Poštnina pavšalirana.
133.	V Ljubljani, dne 18. novembra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov is Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: „Iz Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o ustroju gospodinjskih šol. Uredba o organizaciji tiskovnega urada. — Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se uveljavlja za nekatere občine naredba o pravici občin do posega po stanovanjih — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas poverjeništva za notranje zadeve o pravilnem nazivu občine marenberške. Odobritev učne knjige. Razglas glede sprožene ustanovitve nove javne lekarne v Spodnji Šiški.
— Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 254 z dne 15. novembra 1920.:
Objava ministrstva za pravosodje, da so z razpisom ministra za pravosodje z dne 29. oktobra 1920., št. 41.444, avskultanti Feliks Verbič, Adolf H u d -n i k, dr. Josip Pretnar in dr. Josip Lavrič imenovani za sodnike brez stalnega službenega mesta za okrožje višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Objavi ministrstva za notranje zadeve, da so nastopni nemški listi v naši kraljevini prepovedani, ker pišejo zoper našo državo: „Kärntner Tagblatt“, „Freie Stimmen“, ^Bauemzeitung“, „Villacher Zeitung“ in „Klagenfurter Zeitung“ — vsi izhajajoči na Koroškem; potem graška lista „Tagespost“ in „Volksblatt“.
Objava ministrstva za notranje zadeve, da je brošura „Geneze Srbijansko-Cmogorskog Pitanja“, ki je izšla v Rimu, v naši kraljevini prepovedana, ker je njena vsebina naperjena zoper interese naše države.
429.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petx»a. I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
UL 1 e	s a n <1 e x»,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in predpisujemo
Uredbo o ustroju gospodinjskih šol.*
i.
Člen 1.
Naloga gospodinjski šoli je, da s teoretičnim in praktičnim poukom usposablja in vzgaja žensko prebivalstvo za razumne, vrle in vzorne gospodinje.
Člen 2.
V gospodinjski šoli se uče ti-le predmeti:
1.	) materin jezik;
2.	) računstvo z enostavnim knjigovodstvom domače ekonomije in kuhinjskih stroškov;
3.	) telesna in duševna vzgoja;
4.	) fizika s kemijo iz vsakdanjega življenja;
6.	) zemljepis in zgodovina;
7.	) higiena;
8.	) nauk o domači ekonomiji;
9.	) domače gospodinjstvo;
10.	) ženska ročna dela, tkanje in krojenje;
11.	) lepopisje in risanje;
12.	) petje.
Kaj in v kolikem obsegu naj se uči iz teh predmetov, predpisuje minister za prosveto na predlog oddelka za narodno izobražanje.
Člen 3.
Pouk na gospodinjskih šolah traja eno leto, po potrebi pa tudi dalje časa ter je urejen na inter-
Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 226, izdanih dne
13.	oktobra 1920.
natski podstavi; dokler pa se za to ne ustvari možnost, naj se vrši pouk v občasnih tečajih.
Člen 4.
Šolsko leto se pričenja dne 16. avgusta ter se končuje koncem meseca junija. Teoretičnih predavanj ni ob nedeljah, večjih praznikih, o Božiču od dne 24. do dne 28. decembra in od velikega petka do srecje po Veliki noči. Ob velikih počitnicah pa se smejo prirejati tečaji iz posameznih gospodinjstve-nih strok.
Člen 5.
Gospodinjske šole so ali javne, na katerih državno oblastvo imenuje učiteljice in učitelje ter skrbi za njih upravo, ali pa so privatne, ki jih ustanavljajo privatne in pravne osebe ter imajo svojo upravo. Privatne gospodinjske šole se smejo otvarjati samo z odobritvijo ministrstva za prosveto. Ujemati se morajo popolnoma z ustrojem javnih šol te vrste, učiteljice in učitelji na njih pa morajo imeti isto kvalifikacijo kakor na javnih šolah.
Člen 6.
Državne in privatne gospodinjske šole nadzira neposredno oddelek za narodno izobražanje pri ministrstvu za prosveto. Privatne gospodinjske šole se smejo zatvoriti vsak čas, ako se ne drže predpisanega programa in drugih zakonitih pogojev.
II.
Šolske zgradbe in šolska posestva.
Člen 7.
Zgradbe za gospodinjske šole zidajo država, okrožje, okraj, občina ali privatne osebe.
Člen 8.
Zgradbe za gospodinjske šole se zidajo po posebnem tipu načrtov, ki jih predpisuje ministrstvo za prosveto. Urejene morajo biti za internatsko živ-
Vsaka zgradba za gospodinjsko šolo mora imeti razen učilnice, stanovanj in pisarn še oddelke za kuhinjo, za zimsko shrambo, za mlečno klet, za pralnico in za mešenje in pečenje kruha. Ob gospodinjski šoli se morajo zgraditi še hlevi za strežbo in krmljenje domače živine, kurnice, čebelnjak in stanica za strežbo in krmljenje sviloprejk.
Člen 10.
Ob vsaki gospodinjski šoli mora biti večje zemljišče za šolski vrt in najmanj pet hektarov zemlje za posev, sadovnjak, vinograd i. dr. Treba ni, da bi bilo to zemljišče tik šolske zgradbe; mora pa biti v njeni neposrednji bližini. Zemljišče za gospodinjske šole daje občina, okraj, okrožje ali država. Ako bi se ta zemljišča odkupovala, se to godi po predpisih zakona o razlastitvi zemljišč.
Člen 11.
Za vsako gospodinjsko šolo je nabaviti potrebno število vseh vrst domače živine, perutnine, potrebno število panjev in potrebne priprave za vse gospo-dinjstvene stroke.
Člen 12.
Država, oziroma občina, okraj in okrožje, morajo zidati zgradbe za gospodinjske šole, jih popravljati
in vzdržavati v pravilnem stanju. Popravljati jih mora oni, ki jih je sezidal (država, okrožje, okraj ali občina).
III.
Učenke.
Člen 13.
V	gospodinjsko šolo sme vstopiti vsaka deklica v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je dovršila najmanj popolno osnovno šolo ter izpolnila 14. leto. Do vpisa v gospodinjsko šolo imajo pre-nostno pravico deklice invalidov in njih rodbin.
Člen 14.
V	gospodinjsko šolo se ne smejo vpisovati deklice, ki so duševno bolne ali imajo nalezljivo bolezen ali so drugače tako slabotne, da ne morejo opravljati šolskih poslov brez škode za zdravje. Če je bolezen prehodna, se deklica lahko vpiše v šolo, ko bolezen preneha.
Člen 15.
Učenke, katerih roditelji plačujejo manj nego 25 dinarjev neposrednjega davka za zemljišče, ne plačujejo v šoli stanovanja, hrane, kurjave in razsvetljave. Učenke, katerih roditelji plačujejo nad 25 dinarjev neposrednjega davka za zemljišče, pa plačujejo stanovanje, kurjavo, hrano in razsvetljavo po predlogu referenta za gospodinjske šole.
Člen 16.
Koliko učenk naj se sprejme v gospodinjsko šolo, to odloča šolska uprava po možnosti in po šolskih razmerah.
Člen 17.
