¦J. 11 HocblSM. k. k. HofbiWiothek, ^ St. 52. V Gorici, 24. decembra 1880. -* „§oLa" izhaja vsak petek in velja 8 poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto . . . . f. 4.50 Pol leta ...... ,•.?*» dttvrt leta . . . . „ 1.20 Pri ozuanilih in pr.av tako |»ri ,,po~ tlanicah" ge placujc a& navadno tritstop-oo vrsto: 8 kr. 6e se ttska 1 krat 7 „ „ » » 2 „ & „ ,f » „ 3 „ Za vcfie drke po prostoru. Tecaj X Posnmezne Stevilke se dobivajo po '.0 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki lilici Wizo „treh kron". in na atareui trgu.-^V Trstu v tobakarni-ci „Via tlella cascima 3". Dopisi naj fc Wagovoljno jioSiljajo iircduiitvii ,,Sofic" v Gorici v ffiiarijanski tiskarni, narothiina pa opravniStva„Sofiew na Korenji v Sticaa»vi hiSi St. 10 II, nadstr. Hokopisi se ne wadajoj dopiai naj mj Magovoljno frankujejo, — Delalcera it: dnigini uepremo?.nfm s<* narocnina zuiia, ako bo og]ase pri urcdiii&tvu. Vabilo na narodbo. S koncein tega leta pre2ivi „Sofia" svoj desetletni tedaj ter 2eli srefino vstopiti tudi v enojsti, „Sofiaa bode izhajala v isti obliki in redno vsak petek, kakor dozdaj, „Sofia* stane za ceio leto 4 gl, 50 kr. n pol , 2 gl. 30 kr. „ fietrt „ 1 gl. 20 kr. „ Sofia" se bode razpoSiljala samo tistim gospodom, kl se narafid in po najvefi svojim do-sedanjim prijateljem, ki so jo zvesto podpirali o svojem fiasu dufievno ia gmotuo. Gospodc narofinike pa, ki niso so plafiali letosnje tiarofinine, prosimo da spolnijo svojo dollnost do konec tega raeseca; drugafia smo prisiljeni jim list ustaviti in objaviti imena in dolg. OPllAVNlSTVO nSGOE.« Misli ia zelje „So6e" konec leta. Evrepski iu v obfie kulturni, kakor vise kulture zraoftai, vefii iu laanjsi narodi so v sedanji dobi v cudnili razmerah. V vefiih in uiaojiih drzavah se pa? ganjajo iu bojujejo za sprememba ua boljse stanjo. Vsa Evropa je v nekem vrenji in v prehodu na Uruge in nove razmere. V vseh teh pravicnih iu ueopravi-Cenih bojik pa kaafejo narodi plcmenitost vsaj v teui, da se potegujejo za boljso bodofiuost. Bolj ali manj se jim hudd godi; bolj ali manj tudi vedd, da za sc-danjost ne doseiftjo vsega, za kar svoje mofii zitvu-jejo brezobziruo. Ravno v tem pa se kaze plemeui-tost narodov, da ue skrbe" v kratkoviduosti in nizki sebifinosti sauio za kratko in samo za sedanjo dobo. Narodi se bojujejo, kakor plemeniti starSi, ue samo za se, ampak tudi in §c bolj za sreCni§o prihodujost svojih naslednikov. Tudi in sosebno slovausko pleme je v vsek svojin vejah v takih prehodih in enakih razmerab. Tudi Slovan ne upa, da bo sam. uztval, za kar se navdu§uje in dejanstveuo bojuje Prihod-njost imajo slovanski narodi pred ofimi; prihodujost jim je vzor, katero si slikajo v boljSih rozinerah, iu kateri kot taki pot pripravljajo z umom in dlaoom. Vzori pa morajt» biti brez neopravicene domi-Sljije; siike bo!j§e prihodnjosti morajo imeti svojo za-slombo v dejanstvenih razmerah in tudi za sedanjobt v viduih in inaterijaluih mofieh in silah. Drugafie so slike goljufive, in jc bodofiaost nezauesljiva. Temtiost in zraCaost pa si zida brezvspeSuo iu zastonj gradove. Nejasnost ne podeljuje trdnega upanja. Kjer pa ui upanja, se pa tudi ne more vzbuditi pravo naduSenje za boje in irtve v dosego ali priblizevanje do