo naslednjega dne zjutraj spet odprli. S podobnimi sloves tnostmi, kakor se je meja tisti petek zjutraj odprla, se je sledečo nedeljo zvečer tudi zaprla za eno leto. d Mladeniči rekrnti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom th imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vslop] » kader, odložitev službe s kadru — lnfor<< mirajte se ln uredite svoje zadeve pravo* časno! Ako je rok zamujen, se ne da več po« magatl. — Vsa pojasnila daje proti malen* kostnemu plačilu koncesionirana pisarna Pea Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 8 dinarjev. p Dr. Stojadinovičevo »Vreme« je dobilo komisarja. Uprava mesta Belgrada je na pod* lagi zakona ter po i/.idih preiskave razrešila upravni in nadzorni odbor tiskarskega podjetja »Vreme« d. d. v Belgradu ter postavila komisarja. Ta ukrep je bil izdan zaradi zaščite državnih in javnih koristi. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Za dvig Južne Srbije. Poštni minister. Jovan Altiparmakovič je podal »Samoupravi« izjavo, v kateri govori o načrtih vlade za dvig Južne Srbije. Posojilo 150 niilijouov se bo uporabilo za rešitev najvažnejših gospodarskih vprašanj te pokrajine, 32 milijonov jo namenjenih za bolnišnice, 21 milijonov za vodovode po vaseh, nadalje bodo zgradili 110 vaških zdravstvenih domov in banovinski hen 6» 1 Kdor se povišuje,^ ho ponižan i Kdor se por Huje, bo ponižan, kdor se mm ponižuje, bo po ritim!* Te besede štetega tcattgelija to temelj božje naredbe, ki mora vladali na svetu. Napuh napravi človeka majhnega pred Bogom in je vir tielt pregreh in sleherne človekove hudobije. Greh napuha /e bil, 4 katerim je bila od prvih ustvarjenih bitij — angelov — žaljena »eskontna scetost božji. Z istim grehom je prvi človek zaj/raci! raj; zaradi njega je postala zemlja dolina solz, kraj bolnišnic, ječ in pokopališč. Dandanes je zver, ki biva r človeku, iznašla strupene pline, ki morejo r kratkem lasu uničiti sleherno žico bilje; sa dušo je napuh tak strupen plin. Kakor pa je napuh vir vseh pregreh, lako je ponižnost začetek vseh čednosti. Neki inženir Krupporih tovarn je iznašel tredstro proti rji. Če se železo prevleče z neko kromoro zlitino, ne zarjari nikoli. — Bredstra, da naša duia ne zarjari od gnusobe greha in da slej ko prej ohrani svoj čudoviti blesk otroštva božjega, nam ni treba Iskali; podaril nam ga je naš dobri nebeški Oče: ponižnost je to. Predpogoj ponižnosti pa je spoznanje lamega sebe. Brez lastnega spoznanja ni ponižnosti, brez nje ni čednostnega življenja, brez njega pa ni mogoče doseči Boga. tel v Ohridu, pospešili proizvodnjo bombaža, ki ga bo odkupovala država, osnovali sklad za izvoz tobaka, pospešili svilarstvo, zgradili poštna poslopja v vseh večjih krajih ter se posebno brigali za sodobno poljedelstvo, ker se prebivalstvo ne more več izseljevati v tujino, ampak se mora zaposliti v domači poljedelski proizvodnji. d Sprejem mladeniiev r inienor-ko in Artilerijsko podčastniška šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ust-meno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica J4. Za pismeni odgovor priložiti kolek za 6 din. VSAK SI .0 VENEC, VSAK KATOLIK JE NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČITE JIH PRI ŽUPNIKU. <1 V Belgradu go hitri. Z deli za razširitev vodovoda so že začeli v Belgradu. Stiska zaradi pomanjkanja vode v zadnjih vročih dneh je razpršila vse pomisleke in dvome glede umestnosti novih stroškov za tako pre-potrebno napravo. Belgrajski župan Vlada Hič si je sam ogledal vodovodne naprave iu Odredil, da se takoj začne polagati nova cev do mesta, da bodo rezervoarji lahko tudi za primer največje potrebe zmerom polni. Računajo, da bodo dela končana že v enem mesecu. d Ob peti obletnici smrti generala Maistra. Preteklo je pet let, kar je izdihnil mariborski junak, general Rudolf Maister - Vojanov. Petletnice njegove smrti se je oni dan Maribor slovesno spominjal. Društvo Maistrovih borcev je priredilo spominsko proslavo. Dopoldne ob 9 je bila v frančiškanski cerkvi za-dužnica. Popoldne ob pol 6 so se zbrali Maistrovi borci in Številno občinstvo na Pobrežju Da mestnem pokopališču, kjer počiva pokojni 6» • mariborski junak v grobnici. Grob sta krasila krasna venca Društva Maistrovih borcev in Narodne odbrane v Mariboru. Številni udeleženci so prinesli s seboj cvetje, s katerim so zasuli grob. Spominsko proslavo so začeli mariborski pevci Ipavčeve župe, ki so zapeli pesem slovenskih fantov >Oj Doberdob«. Nalo je govoril upokojeni podpolkovnik Cvim, za njim so govorili še drugi. Ob zaključku so zapeli mariborski pevci. d 25.000 dvokoles je v Zagrebu. Pred tremi leti so jih našteli samo 5000. Avtomobilov vseh vrst je v Zagrebu okrog 4000, motornih koles pa do 900. d Orli za Nemčijo. Te dni je prispela na mariborsko carinarnico nenavadna pošiljka — ogromna kletka s lestimi planinskimi orli. Dospeli so iz Maccdonije, namenjeni pa so za živalski vrt v Hamburgu. Ponosne ptice so bile v kletki stisnjene vsaka v ozek prekat, da se niso mogle niti ganiti. d Kaj mati vse žrtvuje. 46 letna poljska delavka Antonija Kalšek iz Slovenske Bistrice je imela 14 otrok, od katerih jih je še šest pri življenju. Dva njena sina služita sedaj vo-ake, eden v Mostarju, drugi pa v Nišu. Mater je prevzelo hrepenenje, da bi videla svoja sina, ki sta tako daleč od doma. Ni imela sredstev, da bi potovala k njima z železnico, pa se je podala na dolgo pot peš. Odšla je v siromašni obleki in bosa od doma dne 1. maja, sedaj pa se je vrnila nazaj z obiska Najprej je obiskala svojega sina v Mostarju, potem pa se je podala naprej na dolgo pot preko Črne gore in Srbije do Niša, od koder se je spet peš vrnila nazaj domov. d Dva nova sejma r Vojniku. Sedanji začasni občinski upravi pod županovanjem g. Jurčaka se je posrečilo doseči, da je kr. ban-ska uprava dovolila na posredovanje podpredsednika narodne skupščine Mihelčiča dva nova živinska in kramarska sejma, in sicer za dne 0. marca in 2. avgusta. Prvi novi sejem bo na Porcijunkulo, t. j. v sredo 2. avgusta. d Obrotkaa« štorkljo ustrelil. Pri Sv. Ru-pertu v Slov. gor. je pred nekaj tedni ustrelil posestnik Vogrinec belo štorkljo, ki je jmd na nogi kovinast obroček s št. B. 50.303. g|or kljo je oddal v nagačenje mariborskemu ],re! paratorju g. Wallnerju. Glasom poročila iV0 pelwarte Rossiten« v Nemčiji je bila Štorklja obročkana dne 'J. julija 1930 v Zulichendorfu pri Luckenualde v provinci Brandenburi/. Skoda, da je koristna ptica padla pod strelom d Velike konjske in kolesarske dirke na Krškem polju se vršijo dne 6. avgusta ob 15, Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo se je že mnogo dirkalnih konj i? naše banovine, kakor tudi iz Zagreba, Karlovca i« Dugega sela. U' šT^ pristno in poceni dobite pri Vlflll Centralni vinarai ................................v Ljubljani d Sneg o sv. Jakobu. Iz Kranjske gore poročajo dne 25. julija: V nasprotju s prejšnjim tednom, ko je vladala vsesplošna neznosna vročina, se je po dveh deževnih dneh danes ozračje tako ohladilo, da je danes dopoldne, medtem ko je v dolini padala sodra, naše košeuice tik za vasjo, v katerih prav tedaj kosijo seno, pobelil sneg. Ko se je opoldne zjasnilo, so številni tujci, ki jih je prav sedaj največ v Kranjski gori, in tudi domačini z začudenjem opazovali za ta čas nenavadno lepo pobeljeno okolico in številni fotografi so bili na delu, da si ua plošči ali filmu ohranijo trajen spomin na ta izreden dogodek. ki se celo v naši gorski vasi ne primeri vsako leto. Medtem ko je toplomer pretekli teden kazal na soncu 30" C, je danes zjutraj na istem mestu padel na 10° in sredi dopoldneva, ko je pričelo snežiti, pa celo na 3" C. Ko je opoldne posijalo sonce, se je seveda pričel zopet hitro dvigati. d Povest o srečnem ruskem beguncu. Velika dediščina pol milijarde dolarjev je doletela ruskega glasbenika v Belgradu Arbot-skega. Pred kratkim je namreč dobil obvestilo iz Bolivije, da je Um umrl milijonar, njegov bratranec, bivši ruski letalec Kudrav- Zanimiv škropilni avto ie kupila ljubljanska mestna občina Oni torek je prevzela komisija ljubljanske občine nov škropilni avto, ki ga je občina naročila pri tvrdki Viktor Bohinee * Ljubljani. Podjetje je dobavilo sodoben škropilni avto, izdelek priznane nemške avtomobilske tovarne Gruf in Stift. Strojno opremo avtomobila je izdelala dunajska tvrdka Hogg. Avto ima Dieselov motor za 105 kVse sivari so na dobrem potu«. »Lahko kaj | n»«S! v orehu nrftžeiiiplodni v vsota zrnu pričakujemo v najkrajšem času?« so se zanimali časnikarji. Predsednik vlade jim je odgovoril: »Ko pride čas za to, boste o vsem obveščeni. Tudi javnost bo o vsem obveščena. Kaj več vam ne morem reči.« — »Govore, da bo sporazum podpisan na jesen,« so mu rekli časnikarji. — »Na jesen? Mnogo prej,« je odvrnil Cvetkovič, »stvari se izvrstno razvijajo.