Učenke privatnih gospodinjskih šol lahko, ako hočejo, opravljajo preizkušnje na javnih gospodinjskih šolah. Za opravljanje takih preizkušenj veljajo predpisi zakona o narodnih šolah o opravljanju preizkušenj privatnih učencev.
Člen 18.
Med letom zapisujejo učiteljice in učitelji ocene učenkam vsaka dva meseca; na koncu šolskega leta pa se prirejajo svečane preizkušnje, na katerih se dajo ocene učenkam in se odloča o zvršetku šolanja.
Člen 19.
O redu in delovanju na gospodinjskih šolah predpiše šolska uprava pravilnik, ki ga mora' poslati v odobritev nadzornici gospodinjskih šol.
Člen 20.
Učenke v internatu dobivajo vse potrebščine, razen obleke in obutve.
Člen 21.
Po končanem šolanju dobivajo učenke gospodinjskih šol izpričevala o dovršeni šoli po obrazcu, ki ga predpiše ministrstvo za prosveto. Učenke, ki so se odlikovale, dobivajo od države, oziroma okrožja, okraja in občine, posebno darilo iz obsega gospodinjskih potrebščin.
IV.
Učiteljice in učitelji.
Člen 22.
Učiteljice gospodinjskih šol so lahko učiteljice narodnih šol, ki so dovršile tečaj gospodinjskih šol v inozemstvu ali v državi ter opravile preizkušnjo.
den 23.
Učiteljice gospodinjskih šol imajo glede plače, pokojnine in doklad vse pravice in prejemke stalnih učiteljic osnovnih šol; razen tega jim gre pravica do brezplačnega stanovanja, kurjave in razsvetljave v zavodu; hrano pa plačujejo po oceni šolskega referenta za gospodinjske šole.
den 24.
Za naučno in praktično izpopolnjevanje učiteljic gospodinjskih šol se otvarjajo ob državnih stroških tečaji, katerim predpisuje ministrstvo za prosveto posebna pravila.
Člen 25.
Učiteljica gospodinjske šole se ne sme odpovedati službi vsak čas, nego samo na koncu šolskega leta; o tem mora dva meseca pred koncem šolskega leta obvestiti referenta za gospodinjske šole pri ministrstvu za prosveto. Če tega ne stori, se smatra, da je opustila dolžnost, in taka učiteljica izgubi vse pravice.
Člen 26.
Na vsaki gospodinjski šoli se ena izmed starejših in sposobnejših učiteljic imenuje za upraviteljico. Upraviteljico imenuje ministrstvo za prosveto na predlog referenta za gospodinjske šole. Vse učiteljice in vsi učitelji ene in iste gospodinjske šole tvorijo učiteljski zbor.
Člen 27.
Upraviteljici gospodinjske šole je dolžnost:
1.	) da neposredno nadzira pouk in delo v šoli, da sporazumno z učiteljicami in učitelji porazdeljuje učenke po skupinah za praktični pouk in da tudi sama predava;
2.	) da pazi na red in, če bi učiteljice in učitelji ne izpolnjevali dolžnosti, ukrepa, česar je treba, ter o vsem obvešča nadzornico gospodinjskih šol;
3.	) da skrbi za nadomeščanje učiteljic in učiteljev ob krajši bolezni ali ob dopustu in da o tem obvešča nadzornico gospodinjskih šol;
4.	) da izvršuje sklepe učiteljskega zbora svoje šole, da sklicuje učiteljske konference, da jim predseduje in vodi razprave;
5.	) da ob svoji odgovornosti skrbi za čuvanje vse šolske imovine;
6.	) da zbira dohodke, izvršuje vse denarne izdatke ter vodi pravilne blagajniške knjige;
7.	) da koncem vsakega leta, a najdalje do dne 31. decembra sestavi proračun dohodkov in razhod-kov za prihodnje leto ter ga po referentu gospodinjskih šol pošlje v odobritev oddelku za narodno izobražanje pri ministrstvu za prosveto;
8.	) da koncem šolskega leta predlaga izčrpna poročila o delu in uspehih šole s svojimi opazovanji in nazori o reformi šole, skladno s potrebščinami našega naroda;
9.	) da do konca vsakega računskega leta sestavi letni blagajniški račun ter ga po nadzorniku gospodinjske šole predloži v pregled in odobritev referentu teh šol;
10.	) da neredne učenke kaznuje z opominom, ukorom in opravljanjem dvojne dnevne službe po predlogu učiteljic in učiteljev;
11.	) da sprejema in odpušča služabništvo v zavodu;
12.	) da vodi dopisovanje s šolskimi in državnimi oblastvi;
13.	) da dogovorno z učiteljicami in učitelji predpisuje pravila o notranjem ustroju šole ter jih pošilja v odobritev referentu za gospodinjske šole.
Člen 28.
Upraviteljica gospodinjske šole dobiva brezplačno stanovanje, hrano in kurjavo v zavodu.
Člen 29.
Dolžnosti učiteljskega zbora so te-le:
1.	) da skrbi za napredek pouka in discipline v zavodu;
2.	) da sklepa o začasni in stalni izključitvi nerednih učenk; ti sklepi so izvršni, ko jih odobri referent za gospodinjske šole;
3.	) da sklepa o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delovanjem gospodinjskih šol, njih vzgojnim vplivom na kraj in okolico.
Člen 30.
O delu šolskih konferenc se vodi zapisnik, ki ga podpisujejo vse učiteljice in vsi učitelji, kar jih je bilo
navzočnih. Vsi sklepi učiteljskih konferenc se pošiljajo nadzornici gospodinjskih šol v vpogled in odobritev.
Člen 31.
Prestopke učiteljic in učiteljev na gospodinjskih šolah preiskujejo po redni poti državna oblastva, če pa so čisto šolskega značaja, šolske nadzornice gospodinjskih šol.
Člen 32.
Kazni, na katere je moči obsoditi učiteljice in učitelje gospodinjskih šol, so te-le:
opomin;
ukor;
izguba plače od petih dni do treh mesecev;
premestitev brez pravice do selitvenih stroškov;
odpust iz službe brez izgube pravic, pridobljenih v službi;
odpust iz službe z izgubo vseh pridobljenih pravic.
Člen 33.
Opomin in ukor izreka upraviteljica, druge kazni, razen odpusta, pa šolska nadzornica za gospodinjske šole. Z odpustom iz službe kaznuje učiteljico minister za prosveto po dokazanem in popolnoma dognanem --prestopku.
Člen 34.
Z opominom in ukorom se kaznuje učiteljica in učitelj za gospodinjske šole, ako malomarno izpolnjuje dolžnosti. Z denarno kaznijo in premestitvijo brez pravice do selitvenih stroškov pa se kaznuje učitelj in učiteljica, ki namenoma zlorabi službo ali ki vnovič malomarno opravlja službo.
Člen 35.
Z odpustom iz službe brez izgube pridobljenih pravic se kaznuje učitelj in učiteljica, na katero so se že večkrat uporabile kazni iz člena 34. te uredbe, pa se ne bi poboljšala in katere prestopek bi se po značaju storjenega dejanja moral kaznovati tako.
Člen 36.