nasli-kanih vzorov ali vsaj razmerno boljSe bodoCuosti. Brez nadu§c ya in ijubezni do stvaii ze po stari resnici pa ne dose'ejo ne posamezniki, ue narodi zdat-nega in velikega. Vse tfloveStveao, dlove^ko iu na-rodno delov«»je je poloviCarsko in mrtvo brez Ijubezni in gorecnosti. Po takem ni nam v prvi vrsti povdarjati, kje in kake dolinosti ima posamezni (lovek ali poedini na-rod; srce" moramo najprej ogreti, potem bomo sami ob ^ebi brez opomiuov in posebnih svarii radi spoi-njevali vsakotere do!2nosti. Dol^uosti, §e takd grenke in liude, se naduSenemu Lloveku iu narodu potem spremen6 v prijetno ali vsaj preraagljivo delo. Ljubezen do narodnega dela nam je torej vzbujevati na.prvem mestu, ako bofiemo zares kaj znatnega, zdatnega, slovanskega in sloveuskega naroda vrednega storiti in zvr§iti. Lju-lezen ali prava naduSenost se pa ne vname, ako ni-mamo prave zavestio objektih ali predraetih, kate-rim se nam je priblizevati, in za katere se nam je vneniati. Zavest in naduienost ste tedaj v ozki zvezi, kakor vzrok ali povod iu pa nasledek ali posledica. 2a pravo zavest je toiej Slovanu iu Slovencu skrbeti. | Pravo zavest je treba utrjevati. Nifi pa ne pomaga I I se takd vzviSuna in utrjeua zavest, dottier jo goji po-saiuezuik v samoti sam za se. Prava zavest mora na I dau in se poprijeti narodov okoli iu okoli. ^e le skup- I na zavest vzbuja in vzbudi skupno uadu&eujtt za iste ] predmete, za iste spremeuibe in vzore in torej za vsirajue boje v dosego boljse bodofiuosti, fienezauas, pa vsaj za naSe uasleauike, in samo v nasleduikib I imajo narodi svojo vsaj relativno nesmrtnost. i Naglugano zavest o uarodnih sedanjih potrebah ! in bodoCiiih razmerab rastftirjali je pa ualoga in dol^- I uost naiodovib in narodnih 6asnikov in fiasopisov, | Ni pa vse eno, ali unamo veuo ali inaujSo zavest. Iz nizkcga zvonika kot takega ne vidimo dalefi. Nemec ima za take uizke viSave poauben izraz; nam pa je pomisliti, da iiviuio v razmerah, vsled katorili delujejo ua vsak Se takd majben narotl obse&iise, \'\m in vece modi, in da nasptotiio tudi isti narod ui brez sledu za veee ddavske in vefie skupine vofiili muodov in narodnih vej. Tudi Slovenci so mofi, fie tudi relativno majhiia mofi, katera je v ozki zvezi ne sumo z avatrijiikiuii nurodi, mupuk vsled posebnih in soroduih lastnosti tudi v razmerji in konstelaciji z vso evropsko eelino. Tudi mali slovenski narod mora tedaj jasen biti o razmerah in mofieh, katere delujiyo nauj, in o svojib lastuih moCeh, katere morajo poste-vati tudi vece sosednje in oddaljeue, prijazue in so-vra^ue, soroduc in tuje Bile. Samo taka jasnost naa ojaei za dolofinp nnSljenje, brepenenjo in delovanje. Vsled to rcsuice in potrebe imajo tudi pokrajin-ski listi svoje posebne uamere indol^noUi. Primorski yiuvenei morajo svojo zavest zajemati in utrjevati ravno takd po ozih iu Sirjih slovenskih, potem obfiihav-strijskih in slovauskik razmerah, kakor se j.m je v prvi vrsti iu naj iuteuzivuiSe ozirati na lastue domafie razmere in potrebe. Kakor smo imeli ze priliko tr-diti, nam je potrebno vedeti, kakd zuuanji sovra^uiki z nami postevajo, kaj hoeejo z nami poCeti v lastui Sirjt avstrijski doiuoviui, in koliko je mar drugini av-st ijsko-slovanskim narotiom, da se za nas z besedo in