« p Preveč svobode. »Delavska politika«, eden najbolj strupenih listov v Jugoslaviji, ki vseskozi bojkotira prizadevanja vlade tako z ozirom na zunanjo politiko, v kateri zavzema skrajno bojevito stališče »ljudske fronte«, kakor z ozirom na naše notranje razmere, ki bi jih marksisti radi strmoglavili v prid Irama-sonske diktature, je prinesla notico o kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, ki jo je moral državni pravdnik za polovico skrajšati. Vendar je ostalo strupeno žrelo, češ, da bo kongres, kakor pripovedujejo, stal okoli tri milijone dinarjev. Dasi smo prepričani, da kongres niti od daleč toliko ne bo stal, ljudstvo pa okrepil moralno in narodno, se zaenkrat nočemo z »Delavsko politiko« o tem prepirati, pač pa jo vprašamo, koliko stotin milijonov so stali vsi kongresi rdeče internacionale, od katerih ni imelo jugoslovansko delavstvo prav nobenega, ne gmotnega, ne moralnega prida, ampak samo ogromno škodo, ki jo povzroča revolucionarna miselnost mednarodnega marksizma, rušilca vseh krščanskih in narodnih kulturnih vrednot. In vsa ta ogromna vsota je šla iz žepa proletarcevl p Bistvo sporazuma. Pariški list »Notre Temp« je objavil izjavo predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, kjer čitamo sledeče: »Jugoslavija je bila vedno demokratična država in bo gledala, da taka tudi ostane. Naša država ima posebno nalogo, da varuje mir in red, kar bo dosegla s strnjenjem vseh svojih 20.000 bolnikov molče trobenta.. Oni četrtek popoldne je bil v ljubljanski bolnišici sprejet bolnik, ki je pri sprejemu dobil tekočo številko 20.000. Z njim je ljubljanska bolnišnica sprejela v letošnjem letu že 20.000 bolnikov, kar pomenja, da je zopet Potolkla že vse doslej skoraj neverjetne rekorde. Lani je sprejela v vsem letu 32.000 bolnikov. Lani je tudi dosegla 20.000 sprejetih bolnikov kasneje, namreč 16. avgusta. julija lanskega leta pa je bilo sprejetih y bolnišnico Sele 18.300 bolnikov. Skok je jzredno velik in dokazuje samo to, da se |il|dje bolj • in bolj zatekajo v ljubljansko bolnišnico, ki ima še vedno prav toliko po- stelj in prostora kakor pred 20 leti. Uprava ljubljanske bolnišnice skuša ustreči vsem bolnikom, ki se iz krajev Slovenije zatekajo v bolnišnico, zato ker ve, da mnogi prihajajo po potrebi. Mnogi pa prihajajo samo zaradi tega, ker mislijo, da je v ljubljanski bolnišnici nega boljša kakor v banovinskih zavodih. Vsi ti naj se rajši zatekajo v bano-vinsko zavode, ki imajo prav tako dobre zdravnike in večinoma lepše in udobnejše bolniške prostore. Le kogar napoti zdravnik izrecno v ljubljansko bolnišnico, ta na] tudi pride, Kneippov® 1 A ON G KAVP narodnih sil. Pri tem je prvo izmed temeljnih vprašanj ureditev hrvatskega vprašanja. Ta ureditev se more uresničiti samo v neposrednem dotiku s Hrvati. Ta stik se je že pred nekoliko meseci resno začel. Jaz sem takrat odpotoval v Zagreb in bora vnovič odpotoval, če bo potrebno za sporazum, ki mora zadovoljiti Hrvate, ne da bi škodil celoti države.« p Ne bo treba dolgo čakati V »Slovencu« čitamo: Na podlagi vira, ki se ne more' lahko zmotiti, zvemo, da se pogajanja za sporazum nepretrgoma nadaljujejo z vso resnobo, tehtnostjo in pospešenostjo, tako da se utegnejo naše nade, ki jih izražamo že precej časa, uresničiti v najbolj dobroglednem smislu in v; najkrajšem času. Lahko da bomo torej že v; najbližjem času stali pred dogodkom, ki ga' vsa država s toliko napetostjo pričakuje v skrbi in upanju na spravo med bratskimi narodi in utrditev ter poglobitev ugleda in moči naše države v svetu. Dasi nikogar ne bi presenetilo, če bi nastala še ta ali ona težava iii bi naglo delo v tej ali oni točki zahtevalo nekoliko počasnejši tempo v razglabljanju kakšnega težjega vprašanja, imamo zelo tehtne! razloge za sodbo, da nam na dovršitev ogromnega dela ne bo treba dolgo čakati. NESREČE n Avto je do smrti povozil na cesti od) Melja v Sv. Peter 30-letnega zidarskega delavca Antona Mlinariča, zaposlenega pri gradbenem podjetju Gabrijelčič. n Smrtna nesreča se je pripetila na državni cesti pri Fali. Obratovodja Fale Grieser j91 našel na cesti ponoči nezavestnega človeka, ki je ležal v mlaki krvi. Vso glavo je imel ranjeno. Poklical je telefonično mariborska reševalce, ki so ga zapeljali v bolnišnico % Maribor. Nesrečnež pa se ni več zavedel tefl je umrl. Imel je razbito lobanjo. Ugotovilo se/ je, da je to 47 letni zidarski pomočnik Ivani Šerblin iz Selnice ob Dravi. Ni pa še ugotovljeno, na kakšen način se je ponesrečil. Zel« verjetno je, da ga je povozil neki avto. n Vsa vas je pogorela. Vas Belun v bližini Prizrena v Južni Srbiji je te dni povsem pogorela. Zgorelo je tudi mnogo živine. Ogenj je povzročil neki otrok, ki se je igral z vžigalicami. n Smrt f tihem jezera. Sredi julij* 1« utonil v vodi pod knežjo vasjo $ri DobrnSčt« 26 letni Barle Franc iz Železnega. Zaradi hude vročine se je i*l ta dan kopat. Voda j<* bila kot veliko jezero, ki je nastal" zaradi spomladanske povodnji. Fant je znal le slabe* plavati, verjetno pa jt, da ga je prijel krč W Pozdrav -linen-.kfTa fanla Poljski akademiki na kongresu Me1)()M()IJUIV, dne 2. avgusta 1 orto. Stran 9. , — Z - - - - —' p¥0 mladi deklici l>« sv. obBajlu na SUdi.»nu Juoo » vso vnemo lotili hlebčkov, U sta J'« dobili »a ia]trk stran 10 _»DOMOLJUB«, dne 2. avgusta [1939. RAZGLED PO SVETU NEMČIJA g Skala imečkal* ar to b štirimi potniki. Nalivi teli dni so na Korošken> povzročili strašno avtomobilsko nesrečo, ki je zahtevala 4 žrtve. Družba se je peljaia s štirisedežnim avtom is Linza proti vasi Matrei, ko ae je nenadoma nad cesto utrgala 12.000 kg težka skal in padla na avto. Cesta je dobra, pregledna in nihče bi ne mogel misliti, da se tudi tod more pripetiti tako huda nesreča, ki je prišla od zgoraj. Nad cesto se namreč dviga strm breg masivnih skal, ki so jih nalivi raz-močiii, ena od teh se je zvalila v dolino prav v trenutku, ko je vozil mimo avto z omenjenimi potniki. Silna teža je vse, avto in potnike, tako zmečkala, da nikogar ni bilo mogoče spoznati. Le izpod robov skale so izvlekli nekaj trupel in dokumentov, na podlagi katerih ga je voda potegnila v globino. Šele zvečer so ga našli, seveda že mrtyega. Fant je bil delavni član v prosvetnem in gasilnem društvu. n Avto treščil r p.epad. Na poti med Pečjo in Andrijevico, na znanem prelazu Ča-kor v višini 1850 metrov, je prišlo te aai do hude avtomobilske nesreče. Avtomobil, ki ga je šofiral neki Boškovič iz Andrijevice in v katerem je prostora samo za sedem ljudi, je odpeljal včeraj iz Peči s i4 potniki. Ko se je spuščal z vrha Čakorja, ga je vrglo s ceste y prepad. Trije potniki so bili na mestu mrtvi, ostali pa so vsi dobili težke poškodbe. Nesreča se je zgodila zato, ker je bil avtomobil preveč obremenjen. so ugotovili indentiteto ponesrečencev. So to tri ženske, med njimi žena vozača, in vozač, lastnik avta. Njega niso dobili v reki, ki teče neposredno pod cesto, ne ob obali, zato domnevajo, da leži ves pod skalo, popolnoma zmečkan. Trupla, ki so jih mogli potegniti izj>od skale, so prepeljali v Linz. ŠPANIJA s Hud« trenja, V zmagovitem Franeovem taboru je prišlo do hudih trenj med dvema strujama, ki sta bili edini, dokler je trajala borba proti boljševizmu. Ti dve struji se imenujeta: fašistično razpoložena »Falanga« in monarhistično navdahnjena. Falangiste vodijo večji del civilisti, ki se bojev stvarno niso udeleževali. Drugo skupino pa predstavljajo v veliki meri aktivni generali in drugi, ki so n Gorel« je v tekstilni tovarni Ehrlich v Mariboru, v prostorih nove predilnice. Škode je 100.000 din. n Žaga je zgorela Kristijanu Mravijaku pri Sv. Antonu na Pohorju. n Kri si je zastrupil. V mariborski bolnišnici je umrl 38 letni ključavničar drž, želez. Janez Lasnik. Iz Sušaka so ga premestili v Maribor, med vožnjo od Sušaka do Zagreba pa se je ponesrečil, ker so mu vagoni štrli nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Ker pa si je pri nesreči zastrupil ikri, je poškodbi podlegel. n 60 požarov je že bilo letos v ptujskem okraju. so vodilno borili za obnovo Španije. Kdo bo po skupni zmagi v Špaiiji vhda? Ali Falanga ali pa se vrne kralj v ustavno monarhijo. Nekateri generali so se uprli proti sedanji močni težnji, da prevzamejo vlado civilisti — falan. gisti. Med njimi so slavni možje kot generali Queippo de Liano, Jague, Solchaga, Jordana Razširile so se novice, da so bili odstavljeni, nekateri celo aretirani. Izkazalo se je, da ie bilo takšno poročanje pretirano. Vendar pa ostane dejstvo, da stoji Franco pred hudo izbiro. Španija pa je spet pred novimi težavami, kajti za obema nasprotujočima si strujama stojijo različni tabori velesil, za Falangisti Italija in Nemčija, za drugimi Anglija in Francija. Franco je zmagal v vojni. Sedaj mora zmagati še v miru. amerika s Nepričakovani korak. Amerika je do-sedaj veljala kot tista država, ki se v besedah bori proti Japoncem, dejansko pa služi zlat denar od njih s prodajanjem surovin in orožja. Ista Amerika je sedaj odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonci, kar napoveduje ostro napetost med obema državama. Kako spraviti v sklad umik Anglije in naskok Amerike, danes ni mogoče razložiti, ker manjkajo še nekatera ozadja. Morda gre celo za dogovorjeno igro, katere zadnje poglavje bi bilo še bolj presenetljivo, namreč trozveza med Ameriko, Anglijo in Japonsko na Tihem morju. japonska s Ali je Anglijp klonila? Na Daljnem vzlioau je prišlo med Japonci in Angleži do pogajanj, da bi se uredil zevajoči spor. Po pogajanjih pa je Anglija kar naenkrat nepri- Besede (Povest) Spisal K. Velikonja, Ilustriral akad. slikar L. fiušmelj Slike b tromeeečne kronike o naših krajih. »In tudi kal! Kal bi morali tudi Sčistitik je malomarno dejal Brus ter se ozrl v njega. »Za božjo voljo, ali noriš!« je vzkipel. »Kal? Ali hočeš imeti požar v strehi? Zdaj pri volitvah pa kal in naj ga ljudje očistijo sami! Zdaj vidim, da nisi pri pameti!« Benko je široko hodil po občinski pisarni ter tolkel z ravnilom po dlani. Prišel je po živinski potni list za par volov, ki jih je bil kupil pri Bazku. »Da se mu nikamor ne mudi pod večer!« je postaval po pisarni. Bil je golorok in imel rokave privihane nad lakti. »Vodnjake, da, ker mora biti zanje podpora, kal pa ne!< »Ce bi pa . dejali, da je Rupar rekel, da morajo šoistiti kal, da bomo imeli vode, da kapnic pa ni treba. Ce bi to rekli!« je uprl pogled vanj. »Kje si pa to imel?