Z odpustom iz službe ob izgubi vseh pridobljenih pravic se kaznuje ona učiteljica, ki s svojim vedenjem in življenjem sploh ubija šolski in učiteljični ugled ali zakrivi dejanje sramotnega in nečastnega značaja, katero se ji tudi dokaže.
Zoper kazen, ki jo izreče nižje šolsko oblastvo, ima učiteljica ali učitelj pravico pritožbe na redno višje šolsko oblastvo. Zoper kazen odpusta iz službe ima pravico pritožbe na državni svet.
Člen 37.
Učiteljice in učitelje za gospodinjske šole imenuje in premešča minister za prosveto na predlog referenta za gospodinjske šole. Učiteljica, ki je premeščena iz službene potrebe, ima pravico do potnih in selitvenih stroškov po zakonu za učitelje narodnih šol. Ta pravica do potnih, voznih stroškov in do dnevnice gre učiteljicam in učiteljem tudi takrat, kadar potujejo zato, da prirejajo tečaje.
Člen 38.
Učiteljica in učitelj gospodinjske šole sme biti v enem šolskem letu na dopustu največ mesec dni. Dopuste za pet dni dovoljuje upraviteljica, ki o tem obvešča šolsko nadzornico gospodinjskih šol. Dopuste do enega meseca pa dovoljuje šolska nadzornica, ki o tem obvešča referenta gospodinjskih šol. Pravico do bolezenskega dopusta ima učiteljica in učitelj gospodinjske šole po zakonu o civilnih uradnikih.
Člen 39.
Na gospodinjskih šolah smejo posamezne predmete predavati kot honorarni: učitelji strokovnih, srednjih in osnovnih šol in drugi strokovnjaki, ki jih predlaga nadzornica za gospodinjske šole po referentu za gospodinjske šole pri ministrstvu za prosveto.
V.
Nadzorstvo.
Člen 40.
Gospodinjske šole nadzira ministrstvo za prosveto po referentu in nadzornicah gospodinjskih šol, ki morajo biti za to strokovno izobražene.
Člen 41.
Za splošne nadzorstvene in druge posle pouka na gospodinjskih šolah se ustanavlja pri oddelku za
narodno izobražanje ministrstva za prosveto mesto referenta za narodno izobražanje in za gospodinjske šole. Poleg poslov, ki jih mora referent voditi kot uradnik v tem oddelku ministrstva za prosveto, se sme vsak čas osebno prepričati o stanju gospodinjskih šol in šolskih razmer. Njegova poglavitna skrb je ustanavljanje in urejanje teh šol. Referent je član glavnega prosvetnega sveta.
Člen 42.
Redno nadzorstvo o redu in pouku izvršujejo:
1.	) upraviteljice gospodinjskih šol;
2.	) nadzornice gospodinjskih šol;
3.	) referent teh šol.
Člen 43.
Za referenta gospodinjskih šol sme biti imenovan, kdor je vsaj z jako dobrim uspehom dovršil učiteljišče, kot prosvetni delavec prebil v službi dvajset let z vidnim uspehom v svojem delovanju, zlasti v inozemstvu proučaval ureditev in organizacijo gospodinjskih šol ter dokazal sposobnost tako v teoriji kakor tudi v praksi v tej šolski stroki. Plača in stališ referenta za narodno izobražanje in za gospodinjske šole sta enaka plači in stališu referenta za osnovno šolstvo.
Člen 44.
Za nadzornico gospodinjskih šol se sme imenovati oseba, ki je dovršila učiteljišče ali drugo istovrstno šolo, proučavala gospodinjske šole, si pridobila dovolj izkušnje ter , dokazala sposobnost za ta posel.
Člen 45.
Referentu za gospodinjske šole je dolžnost:
1.	) da pregleduje delovanje šolskih nadzornic in upraviteljic gospodinjskih šol;
2.	) da daje ton in direktivo pouku na gospodinjskih šolah;
3.	) da skrbi za povzdigo in napredek gospodinjskih šol;
4.	) da rešuje spore med nadzornicami in upraviteljicami in učiteljicami — učitelji;
5.	) da določa čas in kraj, kjer naj se prirejajo tečaji iz posameznih gospodinjstvenih strok za izpopolnjevanje učiteljev in učiteljic in ženskega prebivalstva v gospodinjstvu, in sicer onega, ki ni hodilo v gospodinjsko šolo;
6.	) da pregleduje in odobruje proračune o dohodkih in razhodkih gospodinjskih šol ter o tem poroča ministrstvu za prosveto;
7.	) da pregleduje blagajniške letne račune teh šol ter jih potrjuje, glede nepravilnih računov pa ukrepa, kar je treba po zakonu;
8.	) da predlaga osebe, ki bi jih bilo treba imenovati za nadzornice, za honorarne učitelje in učiteljice na gospodinjskih šolah;
9.	) da odloča o vpisu in izbrisu učenk ob izrednih in izjemnih prilikah;
10.	) da za neredne nadzornice, učitelje in učiteljice predlaga kazen ministrstvu za prosveto.
11.	) da podaja ministrstvu za prosveto predloge o strokovnem izobražanju, imenovanju in premeščanju učiteljic za gospodinjske šole in imenovanju 'upraviteljic teh šol in da opravlja vse druge posle iz področja, za katere dobi nalog iz ministrstva za prosveto.
Člen 46.
Nadzornici gospodinjskih šol je dolžnost:
1.	) da pregleduje, ali se šolsko delo izvršuje tako, kakor je odrejeno s predpisi; vsaj štirikrat na leto mora nadzirati vsako šolo;
2.	) da nadzira pravilno upravljanje šolske imovine, dohodkov in razhodkov šole in pravilno vodstvo knjig;
3.	) da pazi na to, ali je na gospodinjskih šolah uveden in ali se vzdržuje primeren in vzoren red;
4.	) da si prizadeva, da se med upraviteljico in učitelji in učiteljicami vzdržuje potrebno soglasje v delovanju;
5.	) da v svojem okolišu preiskuje in rešuje spore med upraviteljcami in učiteljicami, oziroma učitelji;
6.	) da vodi dopisovanje z upraviteljicami gospodinjskih šol na eni in z referentom na drugi strani kakor tudi z vsemi državnimi oblastvi;
7.	) da pošilja referentu za gospodinjske šole pri ministrstvu za prosveto poluletna poročila o predlogih, ki se tičejo potreb in pospeševanja gospodinjskih šol;
8.	) da predlaga premestitve učiteljev in učiteljic ob nujni šolski potrebi;
9.	) da koncem vsakega šolskega leta pregleda delovanje na gospodinjskih šolah ter o tem predloži
poročilo referentu, a učiteljicam in učiteljem zabeleži v učiteljsko listo, kakšen je njih uspeh, dosežen pri pouku, praktičnem delu in vzgoji;
10.) da predlaga popravila šolske zgradbe in drugih zgradb, ki so v zvezi s šolo.
Člen 47.
Nadzornica gospodinjskih šol mora v svojem okolišu pregledovati tudi zasebne gospodinjske šole ter o tem predlagati popolna poročila referentu za gospodinjske šole. istotako se mora šolska nadzornica baviti z vsem, kar se dotika interesov gospodinjskih ■ šol in kar služi njih pospeševanju.
Minister za verstvo:
Pavle Marinkovič s. r.