dcjaujeui poteguejo o pravem fiasu, na pravein mestu iu s pravimi pomoiiki, kedarkoli bi nam nevaruost pretila od zunanjdi sovrazuikov ali pa notraujih pre-bebicaih in zatorej krivicnih politifiuih in narodnih nasprotnikov. Jasuo nam mora biti, do kake meje se nam je zauaSati na bliznjo in daljnjo, moralno iu rejansko pomofi za najhujse slufiaje. Jasuo uam mora biti vsaka oZa in Sirja sprememba glede na skodo iu korist; nam je dolocuo upati in sedoiocao bati ylede ua vsakovrstue politique kombiuacije ali zveze, v katere bi uas utegnili vplesti brez na^e volje iu proti nasini zeljain. Jasuo pa nam mora biti tudi, koliko mi, slovenski Primorci, sami veljamo za se, za Slo-veuce drugih pokrajin in za druge nase po krvi so-rodne ali oddaljeue so^ede. Kolikor ve6 veljave imamo za drugc, toliko bolj bodo nas poStevali. AU mi nismo otodje, da bi nas nasprotniki sukali, kakor bi njim bilo prav; nam je torej mar za veljavo, vsled katere se nam je mofi sa-mira sukati, kakor je za nas najboljSe. Od krvnih bratov se nam gotovo ni bati politique nesrefie, pafi pa nismo gotovi, kaj bi tuje roke pofieajalc z nami, ko bi nas pograbile. AU nam ni pomagano, ako nas krvni bra^je mlafino gledajo v na§i osodi. Slovani in drugi Slovene! morajo vedeti, kaj izgub6, ako bi nas political uasprotniki obdali iu spravili pod svojo oblast. Iudi-ferentnost ah mlaCnost na§ih bli^njih in oddaljenih, slovanskih in slovenskih sobratov pa odzenemo, ako se ska^emo sami kot vredni sobratje, in ako sobra-tom pojasnimo na§e in njih razmere proti nam. Razvidno je iz vsega, da se moramo sami najprej povzdigniti do mogo6e lastne veijavc, in da po-magamo sebi in sosedom do jasnosti, katero veljavo imamo za nje, pa tudi pri kateri veljavi iu v Katerih narodnih iu politifiuih razmerah hofiemo sami ostati. Vidi se, da si imamo poleg domafiib razmei po-ja§njevati tudi nadaljuji razgled in ne samo obzorje, katero pregledujemo iz u§ih dolinic id z nizkih po-liitfinih holnxev. V resnici smo sklenili ob prilikab priniorskira Slovenqem razSirjati nolitiOni ia m^m razgied z veil aim ozirom na naSe specififino poloLju. Poleg takega poja^njevauja nofiemo prezirati, da nam je U vefia potreba za jasne pojme o driavl in di^av-inli razmerah in vsakovrstnih razdelbah ua to strati. V podlisteku hofiemo varfiuo prostor izrofiovati pojasnilom o Slovencih in drugih Slovauih zlassti takih, kateri a Sloveuei o.mko trpe iu fiakajo boljde bo-dofiuosti. Tlafieui Slovani naj nam vzbujajo sofiutjo in pogum za enako vstrajnost do boljSega, Za kme* tijske in gospodarske stvari in potrebe smo tudi po razmerah posebeu prostor odlofiill. Nobene domafie potrebe nofiemo zanemarjatl, In z veseljem porofiaiuo, da so so uas oklenilo v krat* kem fiasu zmo^ne iu rodoljubue mofii, katero se ho* fiejo vziijemno v svojih »trokah pote.