« se je razveselil Benko. »Jaz sem zmerom prav tako mislil. Gotovo sem rekel, kp sem bil pijan!« se je lagal. »To je moja misel, moja misel! Povedal bom ljudem!« »Naša misel!« je pravil Brus ves vesel, da je Benko tako hitro sedel na njegov lim. »Naša misel! Volitve pa znate pripravljati!« ga je pohvalil. »E, volitve so kakor kravja kupčija. Svoje blago moraš hvaliti in vpiU, tako vpiti, da ljudje drugih ne slišijo: da drugi ni m«, jo časa poslušati, moraš ti vpiti dolgo. T)xAgo in glasno in svoje hvalili, Ce se da, moraš tuje grajati. Na tiho in šepetaje, da je skrivnost. Skriv- 7» nost je več vredna in bolj reže!« se je smejal in odvi-hoval rokave. »Zato moramo reči, da je Rupar za kal, Vidmar pa proti, ker bo koj dež, da je Vidmar za štir-ne, a Rupar proti, ker je občina razhod na. Ce je raz-hodna, paj jih pa ve5 narede. Ali ne plačujemo davkov, ali ne gredo naši fantje k vojakom, ali niso popisali vseh vozov in živine? Kdor bo kaj zabavljal, bo kaznovan, so rekli. Naj pa še dado za kapnice! Za kale pa zdaj molčimo. Pravim, kale, ker nimamo samo tega velikega!« je pokazal skozi okno. »Morali bi potem očistiti vse, da bi bila pravičnost na dlani! Ali imajo ljudje zdaj čas, da bi jih čistili? Nimajo! Zdaj morajo nositi vodo, kadar je ne nosijo, so pa kali polni! Koliko časa že ni bilo dežja za kale?« >Tri mesece!« je rekel Brus. »Vidiš, pa ne bodo suhi? Zdaj pa še ta vročina. Le poslušaj škržata; kakor da je večen 1 Ali imate, da me pohladi? Samo šilce!« »Imajo!« jc odvrnil, a se za škržata ni zmenil, imel je polno skrbi. Sedel je za mizo ter naslonil glavo. »Kdo bo župan?« je vzdihnil, da je še muha začudeno zbren-čala. Benko je 5el v pisarno. »Vročina!« je dejal, ko se je spustil na klop. »Vročina!« je rekla Polonca. Prinesla mu je frakelj. Da ga žganje najbolj ohladi. Izpil je v dušku. Naj še. In mu je prinesla še in šel Bil Je že okajen, ko je razlagal, da hoče Rupar očisti kal in ne mara itirn. Polonca je bila šele dopoldne prišla, ee počasi vživ-ljala in je bila zelo prijazna; ko je Benko hotel ie pijače, je zvedel, da je Vidmar šel v mesto. Čudil se je novi postrežnici, ki je govorila pred njim. RAZNO Rak in kajenje. V zdrav« stvenih knjigah se je večkrat pojavila trditev, da pospešuje hudo kajenje nastanek raka. Ta trditev je med kadilci zbudila seveda zelo veliko pozornost. Kakor pa kažejo najnovejše raziskave strokovnjakov za rakasta obolenja, ni med kajo ia rakom nobene zveze ali pa je le majhna. —• Prof. Roffo, vodja vseuči-Iiškega zavoda za raziskovanje raka v Buenos Aire-su, poroča, da je našel med 5000 bolniki z rakom v ustih in grlu le 24 hudih' kadilcev, torej je mogel tobak rakasto obolenje povzročiti le v manj nego 1 odstotku vseh primerov. Po njegovem mnenju pa niti v teh primerih ni nastal ralc zavoljo draženja sluznic Eo dimu, temvefi zavoljo ajenja slabih tobačnih iz« delkov. Spektroheliograf. Je to naprava, a katero je po« stavil ravnatelj zvezdar« ne na Mount Wi!sonu dr, Hale sonce pod stalna nadzorstvo. S tem aparatom je mogoče opaziti na površini sonca veS po« drobnastl kakor * naj« boljšim daljnogledom. —' Spektroheliograf pa ni v, rabi samo v Ameriki, am« Škofijsko palačo je uničil požar V noči od one nedelje na ponedeljek je v španskem Toledu izbruhnil velik požar, ki je napravil veliko škodo, največ na tamošnji slavni škofijski palači, ki jo je docela uničil. Ogenj je nastal okrog polnoči v lekarni, ki je bila nastanjena v pritličju palače. Tu so eksplodirale neke kemične snovi, nastal je ogenj, ki se je silno hitro širil. Okrog 1 po polnoči je bila v nevarnosti tudi dragocena stolnica, ki je po hodniku zvezana s škofijsko palačo. Ta hodnik so morali podreti, da ni ogenj prešel na stolnico. Zaradi silne vročine, ki tudi Španiji ni prizanesla, je gasilcem primanjkovalo vode in v nekaj minutah je bila vsa palača v plamenih. Nadškof in primas španski kardinal Goma sam je vodil gasilna in reševalna dela in je palačo zapustil šele v zadnjem hipu, ko se že nič več ni moglo rešili. Palača je pogorela do tal. Rešili so le najdragocenješi del knjižnice. Toledo je kulturno in duhovno središče Španije in je ohranil svoj čar tudi še potem, ko je Madrid postal glavno mesto. Junaštva toledskih junakov in Alcazarja so nesli njegovo ime po vsem svetu. Mesto je polno stvab iz rimske, zahodno gotske in mavrijske dobe. Stolnica je ena izmed najlepših gotskih cerkvenih stavb Španije. S stolnico zvezana škofijska palača je slovela zlasti po svoji knjižnici, ki je hranila nad 70.000 knjig in več dragocenih rokopisov. Ta dragoceni zaklad je po požrtvovalnosti nadškofa-kardinala rešen, pogorela pa je kapiteljska dvorana z vso zgodovinsko opremo. Škofijska palača je bila zgrajena v 18. stoletju. čakovano klonila, sprejela japonske zahteve, priznala japonsko oblast na zaseden Kitajskem in obljubila, da ne bo ničesar storila, da bi Japonce ovirala pri njihovem »pomir-jevanju Kitajske«. Kaj je Anglijo pripravilo do tega, da se je pred Japonci umaknila, danes ne vemo. Morda so bili računi na dolgo bodočnost, ko ima vedno tisti prav, ki zna pravilno čakati. Morda je bil posredni pritisk vilno čakati. Morda je bil posredni pritisk na Husijo, ki se z Anglijo kljub 4 mesece trajajočim pogajanjem noče sporazumeti za politično zvezo, da bi se le sporazumela iz strahu, da ne bi Anglija in Japonska sklenili med seboj kakšne zveze. Vsekakor je Anglija s tem, da je pred Japonci klonila, pokazala, da se hoče na vsak način obvarovati tega, da bi se morala boriti hkrati v Evropi in v Aziji in da 1)0 rajši v Aziji čakala, da čas prinese rešitev, v Evropi pa da bo strogo pripravljena. drobne novice 250 angleških bombnikov je zopet letelo nad Francijo. Bivši albanski kralj Zogu se namerava stalio nastaniti na Angleškem. Za 450 milijonov lir so zadnje čase naročile v Italiji raznih vozil Romunija, Jugoslavija in Bolgarija. Milijardo frankov za pospeševanje rojstev je določila francoska vlada ... Posebno pismo sv. očeta je te dni odnesel kardinal Gaspari ameriškemu predsedniku Rooseveltu. Velika skladišča pšenice bo Anglija uredila v Kanadi za primer morebitne vojL Hitler ho višek svojih uspehov dosegel v začetku septembra, prerokujejo njegovi zve-zdogledi. NOVI GROBOVI n Mrtvi vas pozdravljajo. V Slovenjem Gradcu je umrl 60-letni Videčuik Franc, posestnik iz Gaberk pri Šoštanju. — V Murski Soboti je odšel v večnost Niko Gabrijelčič, gojenec-narednik pomorske vojne akademije. — V Mariboru so djali v grob Amalijo Koc-mur vdov. Lovrenčič. — V Celju je zapustil solzno dolino dijak 8. razr. gimn. Rado Luke-žič. — V Celju so položili v grob Tomaža Graha, učitelja v p. — V Petrovgradu je umrla Emilija Schneider roj. Thuma. — V Ljubljani so umrli: Kristina Komidar, odvetnik dr. Karel Šturm in Valerija Bensa roj. Gomišček. Daj jim, Gospod, večni miri radio ljubljana Spored Radia Ljubljana od 3. do 10. avgusta 1939 Četrtek, 3. avgusta: 19.25 Narodopisno predavanje o priliki mariborskega festivala slov. nar. običajev. '20.10 Slovenščina za Slovence. — Petek, 4. avgusta: 20.30 Vesel živalski krog. — Sobot«, 5. avgusta: 18 Prenos promenadnega koncerla iz Rogaške Slatine. 20 O zunanji politiki. — Nedelja, (!. avgusta: 9 Prenos iz Ptuja. 10.30 Prenos iz Rogaške Slatine. 15 Prenos koncerta iz Ptuia. 17 Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 20 Citrgški trio 20.30 Prenos sinit, koncerta iz Rogaške Slatine. — Ponedeljek, 7. avgusta: 13.20 Klavirski koncert. 20.10 Mesečni slovstveni pregled. — Torek. 8. avgusta: 20.10 Cilji in nameni narodno obrambnega deia. 20.30 Prenos koncerta vojaške godbe iz Maribora. — Sreda, 9. avgusta: 13.20 Kitarski tercet. 18.30 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj. 19.30 Slike iz narave. 20.10 Žena in tovarniško delo. 20.30 Koncert Delavskega glasbenega društva. 185.000 vojakov in 25.000 mornarjev sodeluje pri velikih vajah angleške vojne sile. Varšava, prestolnica Poljske, ima po zadnjem ljudskem štetju 304.200 ljudi. pak tudi v Švici in v drugih evropskih državah, imajo ga pa tudi v Indiji. Z njim upajo moderni ne-bogledi, da bodo odkrili čim več sončnih tajnosti. Največje upanje polagajo v ugotovitev, v kakimi medsebojni zvezi «o izbruhi na soncu /. magnetnimi viharji na zemlji. To vprašanje zanima posebno milijone poslušalcev radia, kajti čeprav še ni docela gotovo, vendar je jasno, da imajo magnetni viharji velik vpliv na prenašanje glasov skozi zračne plasti. »Prijateljski« razgovor. Urša: »Joj, kako dolgo se že nisva videli. V teh desetih letih (i se postarala, da sem te komaj spoznala.« — Mica: »Da, tudi jaz bi te ne bila spoznala, če ne bi imela na sebi iste obleke, kot pred desetimi leti.« Na izleta: Izletnik: »Povejte no, mož, kaj pa delate poleti ob nedeljah Popoldne?« — Kmet: »Jaz priveiem živino, poženem kuretnino v hlev j" ga dobro zaprem, zaklenem otroke v sobo, denem psa na verigo, in se brezskrbno vb edem v krčmo — tako smo zavarovani vsi, da na« kaJc-*cn avtomobil ne povozi. > Pote m smo sami!« je kimal z glavo in jo hotel vščipniti v stegno. Polonca je zardela in ga udarila po roki. »Poročen dedec!« Čudno jo je pretreslo. »Kaj si dovoli?« »I, kaj bos, temu se boš morala privaditi. Kako pa boš v Trstu, kamor hočeš. ,Temu treba se privadit', sprva sicer težko gre!'