Zastopnik ministra za finance, minister za notranje zadeve: M. Draškovič s. r. Minister za zunanje zadeve: dr. Ante Trumbič s. r. Minister za zgradbe:
]. P. Jovanovič a r. Minister za prosveto:
Sv. Pribićević s. r.
Člen 4S.
Referent za gospodinjske šole je v činu referenta za osnovni pouk, nadzornice teh šol pa so v činu nadzornikov narodnih šol. Če potujejo uradoma, imajo pravico do dnevnic in voznih stroškov kakor drugi uradniki, ki so po plači istega čina.
Člen 49.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše; izvršno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi.
Našemu ministru za prosveto naročamo, naj razglasi in izvrši to uredbo.
V Beogradu, dne 17. septembra 1920.
Minister za prosveto: Sv. Pribićević s. r.
Aleksander s. r.
430«
V imenu Njegovega Veličanstva
X«,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, in na podstavi pooblastila (člen 53. ustave) Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika
JL1© les ančl 5? a,
je ministrski svet kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve skienil in predpisuje
Uredbo s organizaciji tiskovnega urada (presbiroja).*
Zastopnik ministra za kmetijstvo in vode, minister za gozde in rudnike:
I.	Kovačevič s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Ninčič s. r.
Zastopnik ministra za agrarno reformo, minister za socialno politiko:
dr. V. Kukovec s. r.
Zastopnik ministra za vojno in momamico, predsednik ministrskega sveta:
Mil. R. Vesnič s. r.
Zastopnik ministra za pošto in brzojav, minister za gozde in rudnike:
I.	Kovačevič s. r.
Minister za gozde in rudnike:
I. Kovačevič s. r.
Zastopnik ministra za narodno zdravje, minister za socialno politiko: dr. V, Kukovec s. r.
Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s. r.
Zastopnik ministra za prehrano in obnovo dežel,
minister za notranje zadeve:
M. Draškovič s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. L. Markovič s. r.
'' ii'wqwm«w j -
Člen 1.
Samo za uradna poročila se ustanavlja tiskovni urad, ki spada v pristojnost predsedstva ministrskega sveta. Zaradi tega se razveljavljajo členi 19., 20. in 21. uredbe o organizaciji ministrstva za zunanje zadeve, diplomatskih zastopništev in konzulatov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu z dne 5. maja 1919.**
Člen 2.
Za vzdrževanje tiskovnega urada mora ministrstvo za finance predsedstvu ministrskega sveta po pristojni poti določiti potrebne kredite.
Člen 3.
S posebnim pravilnikom naj se uredi organizacija tiskovnega urada samega in položaj njegovega osebja.
Člen 4.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo,
431,
Naredba pover jesištva za socialno skrbstvo.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17. januarja 1919., št. 295 Ur. 1., o pravici občin do posega po stanovanjih se uveljavlja za občine: Kapljo vas (okraj kamniški), Aržiše, Sv. Peter pri Novem mestu, Radoslavce, Malo Nedeljo (okraj ljutomerski), Loko pri Zidanem mostu, Kranjsko goro, Limbuš pri Mariboru, Ojstrico, 'Soboto, Breznico na Gorenjskem, Dolenjo vas pri Cerknici, Črešniieo (okraj krški), Dvor na Dolenjskem, Črešnjevec pri Mariboru, Brestrnico pri Mariboru.
V Ljubljani, dne 13. novembra 1920.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se podpise in razglasi.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve naj izvršita ta ukaz.
V B e o g r a d u, dne 30. oktobra 1920. Predsednik ministrskega sveta:
Mil. R. Vesnič s. r.
Minister za zunanje zadeve: dr. Ante Trumbič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Mil. F. Vesnič s. r.
Minister za promet: dr. Korošec s. r.
Minister za pravosodje:
Marko Trifkovič s. r.
Minister za notranje zadeve:
M. Draškovič s. r.
Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 249, izdanih dne 9. novembra 1920.
** Uradni list pod št. 40 iz leta 1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: dr. Ravnihar s. r
Hazglasi dežalae vlade za Slovenije,
Spremembe v osebju.
Državni živinozdravnik Josip Stupar je imenovan za višjega državnega živinozdravnika v IX. činovnem razredu. V isti činovni razred državnih uradnikov so pomaknjeni državni živinozdravniki Stanko Arko, Ivan Vandot, Josip B r t o n c e 1 j, Anton Peršuh, Josip Kodre, Franc Lobnik, Peter Rihtarič, Peter Škofič, dr. Franc Z a -v r n i k in Franc Veble.
Za provizorne državne živinozdravnike v X. činovnem razredu državnih uradnikov so imenovani veterinarski asistenti Anton Močilnik, Pavel Kolenc, Maksim S rib ar, Filip Pahor, Franc Samec, Rafael Ipavec, Josip Samec, Franc Primic in Filip Kulterer.
Ivan Jurančič, čebelar in posestnik pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah, je sprejet v državno službo pri poverjeništvu za kmetijstvo kot čebelarski potovalni učitelj za Štajersko in Prekmurje.
Jan s. r,
Od sedanjega okrajnega glavarstva v Borovljah se premeščajo: okrajni glavar Maks Wrischer k okrajnemu glavarstvu v Celju; provizorni vladni koncipist dr. Lovro H a c i n k okrajnemu glavarstvu v Ptuju; okrajni tajnik Fran Fišer k poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani; okrajni tajnik Mirko Vizjak k okrajnemu glavarstvu v Radovljici; okrajni tajnik Rudolf Smerdu k okrajnemu glavarstvu v Črnomlju; kanclist Ivan Gombač k okrajnemu glavarstvu v Celju.
Od dosedanjega okrajnega glavarstva v Velikovcu se premeščajo: okrajni glavar Matej Kaki k novoustanovljeni politični ekspozituri za možiško dolino v Guštanju (obenem poverjen s provizornim vodstvom novoustanovljene politične ekspoziture); provizorni vladni koncipist Ivan M i 1 a č k novoustanovljeni politični ekspozituri za možiško dolino; okrajni komisar dr. Ivan Vidmar k okrajnemu glavarstvu v Brežice; provizorni vladni koncipist Anton Svetina k civilnemu komisariatu za Prekmurje v Murski Soboti; okrajni tajnik Franc Ro-b a r k novoustanovljeni politični ekspozituri za možiško dolino; okrajni tajnik Adolf Svobodak civilnemu komisariatu za Prekmurje v Murski Soboti; okrajni tajnik Franc U 1 b i n g k okrajnemu glavarstvu v Ptuju.
ivOiiceptni praiancant pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju Janko Osojnik se na podstavi sejnega sklepa deželne vlade za Slovenijo z dne 10. novembra 1920. premešča v nadaljnje službovanje k okrajnemu glavarstvu v Brežice.
Dr. Pitamic s. r.
Št. 10.457.
Razglas poverjeništva m notranje zadeve
o pravilnem nazivu občine marenberške.
V	naredbah celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 5. maja 1920., št 227 in 228 Ur. L, stoji za ime občine marenberške v političnem okraju slovenjegraškem pomotoma naziv „Marberk“.