^ovati m poduk iu povzdigo naSega zapuSfiimuga naioda. Vuutlar y\ w pri tej priliki obrafiamo Se posebe do domafiih ou-vetuikov in vesfiukov za pravuu in politifiuo razmere, liaviio qui vedd pravo povedati, in so uas tazmeruo najbolj dozdaj zanemarjali. Ufiiteljem m enako pri-poro^amo, da nam ne bo potreba zu njih novice in spremembe hoditi v tuje lege ua posodo. Zagotiw-Ijamo jih, da nam je njih pomen znau, in da bomo imeli priliko spregovoriti mursikako tudi § njih raz-tueiah in njih delovauji. Med fiastvto duhov§fiino smo imeli priduih sode-lavcev, in upamo, da uas no zapustd tudi za prijiod-njost. V obce pa prosimo, da bi Se novi delavei pri-stopili, da se ognemo enolifinosti, iu da toliko jasniSe Tn bistreje utrdimo vsakotero potrebno prasauje. Do-seduj smo najbolj obfiutili zanikarnost, vsled katere nam niso dohajaie domafie novice o domafiih dogodkih in prikaznih. Kar se doma zgodi, zauima v prvi vrsti sode^elaue, iu fiudno se nam zdi nagnenje, da doma-fiinci uazuaujajo domafie feci prej v daljavo nego v doinafic liste. 'fa pot je kriva, in ne ustreza ue nam, ne tujim ali oddaljenim glavnim listom, ki se zani-majo bistveno in najprej za dogodke bolj obfiega nego samo krajuega pomena. Po vsem pa se zabvalimo za dosedanjo vsako-vrstno dusevno podporo, in vljudno prosimo, da se uau enaka pomofi ohrani in §e poinnozl tudi za na-dalje. nSofia* pristopa po dobrih in hudih letih, po mirnih in viharnih fiasih v svoj enajsti tefiaj. S tem je dokazala, da ji je mogofie 2ivcti. Sedanje razmere in politidne sprcmeinbe in potrebe pa so zlasti u\ Primorskem take, da bi moral naGoriSkem sofien list oMveti, ko bi ga §e ne imeli. Gradivo se kopifii na gradivo, in praSanje se vrsti za praSanjem, katera so vsako posebe imenitua in za nadaljuji razvoj pome&lji-va. Mi bi radi prostore listurazSirili ali ga vsaj dvakrat izdajali ua tedeu vsaj v dosedanji obliki. Ali za tako povefianje imamo vendar §e premaloneposrednjih«pod. pornikov. Mi zlasti med na&mi' obfiinskimi zastop-nistvi pogreSamo naravnostnih narofinikov, ko imajo vendar ravno ona truditi se za jasnost domafiih pra-vic in zahtevanj. Mi ne sklepamo, da so gg. zupani nremlafiui za narofibo, ampak oaravuost, da imajo pre-malo zavesti za sedanji fias in za sedanje na§e ter-jatve in obfie slovensko narodno 2'ivljenje. Drugafie bi jim zavest vzbujala rodoljubje in rodoljubje podporo in narofibo domafiih listov. Zato klifiemo tudi i;gled6 na razSirjanje naSih Casnikov: vefi zavesti rodi vefi nadugenosti in dosledno potrebne po^rtovalnosti za vredna domafia podjetja. Ako hofiejo tedaj rodoljubje, da vsaj s prilogami tu pa tam nSofioa obogatimo, dokler se list po na-rofinikih zdatno ne ponovi, naj povsod Sirijo in utr-jujejo Sirjd obzoije o na§em narodu in zlasti tudi o polozji naSe pokrajinc. S tem se zlasti fifi. duhovgfiini, ufiiteljem in vsem izobra2enim rodoljubom priporofiamo. Oni narodno zavest v scbi gojd, in s svojim in gntovo tudi z njih preprifianjem na kbncu leta izrekarao: Staro leto nam muogo npanj spoloilo ni; ali naduSenost za narodno stvar nam ni pogasilo. Ljubezen in naduSenost na podlagi opravifiene zavesti nam je ostala za prihodujost, z naduSenostjo in ljubeznijo za narod se obr-nemo zaupno v novo leto. 24 Iz drzavnegai zbora. Z DUNAJA, 20. dec. (Izv. dop.) Kakor vam sem bil naznaoil v prejSnjem dopi-sut seja dne 14. tele. m. bilaje v resnici razburjena, ker levica drz\ zbora porabiti je hotel* vkjdin pred-log za dovoljeuje pobiranja davkov za prve tri mese-ce prih. 1., da bi sedanje ministerstvo vrgla, in zato je skleuila govoriti in glasovaU proti tcmu predlogti m odtegoiti, s tem, vladi pomo^ke, denarje, nadaljnjega vladftDJa. Poslaia je toraj v boj