« je skušal ponoviti popevko, ki jo je bil bogve kdaj slišal v Gorici. Polonca pa se je obrnila, kakor bi čutila na sebi madež. XXVII. V koga jc Rupar vrg.cl poleno? Kdo bo župan? Ali bo Rupar ali Vidmar ali Polanc? Ljudje so se vznemirjali. Razdelili so se m se glasno pogovarjali. V Dolini pa so se fantje stepi, in da je gnal vsak svoje. Orožniki da so jih hoteli pnjeti, a so zbežali, ko so prišli. Skozi okno v kambri in da si ie Lazkarjev prerezal roko. Vidičevega aa so ujeli, ker je zdaj tako jasna in svetla noč. Tako svetla, daje Sina Krasu vik. Vidi se dimnast trak, kise vleče no dolini. Kdo bo župan? Ce bi mogli zvedeti, toda odborniki da sami premišljujejo, ker snoči da so zadevali orožniki Vidmarja. Da je or narezal kolesa. Mlakar da je na Pezdirnici govoril z Grmom, medtem je VVidlče7se je smejal in tolkel po mizi, da je očtir dvakrat prišel pogledat, ali je treba nesli čep.nje na gr0b»?n do Bazkove senožeti je prinesel seno-na^ glavi ali kako? Osli! Ce bi bilo kolo nažagano, bi se bilo zdrobilo na grdi poti izjx>d Skuka, pa je zdržalo, četudi smo morali držati voz, kakor bi bili nori. Plesal je in se sukal, nagibal se in rital, da so nam popadali klobuki. Drži v tej suši in vročini, ko je tako soparno in vse znojno. Voz je škripal in se zaganjal, oje je konje tolklo po gobcih, da so glave moleli stran, pa bi se ne zlomilo nažagano kolo! Osli!« Pljunil je in spet tolkel po mizi. Podkapalški je trdil, da je moralo biti kolo nažagano. Tudi on je tolkel po mizi, grdo gledal ter vpil: »Ce bi ne bilo nažagano, bi orožniki ne poizvedovali in voz se ne bi bil zvrnil na gladki cesti. Sam praviš, da ste ga morali držati. To govori zame! Pod Skukom! Držali ste, tako je odletoval, pa se ni zvrnil, na gladki lepi cesti pa bi se! Pripoveduj to stari teti, če bo hotela poslušati, ne meni. Zvrnil se je, ker so bila kolesa nažagana!« »In na Pezdirnici se je bil ustavil! Ali se ni nekdo sukal okoli voza? Kaj pa bo, a?« »Kdo?« I »Ne vem kdo! Nič ne rečem.« Pogovor je odkril, da Vidmar ne mara štirn in hoče, da kopljejo kale, a Rupar, da ne mara drv, naj si župnik in nadučitelj pomagata sama, da bi trance vrgel Siegla, če bi ne bilo Andreja, da je bila Reika v strahu in ni hotela spregovoriti s Francetom. »Pri kapeli so počivala dekleta, ki so nesla vodo in so videle: Siegla je moral France nesti, ker ga je teko potolkel po glavi!« je široko zamahnil po zrak« foci-kapalški. (Patje prih.) lahtevajte v lfk»«J» najboljši «teg¥8tk »SUVESiEP«! PO DOMOVINI f Jožef Simončil S« Bw£« pri Litiji je 26. julija umrl, e. JoieJ Simoočič, ugleden potsestn.k ter lastnik to »lina. S pškt»iaikom ie odšel t večnost raoi lepega ia piemeaitega ia«?*;«, zaradi tesar je bii daiei aa okrog zelo spoštovan ia priljubljen. Vsak je moral imeti spoštovanje pred njegovim iirtntim kstoiiškim prepričanjem .n življenjem. Vem bib ai UU samo prazna beseda, marveč. je bii hmž, ki je ii vere t ud i ves živel Zelo je bii »dan Cerkvi in duhovnikom in se je vedno tnal postaviti v bran za pravice iti ugled Cerkve in vere. Njegovo hišo je preveval pravi krščanski duh.. Nikdar Bi prihajal v njegovo nišo proti verski ali brezbarvni list, marveč ssmo izrazito katoliško časopisje. Kijub velikemu delu, ki ga je imel doma bs kmetiji v mlinu ia žagi. se je tudi ta-mima! za javna vprašanja. Bil je dolgo let občinski odbornik občine Litija, dokler ga ni nasilni 2iv-kovičev režim rsirešit. Politično je bil vsekdar zavede« član bivše SLS in sedaj JRZ. Za njega se »i biio treba prav nikdar bati. da bi ga kdo pregovoril in glasoval ta nasprotnega kandidata. Bi! je rnii dolgo vrsto let odbornik Hranilnice in posojilnice in Kmetijske zadruge v šmartnem pri Litiji, kjer je s svojo izkušenostjo in ugledom ronoeo pripomogel k lepemu razvoju teh dveh ravodoT. .Vaj biairi pokojnik uživa večno plačilo, iafujoce pa naj toiaii dobri Bog. Planinska siavnost na Kotcah 4 . k* v nedeljo, dne 6. areasta. Ta dan praznuje 30 letnico svojega majerstvs naš zvesti naročnik Princ Klemene od Sv. Ane. Za U jubilej so mu lastniki Kote postavili spomenik z vdelanim krliem in napisom: F rosni t spomin za 30 letnico vestnega oskrbovanja pSanšarslTa na Kotcah 1909—1939. Bil je prr-, gostilBifctr na Kofoth, kjer je polnih 27 let nadii ljubiteljem planin svojo priznano gostoljubne« ime našega misijonarja Ignacij« Knobteharja. ae turiste na K o? te. Ta ».poajeaik bo blagoslovljen 6. avgusta po- poldne ob 2., dopoldne ob 10. pa bo T kapelici »v. maša v zahvalo za božje varstvo. Majer Fronc je tudi ključar planinske kapelic« na Kotcah in pot na Veliki vrh se po njem imenuje Froncova pot. Njegovo ima je torej tesno ne-•itio s Kofcami in bomo ljubitelji Kofe v velikem itevilu pohiteli na siavnost Saj ga Bog ohrani Kofasns in planincem Se mnogo let! Tabor na Vrhniki Notrasjski jresretsi tabor aa Vrhniki. Zaradi nepredvidenih ovir se ni mogla izvršiti blagoslovitev novega Prosvetnega doma na Vrhniki dne 11. junija. Preložiti smo morali za dva meseca. Zdaj je dokončno doiočen Notranjski prosvetni tabor ua Vrhniki za dne 20. avgusta z nespremenjenim sporedom. Ker na« loči od tega dne le še malo časa. razpošljemo v tem tednu velika vabila za naš tabor organizacijam, ki nsj jih blagovolijo razobesiti na vidnem mestu. Zanimanje za ta notranjski tabor raste. Z gotovostjo lahko računamo, da bo to največja prireditev, kar jib je kdaj bilo na Vrhniki. Prepričani srno. da bo dne 20 avgusta Vrhnika privabila več tisoč gostov, ki bodo hoteli biti priča veliki manifestaciji slovenske katoliške mladino. h raznih krajet? škocijan pri Mokronoja. Iz vseh katoliško usmerjenih organizacij v škorijanu se je ustanovil pripravljalni odbor, kateri je prevzel težko nalogo, da v Skocijanu sezida velik prosvetni dom, ki naj nosi ime našega misijonarja lgnaciqa Knobleharja. Dom naj bi služil naši mladini, da se bo prosvetno in gospodarsko izobraževala in pripravljala za bodoče delo- Vse naše organizacije zaradi pomanjkanji prostora ne morejo priti do pravega razmaha. V domu bi bil tudi zdravstveni dom, katerega bo vodil zdravnik dr. Debeijak. Polog doma bomo postavili tudi spomenrk vojnim žrtvam naše župnije. Dom naj bi bil mogočen spomenik naše zavednosti in napredka naših organizacij ter v »plošnt blagor našega naroda. Pripravljalni odbor bo priredil dne 10. septembra veliko tombolo /a dom. Prosimo vsa okoliška društva in tvrdke ter dobra srca, da pripomorejo • primernimi darovi graditi nam prepotrebni dom. Vsak dar ali dobitek je nam dobrodošel S tem domom »e bomo najboljše in najlepše oddolžili velikemu mi.ijonar-ju in rojaku Ignaciju Kuobleharju in bomo velika storili za naš napredek. Kolovrat V nedeljo, dne 6. avgusta, bo na Strmi njivi cerkveno opravilo običajno kot druga leta. Na predvečer bodo litanije in prilika za S|>o-vedovanje. V nedeljo bosta dve sv. maši, in sicer ob 6. ia 10. Prosimo, da bi romarji darovali, da se bodo mogla izvršiti prepotrebna popraviia pri. cerkvi. V juniju je bila blagoslovljena nova prepotrebna brizgaina. Blagoslovitev je izvršil župnik Franc Učakar, botrovala sta pa naš poslanec dr, Lavrič in tukajšnja rojakinja gospa Olgnič Angela, ki je prišla iz Novega mesta. Pri tej priliki je nastopil cerkveni pevski zbor t več narodnimi pesmimi. Dograjena je nova meinarija. Prav čedna stavba. Dne 20. julija je gorela Kolovraška reber. Pogorelo je nad 2000 kv. metrov. Domači in tro-janski gasilci so z velikim naporom omejili požar. Polšnik pri Litiji Ko je prišlo žalostno sporočilo, da je umrl naš bivši župnik Jernej KoviS in naznanil njegovo smrt farni zvon, jc vso faro silno pretreslo in ljudje kar niso mogli verjeti, da dobrega gospoda župnika ni več med živimi. Pokojni gospod župnik Kovif je bii na Polšniku '.'t let in je bil zaradi svoje ljubeznivosti in dobrote pri laranih zelo priljubljen. V njegovem župnišiu na Polnišku je bilo vedno dosti obiskovalcev. Obiskovali so ga farani, kjer je vsak dobi! primeren nasvet ali tolažilo. Obiskovali »o ga reveži, katerim je bil pokojni župnik velik dobrotnik. Vso jim je razdat, da velikokrat sam ni nič imel. Prav radi so pokojnega župnika obiskovali turisti in lovci. Sam je bil namreč navdušen lovec in bii zato med lovsko bratovščino zelo priljubljen. Mnogo poišanskih faranov je pohitelo na njegov pogreb, da se v imenu župnije poslovijo od dobrega gospoda. Gospod naj mu obilo poplača, kar je dobrega storil za naše PolSančane. Metlika. Dne 23. julija, smo blagoslovili na Božskovem motorno brizgalno. Botrovala sla bau dr. Natlačen ia Ljuba Težakova iz Zagreba. Blagoslovitev je izvršil metliški prošt Klemenčič, Častilcem sv. Ane sporočamo, da bo šentansko opravilo pri podružnici Sv. Ane v Vidovišičih v nedeljo, 6. avgusta. Sv. maši bosta ob 8. in 10. Pridite v 31 Gospod Volodijovski >t« bi ti mirno sedela.« j« dejal, »bi se n» protivil, ali ti boa začela takoj razgrajati in dre-viti konja, to ps ugledu gospe poveljnikovs n« pristoji.« Bšia je bila srečna io vesela kakor ptifica. Odkar s« je poročila, je imela v svojem življenju dre največji žeiji; prva je bila, da bi dala Mihaelu sina, druga pa. da bi bivala z malim vitezom »saj leto dni aa kakšni postojanki v bližini Divjih poljan in bi tam na robu pustinje živela vojaško fivijesje. se sauiila vojne in prigod, se udeležila pobodov, aa lastne oči gledata stepe in izkusila »evafaosSi. ki je o njih toliko siišaia že t naj-»tajšjh letih. O tem je sanjala, ko je bila še de>-kle, ia glej, zdaj so se ji imele sanje uresniči« io š^ povrhu ob strani ljubljenega moža in naj-iavaejšesa *?tnika v ljudovladi. o katerem so pravili, da zna totraiaiki ii tal izkopati Miaia poikovnikora le«a je čutita krila na rasseosS ia tako veliko rado* v prsih, da jo ja trnialao obhajalo rese;;«, da bi kričala in «ka-taia. toda zsirieTala jo je misel na ugled. Zakaj ooeUIa « je, da bo resnobna in da si bo pridal«'.« strešassko ljuheree vojsko*. Zaupa!« j« te mssAš sjas«fciB ZjBglobi, oo pa te je prizanesljiva MBehijai U dejal: »Saj boš tam res ©?we t slavi in velika osehaaat, to j« geto*»S Zi-oiki na postojanki --8« je nr« redkost!