Ugotavlja se, da se občina imenuje pravilno M a r e n b e r g; vsi javni uradi se vabijo, naj rabijo samo ta naziv.
V	L j u b 1 j a n i, dne 9. novembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Za vodjo poverjeništva za notranje zadeve: Kremenšek s. r.
Št. 5002 ad.
Odobritev učne knjige.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 4. novembra 1920., št. 5002 ad, odobrilo učno knjigo: „Občna zgodovina vzgoje in pouka s posebnim ozirom na ljudsko šolstvo za moška in ženska učiteljišča. Spisal dr. Janko Bezjak. Cena broširani knjigi 46 K, na pol trdo vezani 49 K. Založila in izdala zaloga šolskih knjig in učil. Ljubljana, 1920.“
V Ljubljani, dne 9. novembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Poverjenik: dr. Verstovšek s. r.
Št. 11393.	1683
Razglas.
Mag. pharm. Ciril G a r t u s, vodja lekarne obče javne bolnice v Ljubljani, je sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Ljubljani, in sicer v Spodnji šiški s stojiščem na Celovški cesti.
To se v zmislu § 48. zakona o ureditvi lekarništva z dne 18. decembra 1906., drž. zak. št. 5 iz leta 1907., razglaša s pristavkom, da morajo lastniki javnih lekarn, ki mislijo, da je eksistenčna možnost njih lekarn z ustanovitvijo nove lekarne ogrožena, morebitne prizive zoper naprošeno ustanovitev uveljaviti ustno ali pismeno pri mestnem magistratu v Ljubljani tekom štirih tednov izza dne, ko se ta razglas objavi v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“. Pozneje došli prizivi se ne bodo mogli vpoštevati.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, * dne 11. novembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Dražen s. r.
Razglasi drugili orado« in ohiasle«,
Št. 7776/3 ex 1920.	1665
Bazglas.
Tobama glavna zaloga v Cerknici, spojena z založno trafiko, se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
V enoletnem času od dne 1. septembra 1919. dedne 31. avgusta 1920. se je v tej zalogi pridodelje-nim prodajam oddalo tobačnih materialij za 1,804.561 K kupne cene, v založno trafiko pa, po konsumentski (tarifni) ceni zaračunjeno, za 173.890 kron 34 v, od česar je založniku pripadel trafikant-ski dobiček 14.285 K 95 v.
Prodaja vrednotnic kolkovnega dohodarstva je v prej navedenem času vrgla 274 K 28 v kosmatega dobička.
Natančnejši podatki o dosedanjih donosih prodaje in o stroških, katere je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri priglednem okrajnem vodstvu finančne straže v Cerknici.
Ponudniki sc v lastno korist svare, naj ne ponujajo previsokih povratnih dobičkov in naj ne zahtevajo prenizkih opravnin, ker ni upati, da bi se ponuđeni povratni dobiček znižal ali da bi se zahtevana opravnina zvišala.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častni-štva in moštva) imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 7. decembra 1920. na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri občinskem uradu v Cerknici.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 5. novembra 1920.
Freds. 1297/4/20-2.	3-2
Razpis.
Odda se devet mest jetniških paznikov pri okrožnem sodišču v Celju ali pri drugem zbornem sodišču.
Prošnje naj se vlože do dne
10.	januarja 1921.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 132.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 9. novembra 1920.
Preds. 1256/4/20—1.	3—2
,	Razpis.
Oddado se:
a)	mesto višjega jetniškega paznika in
b)	štiri mesta jetniških paznikov
pri okrožnem sodišču v Mariboru, oziroma pri drugem zbornem sodišču, kjer se taka mesta izpraznijo po premestitvi.
Prošnje naj se vlože do dne
23. decembra 1 920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 132. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 10. novembra 1920.
Cg I 224/20-1.	'bio
Oklic.
Obrtna kreditna zadruga v Slovenj gradcu je vložila zoper Franca Pungerschegga tožbo zaradi 45.465 K 30 v.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 4. novembra 192 0. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče Franca Pungerschegga neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Alojzij Gregorin, odvetnik v Celju, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 11. novembra 1920.
Vr VII 111/20—2.	1635 3—3
Oklic.
Pri Ivanu Plohlu, rojenem leta 1900. v Borovcih (Ptuj), samskem kmetskem sinu istotam, je
našlo orožništvo eno Puchovo kolo, staro, obrabljeno z navzgor upognjenim gubernalom. Ivan Plohl pravi, da ga je kupil od neznanca.
Lastnik naj se javi pri podpisanem sodišču tekom enega leta po tretji objavi tega oklica.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 29. oktobra 1920.
v Metliki št. 8383 z vlogo 11.690 K 14 v, glaseča se na ime: Miko Borkovič v Orljakovem.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica neveljavna.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek L, dne 20. oktobra 1920.
Vr VI 401/18—20.	1634 3—3
Oklic,
Pri Francu P r e 11 n e r j u, bivšem izprevod-niku južne železnice v Mariboru, je našla policija štiri vence kabelne žice (sestoječe iz sedmih bakrenih žic z izolacijo). Franc Prettner jih je baje našei na bivši italijanski fronti.
Lastnik naj se zglasi pri podpisanem sodišču tekom enega leta po tretji objavi.
Okrožno sedišče v Mariboru, oddelek VI., dne 29. oktobra 1920.
T. 178/20—4.	1608
Amortizacija.
Po prošnji Alojzije Ro kavčev e, posestnice v Grobah št. 14 pri Ormožu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica občinske hranilnice v Ormožu št. XVII 12005 s saldom 800 kron, glaseča se na ime: Alojzija Rokavec.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 23. oktobra 1920.
T 188/20—4.	1674
Amortizacija.
Po prošnji Maksa Robiča, trgovca v Središču, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega potrdila, ki ga je prosilec baje izgubil: „Potrdilo o podpisu državnega posojila pri Ljubljanski kreditni banki št. 40 glede dveh bonov, glasečih se na vsoto po 1000 K in na ime: Maks Robič.“
Imetnik tega potrdila se pozivije, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da potrdilo ni več veljavno.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 8. novembra 1920.
T 268/20-3.	.... 1657
Amortizacija,
Po prošnji Marije Bizjakove, orožnikove soproge na Viču, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke št. 8965 v znesku 757 K, glaseča se na ime: Marija Bizjak.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoj:-pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 7. novembra 1920.
Nc 159/20—2.	1670
Amortizacija,
Po prošnji Neže Antončičeve, užitkarice v Nadiesku št. 32, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne knjižice: „Hranilna knjižica št. 1850 kme tijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu z vlogo 681 K 71 v, glaseča se na ime: Anton Antončič.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da navedena hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ložu, dne 10. novembra 1920,
Nc I 172/20—1.	1672 3—1
Amortizacija,
Na predlog Mike Borkovič a, posestnika v Orljakovem št. 12, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Vložna knjižica Prve dolenjske posojilnice
Nc 135/20—1.	1629 3—2
Amortizacija,
Na prošnjo Martina Roškarja, posestnika v Lastomercih, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica posojilnice v Gornji Radgoni št. 2323 z vlogo 2000 K, glaseča se na ime: Martin Roškar.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj tekom šestih mesecev uveljavi svoje pravice, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica neveljavna.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 23. oktobra 1920.