« »V »tiakj j« ga, daa tadi zgled.« »Česa?« »Soštra m?! Bopm m ».liso le. da bodo ta itr»|K/ou«a dala V poveljstva * Mobilom ia SsSkofu prt* tja do 3aWfika ia da Tatarjev 8e s« rinmkt BS »Jas p« ediao '.e^« boji?«, seTeda ae iss«, rnmfmk mra^ ia. uit hm^ot, m pwmmI» videli. Kaj pa mislil, da so čambuli obvezani, da morajo iti na vsak način na Raškov in na Mo-hiiov? Saj pridejo lahko naivnost od vzhoda iz step ali pa se tudi privlečejo po moldavski strani Dnjestra" in krenejo preko meje ljudovlade, kjer hočejo, lahko tudi više od nas, za Hreptjovom. Seveda ie bi se zelo razglasilo, da sem se jaz nastanil v Hreptjovu, s® ga bodo ogibali, ker ma že zdavnaj poznajo.« »A Mihaela pa ne poznajo? A Mihaela se pa ne bodo ogibati?« »Tudi njega ee bodo ogibali, razen !e pridejo z veliko silo, kar se lahko pripeti. Naposled pa jih on sam poišče.« >To je tisto, saj sem vedela, da bo tako! Ali je tam v Hreptjovu ie prava pustinja? Saj to ni tako daleč!« »Da bolj pristna biti ne more. Nekdaj, ko sem bii še jaz mlad, je bil ta kraj obljuden. Hodilo se je od hutora (selišča) do hutora, od vasi do vasi, od mesteca do mesteca. Poznal sem jih in pogosto tod potoval! Spominjam se, ko je bila Uši ca trdno mesto, ki je zaslužila to imel Gospod Koniecpolski, oče, me je tu povišal za tarosto. Potem pa je prišla razbojniška inkurzija (pod Hmielnickim) in vse je razpadlo. Ko smo, vidiš, tod jahali po Haiško Strzetuskega, je že bila pustinja, potem pa so še okoli dvajsetkrat Sli čambuli preko nje. Zdaj je gospod Sobieski lo kraje zopet iztrgat kozaStvu in tatarstvu kakor psu iz gobca... Ali ljudi je tu še malo, samo roparji sedijo v grapah...« Tu se je začel gospod Zagloba razgledovati po okolici in kimati i glavo, spominjajo? se ne-kdaajib časov. »Moj Bog.« je pravil, »takrat, ko smo jahali po Haiško, »e mi je zdelo, d« mi tiči starost za pasom, zdaj pa mislim, da sem bil mlad, anj je "Z desnega brega, t romunske ali besa rob-ske straai. tega blizu štiriindvajset let. Mihael je bil še golo-bradec, ki ni imel na ustih dosti vei dlak kakor jaz na pesti. A to okolico pomnim še tako, kakor bi bilo to včeraj! Samo grmovje in gozdovi »o bolj zarasli, odkar so agricolas (kmetje) odšli...« In res so za Kitajgrodom takoj prišli v velike gozdove, ki so takrat po večini pokrivali tisti kraj. Vendar so se ponekod, zlasti v okolici Studlenice, namerili na odkrita polja in tedaj so videli Dnjestrov breg iu deželo, ki se je raz-prost'"ila na oni strani reke tja do višin, ki so na moldavski strani zapirale obzorje. Globoke grape, bivališča divjih zveri in divjih ljudi, so jim presekavate pot, včasih ozke in strme, včasih bolj odprte z lahko nagnjenimi pobočji, zaraslimi z gluho puščo. Meletiovičevi Lipki so se previdno poglabljali vanje, in ko je bil konec sprevoda še na visokem robu, je začetek^ stopat navzgor kakor izpod zemlje. Cesto sta morala Baša in gospod Zagloba stopiti iz kočije, zakaj, dasi je Volodijovski pot kolikor toliko utrl. je bila vožnjs vendarle nevarna. Na dnu grap so izvirali studenci ali tekli, štimljaje po kamenju, bistri potočki, ki bo zbirati pomladansko vodo iz snega po stepah. Čeprav je sonce še močno ogrevalo gozdove in stepe, se Je vendar-v teh kamnitih globinah skrival oster hlad in nenadno objemal popotnike. Gozd je obdajal skalnata pobočja in se kopičil So na robovih, mračen in črn, kakor bi hotel ono vdrtine zaščititi pred zlatimi sončnimi žarki. Sem ter tja pa so bili celi kosi gozda polomljeni In podrti, debla porazmetana drugo če* drugo v divjem neredu, veje okleščene in zbite na kupo, popolnoma suhe ali pa tudi pokrite z zarjavelim listjem in Iglami. »K«| Je zgodilo « tem gozdom?« je vprašal« llttftn gospoda Zagtobo. »Som ler t|a utegnejo to biti stare zaseke, ki *o jih napravili doloma prejšnji prebivalci proti ordl dnloiiin p« tudi raihoiuištvo proti našemu vojaStvu. Vfnnlli pn gospodarijo po gozdu tako Stev. 81. obilnem Številu. — Pri objrnnju hrušk je padel lestve posestnik Franc KraS. vec in si zlomil roko. Iskati je moral pomoči v bolnišnici. — Na mladinskem taboru v Novem mestu no nastopile Belo-kranjke iz Metlike. Delo na novi cesti Drašiči— Krmačen se bliža za letos svojemu koncu. Skoda, Videti — videl jih nisem, slišal sem pa, kako so hudiči od veselja vzklikali ,u-lia, u-ha'l .Vprašaj Mihaela, saj jih je tudi slišal.« Baša, čeprav pogumna, se je vendar nekoliko bala hudobnih duhov in se je zato takoj začela križati, »Strašni kraji so tol« je rekla. In v resnici je bilo v nekaterih grapah strašno, ker ni bilo samo mračno, ampak tudi gluho. iVeter ni vel, listje in vejevje dreves ni šelestelo; slišal se je samo topol in prhanje konj, škripanje voz in kriki voznikov na bolj nevarnih mestih. Včasih so tudi Tatarji ali dragonci zapeli, toda pušča sama ni dala nobenega človeškega ali živalskega glasu od sebe. Kakor so grape mrko vplivalo na razpoloženje, tako so se gornji kraji, tudi tan), kjer so se razprostirali gozdovi, veselo odpirali pred očmi karavane. Vreme je bilo jesensko, tiho. Sonce je sijalo na nebeškem svodu, na katerem ni bilo nobenega oblačka in lilo obilen blesk na skale, Polja in lesove. V tem blesku so se zdele smreke rdeče in zlate in nitke pajčevine, porazobešene ined vejicami dreves in bilkami stepnih trav, so se svetile tako močno, kakor bi bile iz samih sončnih žarkov stkane. Bilo je že sredi oktobra, zato so se začeli ptiči, zlasti tisti, ki so za hlad občutljivejši, seliti iz ljudovlade k Črnemu morju; "a nebu so se' videli klini žrjavov, ki so leteli z glasnim krikom, in gosi in krdela rac. Tu in tam so visoko v nebesni modrini pluli na razprostrtih perutih orli, grozni zračnim prebivalcem; ponekod so plenaželjni jastrebi počasi krožili po zraku. Vendar pa ni manjkalo, zlasti n« prostem polju, tudi takih ptic, ki se drže Jemlje in se rade skrivajo v visoki travi. Vsak trenutek so s šumom bežala iznod kooit lipkov. konj krdela rjastih pereblc; nekolikokrat le zagledala Baša od daleč tudi na stražni stoječe droplje in ob tem pogledu so jI planila lica in se ji oči začele svetiti. »Z Mihaelom jih bova lovila s hrti!« je klicala in ploskala z rokami. >Ako bi bil tvoj mož kak domator (krotilec),« je reke! Zagloba, »bi mu pri taki ženi hitro brada osivela, ali jaz sem vedel, komu te moram dati. Druga bi bila vsaj hvaležna, he?< Baša je takoj poljubila gospoda Zaglobo na obe lici; to ga je zelo ganilo in rekel je: »Na starost je človeku ljubeče srce tako milo kakor topli zapeček.t Potem se je zamislil in dostavil: »Kes čudno, kako sem vse svoje življenje ljubil ta ženski spol, pa če naj bi povedal, zakaj, sam ne vem, ko je vendar slab in varljiv in lahkomišljen... Le da je slaboten kakor otrok; naj torej katero zadene kakšna krivica, pa ti takoj srce piska od usmiljenja. Objemi me no še, ali k3' Baša bi bila rada ves svet objela, zato je takoj ustregla želji gospoda Zaglobe in vozila sta se dalje v najboljšem razpoloženju. Sli pa so zelo počasi, ker voli, Iti so se pomikali zadaj, niso mogli hitreje stopati, bilo pa je nevarno pustiti jih sredi teh gozdov z majhnim številom ljudi. Čimbolj so se bližali Ušiei, tembolj je postajal kraj hribovit, pušča še bolj gluha, grape <»lobokejše. Vsak čas se je kaj pokvarilo pri vozovih, vedno zopet so konji plesali, kar je povzročalo znatno izgubo časa. Stara cesta ki je šla nekoč do Mohilova, se je tekom dvajsetih let tako zarasla da je bilo ponekod komaj videti njene sledove. Zato so šc morali držati poti, ki so jih utrli prejšnji in zadnji prehodi vojsk; seveda so bile često krive in obenem zelo težavne. Tudi m b"%Meho^em, ki je Jezdi! na čelu Lipkov, jo spodrsnilo konju na pobočju grape, tako da se e zvalil na kamenito dno. ne brez Škode za jezdeca: le-ta si je tako silno razbil glavo nB temenu, da je za nekaj časa izgubil zavest. Baša in Zagloba sta se takoj presedla na konja, ki so ju vodili za njima, Tatarja pa je ukazala mlada poveljnikova gospa položiti v kočijo in ga previdno peljati. Odslej je pri vsakem studencu zadržala pohod in mu z lastnimi rokami obvezovala glavo z obvezami, ki jih je namočila v hladni studenčnici. Ležal je nekaj časa r. zaprtimi očmi, slednjič pa jih je odprl, in kc se je Baša nad njim sklonila in ga začela izpraševati, kako mu je, je namesto odgovora prijel njeno roko in si jo pritisnil na svojo pobledele ustnice. Cez trenutek šele, kakor bi bil zbral misli in se zavedel, je odgovoril po malorusko: »Oj, dobro, kakor že dolgo ni bilo.« Na takem pohodu jim je minil ves dan. Sonc«' je slednjič pordelo in se ogromno prevalilo na multansko" stran. Dnjester se je začel svetiti, kakor ognjen trak, od vzhoda pa, od Divjih poljan, je polagoma prihajal mrak. Hreptjov ni bil več prav daleč, toda konjem je bilo treba počitka, zato so za dlje časa obstali. Ta in oni dragonec je začel peti ure," Lipki pa so stopili s konj, razprostrti po zemlji ovčje kože in začeli kleče moliti, obrnjeni z obrazom proti vzhodu. Njihovi glasovi so se sedaj zviševali sedaj zopet zniževali; trenutno je donelo preko celih vrst »Alla, Allal«, nato so zopet utihnili, vstajali, obrnili roke navzgor in jih držali tik obraza, neprestano pobožno vzdihuje ponavljali »Loliizmen, ah, Lohizmenk Sončni žarki so padali nanje vedno bolj rdeče, zavelo je od zahoda, hkrati pa je močno zašmnelo med drevjem, kakor bi tudi to hotelo pred nočjo počastiti Njega, ki prižiga na temnem nebu tisoče migljajoči« zvezd. « romunsko. , . . >« dnevne molitve duhovnikov v brevirjn, tukaj večerna molitev.- (Dalje.) " domači molorni in dve parni mlatiinici iz Murskega poija. Ce ne dobimo v kratkem izdatnega dežja, potem l>o pridelek koruze, krompirja in otave izredno slab. Pa tudi z ajdo, ki je poslednji up domačih in tujih čebelarjev, bo jako slabo. — Farno proščenjo, šmarjetsko nedeljo, smo zaradi vročine obhajali bolj slabo, le Dekliški krožek in Fantovski odsek sta jo s kolesi mahnila popoldne v tretjo župnijo, mimo Sv. Marka preko Drave k Sv. Vidu pri Piuju, kjer so se udeležili mladinskega dneva tamošnjega Fantovskega odseka. Središče ob Dravi. Na praznik Vnebovzetja, 15. avgusta, priredi naše prosvetno društvo bogato tombolo na trgu pri kapeli. Začetek ob 3. popoldne. 10 prvovrstnih koles in še 10 drugih krasnih in dragocenih tombol ter več sto praktičnih in lepih dobitkov bo razdeljeno med srečne udeležence. Tako velike in bogate tombole do sedaj v Središču še ni bilo, zato je umljivo, da je zanimanje zanjo tako veliko. Tablice so samo po 2 din. Želeti je, da si občinstvo oskrbi tablice že v pred-prodaji, ker zaradi splqšnega zanimanja ni gotovo, da jih šele na dan prireditve dobite. K mnogoštevilni udeležbi vabi vljudno odbor. Topolščiea. V nedeljo, dne 13. avgusta 1939, popoldne ob 2. priredi Udruženje za pomaganje siromašnih bolnikov v državnem zdravilišču To-pol^ica tombolo na travniku drž. zdravilišča To-poišcica. Celoten dobiček te prireditve je namenjen za podpoio siromašnim bolnikom. Vsi dobitki so vredni 11.000 din. Dalje je več lepih predmetov. Tablica stane samo 2 din. Po končani tomboli vrtna veselica. Igra godba na pihala »Zarja« iz Šoštanja. Ormol. Podružnica SVD v Ormožu priredi v nedeljo, dne 20. avgusta t. 1. poučni izlet sadjarjev v Slovenske gorice. Odhod iz Ormoža ob 7.28 z vlakom do Žerovnice. Od tu peš skozi Cerovec, kjer je ogled rojstne hiše Stanka Vraza in posestev grofa D'Avernassa. Preko Veličan gremo v krasni Jeruzalem, kjer bo v cerkvi maša ob 11. Po inaši bo odmor in kosilo, katero naj vzamejo udeleženci s seboj. Popoldne se vrši ogled sadovnjakov in vinogradov g. Hintzeja iz Ptuja, lepega »Temnarja«, last Križniškega reda, in vinogradnih posestev tega reda pri Sv. Miklavžu. Od Sv. Miklavža odhod peš in z vozovi do večernega vlaka v Pavlovce. Izleta se udeleži tudi okrajni kmetijski referent u Ptuja, ki bo med izletom predaval o posameznih panogah kmetijstva ter so vsi sadjarji vljudno vabljeni, da se tega izleta udeležijo. V primeru slabega vremena se vrši izlet eno nedeljo pozneje, to je dne 27. avgusta 1939. Bizovik. Prostov- gasilska čela Bizovik priredi 6. avgusta ob 4 popoldne v Bizoviku veliko javno tombolo v svrho nabave gasilskega orodja. Občinstvu bo nudena prilika, da bo dobilo za 3 din motorno kolo. dvokolesa in druge razne lepe dobitke. Tablice se dobijo pri gasilski četi in pri članih čete. St. Jošt nad Vrhniko. Fantovski odsek in Dekliški krožek v St. Jakobu nad Vrhniko bosta priredila na Veliki Šmaren poldnevni tabor. Na sporedu je govor, proste in simbolične vaje ter orodna telovadba. Po končanem telovadnem nastopu bo prosta zabava ob sodelovanju godbe prosvetnega druStva Dolenji Logatec. Vabimo vse člane in članice sosednijb odsekov in krožkov ter ostale prijatelje, da nas 13. avgusta obiščete v velikem številu. St. Jošt nad Vrhniko je lepa izletniška točka, zato bodo tudi prijatelji narave in čistega zraka prišli na svoj račun. Sostro pri Ljubljani. Za 30-letnico svojega obstoja pripravlja Prosvetno društvo velik prosvetni tabor, ki bo 20. avgusta 1939 v Sostrem. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. M. Natlačen. Dopoldne ob 10 sv. mala na prostem, nato zborovanje in zabijanje žehljev v novo blagoslovljeni prapor. Popoldne ob 2 litanije, ob 3 telovadni nastop. Farani podpirajte delo »voje mladine! Posebno vabimo vse tiste, ki so sodelovali pri ustanovitvi Prosvetnega društva. Nedelja pred taborom bo posvečena duhovni obnovi vsega članstva. Zjutraj ob 6 bo sv. maja za vse umrle in žive člane Prosvetnega društva in skupno sv. obhajilo. Pridite res prav vsi k mizi Gospodovi, da se tako tudi duhovno pripravimo za svoj veliki praznik. Podbrezj«, 20. avgusta t, L bo v Podbrezjah pri Podnartu velik tabor tržiškega okrožja ob priliki 30-letmce Prosvetnega društva. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti naš narodni voditelj dr. Anton Korošec. Prireditev bo poldnevna ia ima tale spored: Ob 6 zjutraj r farni cerkvi tv. maša z« umrle člane. Ob 13 zbiranj« v sprevod «mw1 vaa k cerkvi, r kateri bodo slovesne lita-mS/K o*to pa odhod na prireditveni prostor pod Razstava slovenske ohttl v Ljubljani V dneh od 7. do 16. oktobra t. 1. se bo v Ljubljani v prostorih velesejma vršila velika jubilejna razstava slovenske obrti, ki naj prikaže razvoj slovenskega obrla ob 20 letnici Jugoslavije in 10 letnici ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta prt Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razstava se bo vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Razstava hoče pokazati kakovost slovenskih obrtniških izdelkov, njih prednosti pred industrijskimi, obenem pa tudi dokazati javnosti, česa je zmožen naš obrtnik, še posebej glede na to, da je uvoz podobnih izdelkov iz inozemstva nepotreben in celo škodljiv v našem narodnem gospodarstvu, če morejo mnogo do zdaj uvoženega blaga izdelati in ga celo že izdelujejo naši obrtniki boljše in cenejše. Udeležba. Jubilejne razstave se more udeležiti vsak obrtnik iz Slovenije s predmeti lastne obrtniške proizvodnje, ki jih posebna ocenjevalna komisija pripusti na razstavo. Kazdelitev blagovnih skupin: 1. gradbena obrt; 2. oblačilna stroka in tapetništvo; 3. lesna in sorodne obrti, glasbila; 4. kovinska obrt, elektrotehnika, poljedelski stroji; 5. umetna obrt, aranžer-stvo; 6. keramika; 7. služnostni obrti; 8. galanterija; 9. živilska obrt; 10. grafična obrt, fotografija; 11. oddelek Zavoda za pospeševanje obrla Zbornice za TOI; 12. obrtno šolstvo; 13. obrtna literatura. Razstavi oblačilne stroke bo priključena posebna prireditev modne revije, razstavi živilske obrti pa posebna kuhinjska razstava, ki v Ljubljani že dalje časa ni bila prirejena. Ugodnosti. Vsi razstavijalci in obiskovalci razstave bodo deležni četrtinske voznine po železnici in znižane voznine po parnikih, skratka vseh ugodnosti, ki jih nudi tudi prireditev ljubljanskega velesejma. Za vse razstavno blago, ki se po razstavi vrne razstavljalcem, je dovoljena polovična voznina. Značaj razstave. Ministrstvo za trgovino in industrijo je priznalo razstavo slovenske obrti kot uradno priznano razstavo v smislu § 94 Pravilnika za izvedbo zakona o zaščiti industrijske svojine in je s tem vsem predmetom industrijske svojine priznana zaščita na podslavi § 160 Zakona o zaščiti industrijske svojine. Poziv vsema slovenskemu obrtništvu. Ker sa je približa! čas, da se vsi prizadeti odločijo, če hočejo svoje predmete razstaviti na jubilejni razstavi, in ker se je temu pozivu odzvalo do zdaj že veliko število obrtništva, poziva razstavni odbor vse zamudnike, naj se nujno odločijo in čim prej prijavijo razstavnemu odboru. Vsem razstavljalcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno razstavni pisarni, da prejmejo prijavnice in razstavni red. Pripomniti je, da je večina razstavnega prostora že oddana in je zato nujno potrebno, da se še ostali razstavijalci čim prej javijo. Vse informacije, podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo, telefon št. 30-88. Maše škodljive rastline Pravi kislici, ki jo pozna vsak o!rok, podobna je mala kis! ica, ki je marsikje hud plevel. Po zunanji obliki je povsem podobna pravi kislici, le da je manjša, saj doseže komaj 25 cm višine. V zemlji ima zelo močno, rjavkasto, precej razraslo korenino, iz katere poganjajo celft ruše pokončnih, ležečih, brazdastih stebel. Listi so Spičasti ali kopjasti. Na dnu listne pioskve štrlita dve enaki krpi. Od tu dalje se list zožuje v pecelj. Vrh stebla je latasto razcvetje, cveti pa stoje v šopkih. Mala kisiica raste posebno po peščenih tleh, ki jim s svojimi razrastlimi koreninami jemlje hrano. Ob času, ko plodiči dozore, je videti vse ozemlje, na katerem raste mala kisiica, rdeče. V tleh, kjer raste kisiica, je malo apnenca. Ker je mala kisiica nadležen plevel, zato se ga je treba obraniti. Najboljša obramba je dobro gnojenje s hlevskim gnojem in apuenje tal. Nikakor pa ni dovolj preorati zemlje, na katerem se je razbohotila mala kisiica. Na pšeničnih, pa rodovitnih tleh, zlasti na obdelani zemlji in vlažnih njivah raste sorodnica prejšnje, ki se pa od nje razlikuje po listih, ki so nekoliko zveriženi in kodrasti. Zaradi tega jo imenujemo kodrastoiista kisiica. Je veliko višja od zgoraj opisane; zraste do 1 m visoko. Korenina je precej debela, črnikasta, steblo pa brazdasto, spodaj vejnasto, zgoraj pa nosi le malo vej. Živina se te rastline ogiblje. Ker se često silno razmnoži in zatira ostalo rastje, zato je skrb umnega kmetovalca, odpraviti jo z njiv. Najuspešnejši način, kako ee odkrižaš tega sitnega plevela, je oranje. Ko si njivo, na kateri je rasla kodrastoiista kisiica preoral, skrbno poberi vsa izorana stebla in korenine ter jih zažgi. Ze zgoraj sem omenil, da navadno kislico alt kisavec, pa tudi azdovec, kot jo ponekod imenujejo, vsak otrok pozna. Baš zaradi lega je ne bom opisoval. Ime imajo kislice od tod, ker so kisla-slega okusa. Ta prihaja od deteijne kisline, ki jo vsebuje predvsem v korenini in semenu. Navadna kisiica raste po rodovitnih, nekoliko vlažnih travnikih. Kjer se nahaja, je dobra zemlja, slabe se ogiblje. Ko dozori, postane steblo rdeč«. Kjer je je veliko, izgleda ves travnik rdeč. V zdravilstvu pa uporabljajo baš zaradi deteijne kisline, ki jo kisiica vsebuje, imenovano rastlino (tudi malo kislico) kot sredstvo, ki zbuja tek, čisti kri, pospešuje prebavo. Zlasti župnik Kneipp ja hvalil kislico kot o zdravilu, ki pospešuje izločanje seča. Ker pa je deteljna kislina prav za prav škodljiva in kvarna prebavilom, ja treba biti pri uporabi kislice v zdravilstvu ali pri uživanju sploh zelo previden. Dokazane so zastrupitve. Seveda mora biti količina zaužite rastline precejšnja. Posebno ljudje, ki bolehajo na ledvicah, naj se ogibljejo jedi, pripravljenih ix kislice, kakor tudi rabarbare, ki je sorodnica opisane rastline in tudi vsebuje deteljno kislino. i starodavnim Taborom. Tu bo zborovanje, nato pa telovadba članov, članic, mladcev in mladenk, nakar bo sledita prosta zabava s srečolovom itd. Prireditev naj bi bila velika manifestacija naše mladosti in našega dela ne 1» tržiškega okrožja, ampak vse Gorenjske, zato ie »edaj iskreno vabimo bratska gorenjska društva, da ta dan pri-hitite v Podbrezje v čim večjem številu! Prišteva pri Vojniku. Gradnja ceste Prislova— Sv. Tomaž—Dramlje se nadaljuje. Delavcev je nekoliko manj nego lani. Slišijo se govorice, da se bo delo popolnoma ustavilo. Vsi delavci prosijo, naj bi se delo le nadaljevalo, ker je tudi vreme sedaj ugodno. Pomisliti moramo, koliko je siro-mašuih delavcev z družino, ki so potrebni zaslužka. 