Nc I 841/20—2.	1630 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Franca Satlerja, kaplana v Šoštanju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila prosilcu baje ukradena: „Hranilna knjižica št. 5036 Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju z vlogo 800 K.
Imetnik te knjižice se torej pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da nima knjižica nobene
moči. oj(ra|no sodišče v Šoštanju, oddelek L, dne 29. oktobra 1920.
E 133/20—5.	1640
Družbeni oklic.
Dne 22. decembra 1 920. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 prisilna dražba zemljišča vi. št. 593 katastralne občine bušinjevaške, sestoječega iz njive pare. št. 915.
Cenilna vrednost 740 K.
Najmanjši ponudek 488 K.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine same.
Ostala določila so razvidna v dražbenem oklicu, ki je nabit na tukajšnji uradni deski.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 28. oktobra 1920.
E 134/20—4.	1619
Bražbeai oklic.
Na predlog drja. Ivana Zabukovška, odvetnika v Šmarju, bo dne
16. decembra 192 0.	*
ob enajstih pri tem sodišču, v sobi št. 3, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba teh-le nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Negonje pod vložno št. 125: Označba nepremičnin: 2 njivi in 1 pašnik v skupni izmeri 43 a in 52 m2, cenilna vrednost 3746 K, najmanjši ponudek 2497 K 34 v.
K nepremičnini spada kup ogerelega hlodja, po-rabnega le za kurjavo, cenjenega na 40 K.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij znaša 378 K 60 v.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II., dne 26. oktobra 1920.
Fii-m. 1539, Rg. A II 186/14.	1502
Razglas.
Izbrisala se je danes v registru vsled razdružbe in prestanka družbenega obratovanja firma:
Zidar & Bertoncelj s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: valjčni mlin.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. septembra 1920.
Družbena oblika: delniška družba, temelječa na pravilih, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 26. junija 1920., VI. št. 1285.
Delniška glavnica znaša 1.000.000 K ter je razdeljena na 5000 delnic po 200 K, ki se glase na ime. Družbena glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez dovolila državnega oblastva zvišati na 2,500.000 K.
Občni zbor se razglasi vselej 14 dni prej v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ in v „Napreju“.!
Načelnistvo sestoji iz desetih članov, izvoljenih na občnem zboru za dobo treh let.
Podpis firme: Firma se pravnoveljavno podpisuje tako, da se pod njeno natisnjeno ali napisano besedilo podpisujeta dva člana načelništva ali en član načelništva in en prokurist. Prokurist mora vselej dodati pristavek, ki označuje prokuro.
Člani prvega načelništva so:
1.	) Albin Prepeluh, podpredsednik „Nakupovalne zadruge“ v Ljubljani;
2.	) Ivan Podlesnik, ravnatelj „Nakupovalne zadruge“ v Ljubljani;
3.	) Filip Uratnik, tajnik „Zveze delavskih kon-sumnih organizacij“ v Ljubljani;
4.	) Mihael Rožanc, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani;
5.	) Štefan Dražil, poslovodja „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico“;
6.	) Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani;
7.	) Viktor Grčar, učitelj v Mariboru;
8.	) Ivan Vehar, stavec v Ljubljani;
9.	) dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani;
10.) Anton Kristan, predstojnik „Nakupovalne
zadruge“ v Ljubljani.
Družba je ustanovljena na nedoločen čas.
Firm. 1491, Rg. A III 83/1. c)	Amalija Rozman
s sedežem na Javorniku,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom,
imetnica: Amalija Rozman, trgovka na Javorniku.
Firm. 1495, Rg. A III 84/1. č)	Janko Potočnik
s sedežem v Škofji Loki,
obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na drobno,
imetnik: Janko Potočnik, trgovec v Stari Loki.
Firm. 1509, Rg. A III 85/1.
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Angeloslav Hrastnik, trgovec v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. septembra 1920.
Firm. 95/15, posam. I 62/3.	1513
Izbris firme.
Izbrisala se je dne 4. oktobra v registru za posamezne firme vsled smrti in ustavitve trgovine f*rma:	Jakob Petrovčič,
trgovina v Trebnjem.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 4. oktobra 1920.
Firm. 204/20, vpisn. C 18/1.	1535
Vpis družabne firme.
V trgovskem registru, oddelek C, se je vpisala družba:	Elektrarna Bon & Ko.,
družba z omejeno zavezo, Novo mesto, nemško:
Elektrizitätswerk Bon & Ko.,
Gesellschaft mit beschränkter Haftung, Novo mesto, s sedežem v Novem mestu.
Družba je ustanovljena z notarsko družabno pogodbo z dne 18. septembra 1920., opr. št. 11.682.
Predmet podjetja: tvomiško proizvajanje električne sile in nje oddajanje za razsvetljavo in pogon.
Osnovna glavnica znaša 500.000 kron, ki je pokrita s stvarno vlogo- v vrednosti 250.000 kron ter z gotovino 250.000 kron popolnoma vplačana.
Na račun osnovne glavnice se je vzela stvarna vloga diužabnika Vinka Bona, sestoječa iz zemljišča pod vi. št. 975 katastrske občine Prečne z vrednostjo 250.000 kron.
Poslovodja družbe je dr. Jožef Tomšič, odvetnik v Ljubljani, ki podpisuje družbo tako, da postavlja pod besedilo firme v slovenskem ali nemškem jeziku svoje ime.
Po izrecilu v prijavi družbe je vsa osnovna glavnica in stvarna vloga na prostem razpoložilu poslovodji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem nestu, oddelek II.,
,	dne 11. oktobra 1920.
1600	Razglas.
Vpisale so se danes v register firme:
Firm. 1209, Rg.B I 129/1.
a)	Indus,
delniška družba za industrijo usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani, nemško:
Indus,
Leder- und Lederwaren-Industrie, A.-G. in Ljubljana, francosko:
Indus,
societe anonyme pour 1’ Industrie de cuir et des effets en cuir, angleško:
Indus,
Leather & Manufacturing CO., s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba
a)	kupuje in prodaja sirove in strojene kože;
b)	stroji sirove kože;
c)	izdeluje, kupuje in prodaja usnjarske izdelke vseh vrst;
č) proizvaja, kupuje in prodaja vse predmete, ki se potrebujejo pri izdelovanju usnjarskih izdelkov;
d)	kupuje, prodaja in nadalje tvorniško predeluje odpadke, ki nastajajo pri proizvajanju zgoraj navedenih usnjarskih izdelkov;
e)	ustanavlja nova podjetja in pridobiva že poslujoča podjetja, katerih predmet je podoben zgoraj navedenemu namenu, jih obratuje ter se udeležuje pri njih;
f)	obratuje vsa trgovska opravila in vse obrate, ki služijo v zgoraj navedeni namen te družbe ali ga sicer pospešujejo.
Družbena pogodba je bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru z dne 16. junija 1920. in odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu z odlokom z dne 4. maja 1920., VI številka 716, oziroma po ministrskem oddelku v Ljubljani z odlokom z dne 26. maja 1920., št. 3709.
Družba je ustanovljena na nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša šest milijonov krpn ter je razdeljena na 600 v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 1000 K, ki se glase na prinosnika.
Družba priobčuje svoje razglase pravnoveljavno v uradnem listu svojega sedeža in v uradnih listih onih pokrajin in držav, v katerih ima svoje podružnice.
Družbi načeluje upravni svet, sestavljen iz petih do sedmih članov, ki jih izvoli občni zbor delničarjev za dobo treh let.
Firma se podpisuje pravnoveljavno tako, da pod njeno besedilo, ki je napisano, natisnjeno ali štampi-Ijirano, postavljata svoje ime dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in en ravnatelj s prokuro, oziroma prokurist, vsi kolektivno, ravnatelj in prokurist vselej s pristavkom „p. p.“.
Upravni svetniki so: Karel Pollak si, posestnik in tvomičar v Ljubljani; Karel Pollak ml., posestnik In tvomičar v Ljubljani; Jean B. Pollak, posestnik in tvomičar v Ljubljani; Pavel Pollak, zasebnik v Ljubljani; Vladimir Remec, civilni inženjer v Ljubljani; dr. Vendelin Megler, posestnik v Ljubljani.
Firm. 1485, Rg.B I 133/1.
b)	Ljudska tiskarna, d. d. v Ljubljani,
s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba
1.	) ustanavlja, nakupuje in upravlja tiskarska podjetja, ki se bavijo z razmnoževanjem navadnega, umetniškega, litografskega, ksilografskega in podobnega tiska;
2.	) pridobiva koncesije za tiskarski, litografijski, knjigoveški in knjigotrški obrt;
3.	) izvršuje vse tiskarske, knjigoveške, založniške in knjigotrške posle;
4.	) kupuje vse premične in nepremične predmete, potrebne za zgoraj omenjene obrte, ter se bavi z vsemi posli, ki so v zvezi s temi obrti;
5.	) sklepa kupčije, ki so v zvezi z obratovanjem tiskarne in knjigoveznice, se bavi s trgovino papirja, knjig, vseh učnih pripomočkov in tiskarskih potrebščin;
6.	) sodeluje pri že poslujočih tiskarskih podjetjih ali pri ustanovitvi novih tiskarskih podjetij ter nakupuje podjetja, ki producirajo tiskarske potrebščine.
d)	L. Fürsager s sedežem v Radovljici,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na debelo in na drobno,
imetnik: Leopold Fürsager, trgovec v Radovljici.
Firm. 1521, Rg. A III 86/1.
e)	Franc Izgoršek,
tovarna pohištva in stavbnih del ter elektrarna, Šmartno pri Litiji,
s sedežem v Šmartnem pri Litiji,
imetnik: Franc Izgoršek, tvomičar v Šmartnem pri Litiji.
Podpisuje se firma tako, da pod njeno napisano ali natisnjeno besedilo Franc Izgoršek postavlja svoje ime.
S prokuro je poverjena Amalija Izgoršek, ki podpisuje za firmo s pristavkom „p. p.“.
Firm. 1522, Rg. A III 87/1.
f)	Milko Jesih, veletrgovina vina,
s sedežem v Ljubljani,
imetnik: Milko Jesih, trgovec v Ljubljani.
S prokuro je poverjena Karolina Jesih.
Firm. 1540, Rg. A III 88/1.
g)	Pavel Bertoncelj, valjčni mlin, Domžale,
s sedežem v Domžalah,
imetnik: Pavel Bertoncelj, mlinar v Domžalah.
Firm. 1541, Rg. A III 89/1.
h)	Angeloslav Hrastnik s sedežem v Ljubljani,
Razglas.	1601
Vpisale so se danes v zadružni register zadruge: Firm. 1467, Zadr. VII 34/1.
a)	Zadruga slamnikarjev in klobučarjev v Domžalah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Domžalah.
Namen zadrugi je: Zadruga
a)	dobavlja za člane vse potrebščine, ki jih rabijo le-ti pri produkciji slamnikarstva in klobučar-stva;
b)	pospešuje pri članih produkcijo slamnikarstva in klobučarstva;
c)	razpečava slamnikarske in klobučarske gotove izdelke in tudi polizdelke svojih članov.
Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi z na-bitkom v uradni pisarni. Občni zbor je vselej razglasiti osem dni preje na zadružni deski.
Načelništvo sestoji iz načelnika, načelnikovega namestnika, tajnika, blagajnika in dveh odbornikov, ki jih izvoli občni zbor za tri leta.
Člani načelništva so: Matija Ravnikar, posestnik in tvomičar v Zgornjih Domžalah št. 107; Franc Cerar, posestnik in tvomičar v Stobu; Valentin Maček, tvomičar v Zgornjih Domžalah št. 43; Franc Mazovec, posestnik in tvomičar v Zgornjih Domžalah št. 4; Franc Rožič, posestnik in tvomičar v Velikem Mengšu št. 127; Mihael Hribar, delovodja v Zgornjih Domžalah št. 107.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva.
Firm. 1482, Zadr. VII 37/1.
b)	Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom, s sedežem v Ljubljani.
Namen zadrugi je: Zadruga
1.	) izdaja, zalaga in proizvaja za skupni račun učila in druge pripomočke, ki so članom potrebni pri njih izobraževalnem poslu;
2.	) ustanavlja take naprave za proizvajanje učil, ki zadružnikom olajšujejo obratovanje;
3.	) ustanavlja in vzdržuje zadružne delavnice, skladišča in prodajalne;
4.	) prodaja zadružne proizvode za skupni račun, oziroma posreduje tako prodajo med zadrugo in člani. — Prodajanje učil in drugih šolskih potrebščin nečlanom ni dopustno.
Zadružna pogodba (pravila) z dne 6. septembra 1920.
Zadruga objavlja svoje razglase, razen sklicev občnih zborov — ki se vselej razglase vsaj 14 dni prej v „Učiteljskem Tovarišu“ — s tem, da jih nabija v zadružni obratovalnici.
Načelništvo sestoji iz šestih članov, ki so: Josip Reisner, profesor v Ljubljani, predsednik; Ferdinand Juvane, šolski voditelj v Ljubljani, podpredsednik ; dr. Stanislav Bevk, ravnatelj državne realne gimnazije v Ljubljani; Franc Fabinc, glavni učitelj na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani; Engelbert Gangl, višji šolski nadzornik v Ljubljani; Luka Jelence, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani.
Pravico zastopati zadrugo ima predsednik na-čelništva, oziroma njegov namestnik.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta predsednik ali podpredsednik in še en član načelništva pod zadružno firmo.
Firm. 1489, Zadr. VII 40/1.
c)	Tiskovno društvo v Kranju,
r. z. z o. z.,
s sedežem v Kranju.
Obratni predmet: Zadruga vzdržuje lastno tiskamo in knjigoveznico, v katerih izvršuje vsa dela, spadajoča v tiskarsko in knjigoveško stroko, v prvi vrsti na račun zadružnikov, pa tudi na svoj račun in po naročilu nezadružnikov. Zadruga otvori lastno knjigarno in trgovino s papirjem, muzikalijami in devocionalijami.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“.
Načelništvo sestoji iz štirih članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let.