0 onih pa, ki znosijo svoje zaslužene denarje v gostilne več, kakor je potrebno, ne omenjam. Časi, v katerih živimo, so zelo resni. Zato je potrebno, da se tudi tako ravnamo. Prepričani pa smo, da se bo za naše delavce zavzel tudi gosp. podpredsednik Mihelčič, kakor je lani obljubil, da se cesta nadaljuje in da delavci ostanejo pri delu. Vojnik pri Celju. Premovanje ozir. razstava plemenske živine Živinorejskega selekcijskega društva v Vojniku se bo vršila letošnjo jesen. To bo tretje premovanje, kar obstoja Živinorejsko društvo v Vojniku. Banska uprava, okr. kmetijski odj bor, kakor tudi posamezne občinske uprave »o obljubile že precejšnje denarne podpore. Premovanje se bo vršilo ua sejmišču v Vojniku 23. sep-tembra. Male Dole pri Vojnifes. Kdaj bomo pač dočakali našo novo cesto? Je pač vse lo »glas vpijočega v puščavi<. Letos bi pač že bil čas, da prid® tudi dejansko do tega, da se cesta prične graditi* Gotovo dejstvo je, da je zelo potrebna nova cesta. Kaj bo v tem oziru storila tudi občinska uprava?! — Vsi, ki so namenjeni, da naročijo naše časow pisje, naj se oglasijo pri zastopniku. Povsod naročajte katoliške časopise, ki morajo biti v vsaki dobri krščanski hiši. — Vaši predniki so zaupali vodstvu naših voditeljev. Brez dvoma je, da bodo tudi mladi vztrajno se držali svetih načel nase vere in odločne narodne zavesti. _Btcv- al-_____>POMOUUB<, dne 2. avgusta t1930. Ne v zaton, v življenje! Uvodne besede v krasni »Spominski zbornik Slovenijec, ki je izšel te dni, je napisal naš voditelj dr. Anton Korošec. V njem pravi o Slovencih in njihovi bodočnosti ined drugim tole: • .Ce vzamemo v roke zgodovino in beremo. kako so v njej izginjali narodi z visoko omiko in veliko politično močjo, se nehote vprašamo, ali ne bo morda taka usoda nekoč doletela tudi naš slovenski narod. Ali ne bo morebiti čez nekaj stoletij zgodovinar pisal o slovenskem narodu, kako se je pojavil v začetku srednjega veka kot najzahodnejši rod južnih Slovanov, živel in razvil svojo kulturo, nato pa ugasnil in utonil v morju sosednih narodov? Da, prav ta, kakor njihov, bi bil naš konec, če bi hodili po stopinjah teh narodov. Kajti če pogledamo od bliže, vidimo, da so propadali po svoji krivdi, ker jim je zmanjkalo narodnih, nravstvenih in socialnih temeljev ... O Slovencih tega nihče ne more trditi. Naselili smo se na križišču potov, ki vodijo od severa na jug, od vzhoda na zahod in smo se znašli, najmanjši med slovanskimi narodi na točki, kjer se stikajo tri velika evropska plemena. Izgubili ^srno kmalu svojo politično samostojnost, menjali gospodarje in gledali borbe tujerodnih pobočnikov za našo zemljo. Ce bi nam bilo usojeno, da izginemo, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo. Toda vse je minilo, narod, v temeljih zdrav, pa je ostal, vztrajal in se kalil ob naporih tujih sil, ki so si postavile cilj, da uničijo vse, kar je slovenskega. V teh borbah je politično dozorel in zmagal. Naše osvobojenje ni bilo slučajno, čeprav nam je svoboda vzklila drugače kakor drugim narodom ... Slovenski možje, slovenski narodni voditelji so nas pripravili na velike dni, ko je konec svetovne vojne prinesel s seboj prelom tisočletne zgodovine. Ko je prišel ta čas, smo Slovenci s svojo izgrajeno narodno organizacijo in s svojo omiko, ki ni zaostajala za kulturno stopnjo naših sosedov, predstavljali narodno enoto, ki je jasno gledala svojo bodočnost in bila sposobna odločiti sama o svoji usodi. V svobodni jugoslovanski državi smo svojo politično zrelost v dvajsetih letih zadosti pokazali. Slovenski narod pa je tudi še danes v svoji nravnostni osnovi zdrav in krepak. Ni dostopen za prevratne misli, sprejema jih šele, ko se je njihova pravilnost že dokazala. Čvrsto zasidranemu v nravnostvenostnih načelih so mu sveta načela pravičnosti, poštenja in spoštovanja zapovedi, božjih in človeških ... Tudi v socialnem in gospodarskem pogledu se nam ni bati za obstoj. Slovenci smo narod dela. Nismo vajeni živeti od kapi-talov... Brez pretresljajev, skozi katere so morali drugi narodi, sledimo Slovenci času in napredku. Mirno in z dobrogledanjem zremo zato v bodočnost. Ce smo se vzdržali skozi stoletja brez lastne države, nam bo to toliko lažje v Jugoslaviji, kjer smo svojo usodo povezali s srbskim in hrvatskim narodom. Ce so se nam neprijazne sile podvojile, smo mi svoje podeseterili. Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in v samega sebe! Paj besed z Velike planine (Za obletnico.) Ravno ob sklepu kongresa Kristusa Kralja ja preteklo eno leto, odkar je bila na Veliki planini postavljena in blagoslovljena skromna lesena kapelica, posvečena Mariji Snežni. Danes, po letu dni smemo oznaniti vsemu svetu, da je bila ta kapelica, čeprav je med najmlajšimi že davno krvavo potrebna in nikakšen luitsus, kakor so si nekateri domnevali. Pastirji naše in drugih župnij, ki za časa pašne sezone ondi čuvajo svojo živino, so sedaj po naklonjenosti gg. duhovnikov Aljaževega kluba vsako nedeljo pri maši. Njim se pridruži tudi vsako nedeljo precejšnje število vernih turistov. Pohvalno naj omenim, da je ondi doma tudi kar dostojno ljudsko petje. Pastirji radi zapojejo, pametni turisti jim pa tudi radi pomagajo. Morebiti bo mnogim všeč, Se jim povem, da je v nedeljo, dne 23. julija, opravil za pastirja vseh naših planin, Velike, Make in Gojške planine, Dola in Konjščice sv. mašo novomašnilc g. Melhior Golob, tukajšnji rojak iz mekinjska župnije, svojčas velik pastir med našimi pastirji. Zato se je kar spodobilo, da je tudi sedaj, kot bodoči dušni pastir pohitel med svoje nekdanje pastirske tovariše in jim oznanjeval in zanj« daroval Kristusu v najsvetejši daritvi. Namenili smo se po svojih močeh tudi obhajati obletnico blagoslovitve in sicer po opravljenem kongresu Kristusa Kralja. V soboto, dne 5. avgusta, na praznik Marije Snežne bo v kapelici ob devetih pastirska maša s kratkim nagovorom. V nedeljo, dne 6. avgusta bo pa po navadi maša ob devetih, tudi če bo le mogoče s primernim nagovorom in — kajpada — z ljudskim petjem, ki se je na planini že kar .udomačilo. Pismo iz Pittsbargha Naši marljivi voditelji so priredili dne 8. julija slovenski dan v Pittsburghu. Slovenski dan je pokazal, da se mi Slovenci v Ameriki ne ustrašimo truda in žrtev, kadar gre za to, da se pokažemo, da še živimo. Dopoldansko prireditev je motila nevihta. Popoldne se je pa nebo zjasnilo in velika množica tukajšnjih Slovencev je prišla na prireditev in poslušala govornike. 2al, da je iudi popoldansko prireditev motil dež. Pretekli mesec je k nam prišlo slovensko pevsko društvo iz Clevelanda in v Pittsburghu napravilo lep koncert. Cez 200 fantov in deklet je nastopilo pri koncertu, ki so nam zapeli čez 30 slovenskih pesmi.pod izvrstnim vodstvom pevovodje Luisa Seme. — Dne 25. maja je umrl bivši župnik slovenske cerkve John Mer-telj. Pokojnik je bil rojen v Dvorjah pri Cerkljah' leta 1876. Študiral je v Celovcu in v Ljubljani, teološke študije je pa napravil v Ameriki in bil leta 1900 posvečen v mašnika. Služboval jc v pitts-burški škofiji in po nekaj letih je prevzel slovensko župnijo in bil tu župnik celih 23 let. Bog mu bodi plačnik za vse, kar je dobrega storil za ameriške Slovence. — Nadalje sta umrla Franc, Fran-kovič in Sumič, doma iz Bele Krajine. — V Clevelandu je legel v grob urednik Luis Pire. Rojen je bil v Vavli vasi na Dolenjskem leta 1888. Zaposlen je bil dolgo vrsto let kot sotrudnik in urednik pri raznih ameriških slovenskih listih. Clevc-landski Slovenci bomo nadarjenega Pirca zelo po-' grešali. Blag mu spomini Egiptovske piramide in moderni računi. Dva ameriška gradbenika sta izračunala stroške za zgradbo največje piramide v Egiptu. Številke presenetijo in se zdijo neverjetne. Samo gradbeni materijal bi stal po teh računih 160 milijonov da-« lariev, to je okroglo 800 milijonov naših šilingov. Za zgradbo bi delavci potrebovali 20,000 dni, če bi jih bilo vsak dan zaposlenih 10.000. Plače bi. znesle — če računamo dolar za dan — 2 i»ih)ona dolarjev. Pri vsem tem bi «e vršilo delo po naj-, modernejših metodah in z najmodernejšimi stroju Piramida, ki bi bila zgrajena iz železnega betona, bi stala komaj desetino navedenih stroškov, f o teh računih si lahko predstavljamo, koliko delavcev in koliko časa je bilo treba za zgradbo