Člani načelništva so: Rajko Marenčič, trgovec v Kranju, načelnik; Ivan Zabret, tvorničar v Bobov-ku pri Kranju; Josip Malnar, profesor v Kranju; Vincenc Marinko, profesor v Kranju.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje skupno načelnik z enim članom načelništva.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. septembra 1920.
Firm. 898/20, zadr. II 73/1.	1462
Vpis zadruge.
Vpisala se je danes v zadružni register zadruga :
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Urbanu pri Ptuju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, s sedežem pri Sv. Urbanu pri Ptuju.
Zadruga ima namen izboljševati razmere svojih članov v gmotnem oziru, zlasti jih izpodbujati k varčnosti ter jim s svojim kreditom preskrbovati denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu.
Zadružna pogodba z dne 24. aprila 1920.
Opravilni delež znaša 20 K.
Oznanila se izvršujejo po naznanilih, nabitih v uradovalni«, in po razpisu v ljubljanskem „Narodnem gospodarju“ ali v mariborskem „Slovenskem gospodarju“.
Načelništvo sestoji iz desetih zadružnikov; člani načelništva so: Franc Čeh, posestnik v Desencih št. 3, načelnik; odborniki: Franc Belec, posestnik v Vintarovcih; Jožef Danič, župnik pri Sv. Urbanu; Janez Bezjak, posestnik v Jirsovcih; Franc Kramberger, posestnik v Trnovskem vrhu; Franc Polanec, posestnik v Drstelji; Matija Holz, posestnik v Ja-nežovcih; Jožef Hauptman, posestnik v Doliču; Jožef Zelenik, posestnik v Levancih; Alojzij Hramer-šak, posestnik v Ločiču.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 26. septembra 1920.
1536 Izpremerabe pri zadrugah.
V zadružnem vpisniku se je danes pri zadrug': Firm. 207/20, zadr. I 67/40.
a)	Hranilnica in posojilnica v Semiču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
na podstavi zapisnika o občnem zboru z dne 3. oktobra 1920. vpisala nastopna izprememba:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Stanko Dostal, župnik v Semiču, Ivan Šušteršič, posestnik v Semiču št. 13, in Ivan Petrič, posestnik na Mladici št. 1; vpisala pa sta se nova člana načelništva Rafael Grobljar, župnik v Semiču, in Josip Hostnik, kaplan v Semiču.
Firm. 194/20, zadr. II 64/6.
b)	Hranilnica in posojilnica v šmarjeti, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
na podstavi zapisnika o občnem zboru z dne 19. septembra 1920. nastopna izprememba:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Janez Pucelj, vpisal pa se je novi član načelništva Jožef Barborič, posestnik v Gorenji vasi št. 13.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 12. oktobra 1920.
Firm. 1544 in 1554, Rg. B I 136/1 in 2.
Uradni popravek.
Razglasu v Uradnem listu z dne 30. oktobra 1920. o vpisu firme:
Kreditni zavod za trgovino in industrijo je še dodati, da ima družba sedež v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. novembra 1920.
Št. 298/20.	-	1690 3—1
Poziv.
Podpisana notarska zbornica pozivlje s tem vse one, ki menijo, da smejo po § 25., 1. odstavku, notarskega reda na podstavi svoje zakonite pravice terjati kaj plačila iz kavcije bivšega notarskega namestnika drja. Ivana Grašiča v Borovljah, naj svoje zahteve priglase pri tej zbornici tekom šestih mesecev po tretji objavi tega poziva. Po tem roku se izroči ta kavcija brez ozira na njih terjatve.
Notarska zbornica v Ljubljani, dne 15. novembra 1920.
Predsednik: Hudovernik s. r.
Št. 298/20.	1691 3—1
Razpis.
Podpisana zbornica razpisuje notarska mesta v Cerknici, Kranjski gori, Tržiču in Velikih Laščah, oziroma druga notarska mesta, ki bi se morebiti izpraznila po premestitvi.
Prošnje naj se vlože pri podpisani zbornici za vsako mesto posebe najkesneje do dne 3 0. novembra 192 0.
Notarska zbornica v Ljubljani, dne 15. novembra 1920.
Predsednik: Hudovernik s. r.
Bazne objave.
Objava.
Firm. 1028/20, zadr. I 51/17.	1692 3—1
Zadruga za rejo bikov na Cvenu se je na podstavi sklepa občnega zbora z dne 3. oktobra 1920. razdražila ter je stopila v likvidacijo.
Likvidator je Matija Smodiš, posestnik na Moti. Upniki morajo v zakoniti dobi terjatve priglasiti pri zadrugi.
Sklep okrožnega sodišča v Maribora z dne 29. oktobra 1920.
Zadruga za rejo bikov na Cvenu v likvidaciji.
Matija Smodiš, likvidator.
1698 2-1	Razpis>
Pri trakošćanskem vlastelinstvu v Hrvatski je namestiti gozdarja. Prosilci, manj nego 40 let stari, popolnoma zdravi, ki znajo slovensko ali hrvaško kakor tudi nemško čitati in pisati, z nižjo gozdarsko šolo in preizkušnjo, nadalje s prakso v lovstvu in v gozdarski službi, oženjeni, naj svoje prošnje pošljejo podpisani upravi.
Uprava vlastelinstva v Trakoščanu
(zadnja pošta Bednja, Hrvatska), dne 15. novembra 1920.
Razid društva.	1701
Centralni odbor splošne delavske zveze „Svobode“ je dne 16. septembra t. 1. podružnico „Svobode“ v Hrastniku razpustil.
J. Vehovc s. r., tajnik. S. Dražil s. r., predsednik.
Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, centrala Beograd.
Stanje dne 31. oktobra 1920.
Metalna podloga:	Älsti'ir».
a)	v blagajnicah:	Dinarjev
v kovanem zlatu............................... 63,265.370 • —
v	kovanem srebru............................. 15,537.824- —
v	valutah.................................... 2,856.305 65
b)	v depotih v inozemstvu:
v	raznih valutah................................ 345,670.161-47
Posojila:
na menice..............■...................... 187,331.888-41
na vrednostne papirje.......................:_______5,382.639 62
Dolg države:
za odkup kronskih vrednosti....................... 1.193,680.440-35
po računu zamene.................................... 667,163.634-17
po posojilu na bone obrtn. kap................... 150,148 894 -92
po posojilu na bone bančnega kredita............. 500,000.000- —
za dolg depon. din.-kronsk. novč.................... 425,921.526-65
Vrednost državnih domen:
založenih za izdajanje novčanic
Glavnica din. 50,000.000- —
od te vplačano v kovanem zlatu
Rezervni fond.........................
Novčanice v tečaju....................
Razne obveznosti:
terjatve države na račun zamene................. 381,949.885-90
obveznosti na žiro-račune....................... 54,090.198-77
obveznosti po raznih računih.................. 86,938.621 -13
Terjatve države za založene domene Saldo raznih računov....................
1687
Dinarjev
427,329.661-12
192,714.528-03
2.936,914.496-09
2.138,377.163--5.695,335 848-24
10,000.000- — 705.011-64 3.011,285.935- —
522,978.705-80 2.138,377.163- — 11,989 032-80
5,695.335.848-24
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.