teii več tisočletnih spomenikov na egiptovski zemlji. Kmetici Vaša sianomka organlsaclfa I« ■ ■/< Kmečka itesal- Pšenice za izvoz letos me ho Belgrajsko »Vreme« je prineslo članek inž. E. V. Schulzeja o uspehih letošnje žetve pšenice v naši državL Iz tega članka posnemamo: Po dosedanjih ugotovitvah je kakovost letošnje pšenice pod lansko. Hektoliterska teža pšenice znaša med 72 in 79 kg. Samo v izjemnih primerih bo imela pšenica v Bački in nekaterih delih Srema do 82 kg. Na splošno se sme ugotoviti, da se je povprečna kakovost jugoslovanske pšenice zaradi sejanja res prvovrstne pšenice popravila. Upoštevajoč uspehe žetve"v vsej državi, pridemo na podlagi opreznih cenitev do zaključka, da je bila letošnja žetev za okrog 18% manjša kot pa lansko leto. Iransko leto je proizvodnja pšenice znašala 30,299.000 stotov, kar je dalo 14 stotov na hektar. Letos pa bomo v najboljšem primeru imeli 11.75 stota po hektarju- S pšenico zasejana površina je letos znašala okrog 2.2 milijona ha. Zaradi raznih škod, tako po toči, po poplavah in drugih, je do žetve prišlo na površini od okrog 2.11 milj. h". Pri zgoraj navedenem prinosu 11.75 stota na ha, bi torej celokupna letošnja proizvodnja pšenice znašala 24.8 milij. stotov. Domača uporaba pšenice za kruh znaša 97 kg n» prebivalca. Potrebo prt pšenici za kruh moramo ceniti na 15 milij- stdtov. Ako k tej množini prištejemo Se. 6 milij. stotov, ki jih •udi potrebujemo za kruh, v kolikor se upo- raba koruze nadomesti s pšenico, potem pridemo do 21 milij. stotov, ki jih potrebujemo za preživljanje našega prebivalstva s kruhom. Za seme pa potrebujemo 4 milij. stotov pšenice, to je 1.9 stotov na ha. Tako znaša celokupna potreba naše države 25 milij. stotov, zaradi česar nam za izvoz ne bo pre-ostajalo ničesar. Lansko leto smo izvozili 14.261 Vagonov pšenice. Zaloge pšenice in moke po mlinih cenijo na 15.000 vagonov. Ce ta cenitev drži, kar pa še ni gotovo, bi to bila množina, ki jo je naša država naznačila kot zalogo. Iz letošnje pšenice ne bomo mogli ustvarjati zalog, prav tako tudi ne bomo mogli pšenice izvažati. Zanimivo je, da so ob lanskoletni žetvi napovedovali, da bomo mogli izvoziti 40-50.000 vagonov pšenice. Pokazalo pa se je, da so vsa taka prerokovanja ostala pač prerokovanja. Najhujši mraz, ki ga prenese življenfe, 273 slo-pinj pod ničlo je temperatura, ob kateri umre brezpogojno vsako Življenje, ker prenehajo delovati molekuli, to so mala bitja, ki sestavi,«,o vsaio živo telo. V prostoru s to top!o!o pravzapr«v mr» zom učinkuje n. pr, ledena sveča kakor žareče iekzo" ki ga vržež v hladno vodo, baker m evmec postaneta trda kakor jek o So male i.val.ce k, otrpnejo pri temperaturi 268 stopm, pod ničlo, a od.et« epet ožive' Tudi bakterije in glivice plesm wen«eio temperaturo 200 do 250 slop.n, brez škod? Mecesnf in breze vzhodne Sibirije v*tra,*,o y temperaturi do 50 »topinj pod ničlo. >I»'.»M'X Cllt e»jr\is!» , Mali O0lasriilc Vaaka drotmi prsti« al: nje prastar »eiji a nuiira L>n b'— ■ Karooaie »Donioiiutja« plaeaje tuunc polovici &et 6ujiuhj.ii- i;n»t--jisict jK>irei«šrae al prodata* tvo/e pnotili.* ai ijtrejo imxmc» oziron« otirinic ponrosa-ko* ai rsienopt ir na-m>t »rmajteni sx mate ugmt se ptsam »ejw®i. Hi&pa starejšega al. xn;£. išega sprejmem Eunfr-var Liemiee - £?*» Vič nac 1*.; u l«. ji aii o Hmm efcieke per I i t- ir. vsfc ouiatlia JK P r ". Z t i T £> TliSKii; eenat b: nabavite pr. Preske-ju P v Pe' cesta 3 4 Ljubljana Vsaki esdfei-čružmi nudimo staien zas)u*.ek doma - Pižiifc . Alu Maribor. Prnstn okolica Trebnje z »'se--ml premičninami živino. žito 3C< j oho v remije ali man; prodan. 2& «S.00t din aS. oddani v najem — Kilhiov v upra« »Isomoijubtu pod št Hal«! - Pbzbt! Poijedeic., trgovci mlinar i: It, peki. pri nabavi novih mlinov na svetovno znano znamko original Irui. ki ie edini de Vat zadovolji Bogoljub Hart-lieb. gener zastopstvo Irufc mlinov. Podkoren 1. p Kranjska gora — Sprejemajo *e »glini in pošteni zastopniki. Krnskega vajenca s oskrbo sprejmem takoj. — Pokom Janez, »eklrni kovat, Skolja Loka Hesarskegi vajenca iščem za takoj. Ivan Dremelj, mesar L.avrča pri Ljubljani. ThMRaseva žlindra se dobi pri Kmetijski družbi. Ljubljana. dobre s .»ura:, .»en naprodaj Jjubrmj* 22 pr. Ljubljani . licema za mlinarako obrt pridnega js ;-em Stanovanje x hiši. R.adt živi s-nist kupne. Ponudbe na ur. Janko Hafner. L.iub-• jana i: e« jeva c & prodam Babnifc te#-njiee T Dobrunje pri Ljubljani Delavca močnega in poltenega. presaii.it- lan. olja sprejme Trampuk Go-iobrdo št li. Medvode Prmis pocett čevljarsko orodje. Šivalni stroj. 71* parov skoraj novih kopit — Jože Kudoit Koš take št % Bv Vid. p. Begunje pri Cerknici. Mk možno in zdravo sa hišna in vrtna dela sprejme I. Kant, 2>ev. M. v Polju. aepeij prodam. Kuear. Sent Pavel st. ». Dobrunje. vajeno vseh kjmeftlh del, se sprejme. Ljubljana. Vodnikova £.0. Usnje domdfega Izdelka nudi najugodneje obrtnikovi in kmetovalcem Lavrič. uun jarna, fet. Vid pri Stični. IV. talil. K«, fmrA. t-go«« " ' 51-i« toč Se-eade ena fc.eM- ie*. M C-'« u 'uri ta-»-.tt eo: *•!-' t- •« «■• i r um • £««» it. ee »p««; ' £ '-0-»opatnieoii f«'« lut^n,«-.: . t-ut.tf.t e »-.-n,, či.eit .t trčuUt NapusiBc « KDM« « 'f"0" ii e« eujc.-f Pogieii« •>• ' vftm »'.»K« 1 i n 24 din. « t£T EDI K« m prašiče — Tsak tmetorei« «' iabr.t hitre tt t msi^mi «trt>sfe! Fvoi* i>rašiie 2.6!» »te* it 1 tt vitek « i p'EKita ver mw 1 «« ffflBt: 12 diu. f sav 5* f"«' pošt: K din. — »trope t»'t"»w:t J«»"6. Isltffi m&m l«tii £ nafte nroetne eeen« Mtmltt g: .gfato vsbkoc i malimi «tr» be; pnDTfv, iittorno. otonlojt« ii idmvc domafe pijačo Cec» 1 sleci n 1« ii»t>T dre 2T-, r. pc po&i dit 85 -. 2 »tekieai« am , t gtefciemoe po pošt: dir ^ — R«1«. te UosrtiB m dob: rame » poreje slike. Dobro domačo piiačo brer. dodatka pravega sadjevca naredile i h drogerije Ivan Kane, Ljubljana. Seheiiraik Zavoj Dic 20'—, pošlnina poset>ei. Črni gaber kupim Vi takoj ab sa pesek petimi. Plačilo takoj. Udi urad iMHieiinia Ponudbe je potrebno poslali takoj na upravo »Domoljuba< pod Številko 10392 V vsako hišo Domoiluba? «&NiLNi mmMmm,, ŽAGE ter v»e MLINSKE »OTKESUiMC dobite pri , BRCIR ft C©, umm* E»liki S5 Bibi postavili spomesik. V Littoriji, r mestu, ki pa je pred neka: leti Mussolini ustanovil, so ribi postavili spomenik. Riha se imenuje framhu-sia in so jo bili semkaj pripeljtali it Jufaie Amerike zaradi pokonfavanja muhe. ki prensša malarijo po mohirnatih krajih. Riha je imela jsares velikanske uspehe. Uničili je takšne množine ličink te muhe., da ondi že skoraj ni nobene malarije ve?.. - Riha pa mbusia je delca dva centimetra. a na spomeniku je stokral povečana torej v velikosti 2 metrov. Prelcir f orovšek i- Ko. trg Ir»s»v«!tfct t« IMttai« vtimiv Bm&rtM "»rn »»-t« i*u* dobite oktceaeiie » »»iboli&e tr.ope. dičnt ia bandsiijske ir.deike kot umetne reke, umetne c:>fe, OTiopedične »Iernikt oporne aparate, ravnodrialc«, vicik« tt pioike Do^e, kitse ic trebn^tit i otroške popkore baudaže it gnn,t pop. kore bandač« rt odrasle, »uspeeterje gtinti-oogavic«, guninitsit- varovt-tt M koieca rc členke, povoje, rett. feitl L-r-.r.je, vsakovrstne terapeutičn* prjpo- icofte m iiigiiciiake prtdn,e'.e. Latloe deiavaice. — Z« dame dsmika postrežba SBC banke^ce« po eo irnoi irattkar Izradsc blx£--' Al: razumete7 Sa iifc ne bo nihi* lo52 oš pravi-A ,ar čaee Dal bi ras: jih r» C ict-^rco vredaoKii.« Trgovec m ie ofledal bi»£o ue prepriča; o jzvrsta. kakovosti m z reKi«« piačei 125 teač {raakvr Ni prihodnji pnat&ri ee ie ttmst c i iiudno poclcrvil Pol wt pszue e st« priiU epre-vodsik ar. atražnik: »V %'uzv ie bila pciifcbeim tu'-niči s 50(1 tisoč i ""ar: t. številk* bankovcev eo za- CHtlur.k? in u-njrc rr-iienr felapti ki trt potrelrnjetn tielavet1 in kmet ?.« . r«.' )(" i^I.L. dvbitf v Pptr» naeij. 9 v Ofort-" Hrarovtaui zi, nel^e t»sBj*o Id jt 7*. vfi u. v bližin'. iHfctojrs n,n«' t; Pazite nt, napi«. Oclea^t). te etetaeltsr Eavnr*tar Je l mn«tiB& aišt»ekt,s ot- breps bliFfc itd dtt — nepre:. fiiriei-rjcbe od dir 3 — dete oci dia JT— aaitre; tonj«ei teet i» tonr: :td. belešeae Te it brzojavical« Kaj je kate' trgovec. Ce hi eL-ušai obdržati denar, h: maral prizsaU. da ga ie plačal Zato je bil raiš; tiho it izroči! tisinica. Bankovc.. k: jib ie p.: ;:e:i kupil eo bil namreč pravi m zate jib ret De b. nihče iočil itd. Saag kurijo! V gcaiica mwtt Rianover 13 t'j zzietftti; Dčet>« pogfuauL. vede i etffl 1 oininist asagost. t' jj» jas 1« poitlieie teb: t !«-tošBŠ: zim. dare za dnevom Naročil et poH-bt} topilntce. katero toziio po nlicak Paeet»K pnpr«. rt Ai uitcefc aekeče BKtežtit r. upe u fesmist s$®aes&e tr «iareg» pekopatišfa St trt-Stola atop. — V F;as-cii, so prod let: uvedi; vaiiarie. v kate-lti aetrsaie-st; eo laško kuril. Vrači vaHani ae e:op.h psi vej aueg Cim pa ie pretum. mraz tt 9 cnežna vodi apresbeaili v poledtcti 1. ie bila vede Drvameiie Če »e ho nov: potzst« v H«-aovru posreči';, boda nedraomc «ne( eiiri- tu4i pr, n-ugjb mesiik. morroiBte;, MEtHEb HCROLDnn^SSpft V bf»j 21 usk časopisje Dobavljam po zelo ugodnih ccnai- Univerzalne JURHH" milne ta mlet,c vseh vrst žita v moko rdroh. jcžpreni in ^chluler diesel in bencin motorje, Car* ciektre-motoi,e in najnovejše Standard posnemainžke. ('lavno zastopstvo: T»«alli| Ivo, «»»f>»"etsta IS I1S (Poštni prwi»i 8«) >P»m*lj«h< »taae 18 di« ta «1» teta, u InoiemBlt« fin rfit, _ nil„,„ . " --------- ~~~~~ i**bu*Mt*j* sprava »D»im>ljsh«*. _ Oalaat «* ,Hr»f„„..... ,s »prevrni aredai iit« »itMuHtbi. asr^aian. inaerate « .. Petja k. — Urednik; Jole Rofil^e paianaeiii renika — T«red»i£ira ta epraea: itiM Isdajatdj: Crt*0!