svoje najboJjSe govor-1 nike In niedi tem avojega prjhodujega financnega mi-nistra Pleuerja. Desuica se tega bojaui udelezfla kot le jjo svojem porocevalcu giof Clain«Maitiuicu, kateri je sijajuo odbijal we nasprotne puhlo ugovore. P.i tu-di fiuancni minister dr. Duuajevski skazal se je pra-vega govorniskega mojstra, in dokaia), da sedanjib fi-iiauLnih irozerij ui zakrivilo niti sedanje ministei>tvo, niti vecina sedanjega dri. zbora, niamd ravno seda-uja opozicija, ki je vladala toliko let kot brezobzirna veiina, in da globoke rane, ki jib je ta stvanka dr-zavi vsckala, ne dajo se zaceliti v malo mesecih, mar vec, da bo to niogoce le z vecletniin modrim, previd-nim in varcoim gospodarjeujem. Sledujic je bil vladin predlog z ogronmo vecmo od desnice sprejet, in levica ni drugega dosegla kot to, da se je skazala za vlado nesposobna. Razburjenost te seje pa bila je le preludij seje dne 18. tek. in. V tej scji bile so med drugim na dnevuem redu volitve velikega posestvagornje Austri-je od 14. nuv. pret., pri katerih so bili izvoljeni trije poslauci, ki so pristopili k desnici. Slo je toraj desnici za to, da bi se te volitve potrdile i>e pred boiiCnimi prazniki, levica pa je hotela to stvar zavleci; za to je trajala obravnava ze-lezuke v Bosni celih Sest ur, ceravno se ni desnica razptave udelezlla kot po svojem porocevalcu dr. Klajc-u, ki je icleznico mojstersko zagovarjal in vse nasprotne napade moSko odbil, se ve da je bil tudi ta predlog od desnice z ecliko vecino sprejet. Ker je seja tiajala ze od 10. ure zjutra do 5. ure popo-ludne, treba je biio uapovedati vecerno sejo za 7. uro. V tej seji je prisla na vreto razpvava o volitvah treh poslaucev velikega posestva gornje Avatrije. Porocevalcu dvsuico slavuoznam poslamx Lienbacher. Leviiarji so v doigih govorih napadali te volitve, boteli dokazati, da so se godile take nerednosti in nepostavnosti, da je volitev nepostavna in ueve-Jjavna; pri tej priliki soudrihali po namestniku Pi-no-u, po ministru Taaffe-ji in po desnici z vso strastjo in brez kraja in konca. Napade ua vlado je mozko odbijal minister grof Taaffe sam in pokazal naravnost zanicevanje take breztakne stranke. Vse druge napade je pa odbii po-rocevalec Lienbacher in dokazal postavnost volitve, in kako so levicarji pri drugih prilikah nepostavno po-stopali in vse take volitve odobravali — vide chabrua. Zadobila sta si grof Taalfe in Lienbacher o-gromuo pohvalo in ploskanje od desnice. Ob 1 li2 uri popolunoci pfiSlo je doglasovanja po imehih; cela levica glasovala je za unicenje volitev, I njo so glaso-vali tudi poslanci trzaSki, dva posl&nca iz Istre, nekateri iz juzntga Tirola in pa vaS del glavar vitez Pa-jer; vsa desnica je pa glasovala kompaktna za odo-brenje volitev, in ceravno so se doticui trije poslanci velikega posestva goroje Austrije, in so nekateri poslanci od desnice bili zadr2ani, odobreue so bile te volitve z 170 glasi proti 155 nasprotoim glasom. Tu je bil zadnji boj za vecino v zbornici, in desnica je tudi sedaj sijajno zmagala. Nasledki tega morajo biti, da se mora minister-stvo odlocno na desnico nasloaiti in zaCeti dejanstveno izpeljavati enakopravnost iu pomirjenje naiou -v, in da se bo to zgodito, za to iinamo trdno in opraviCeno npanje. Potem je bila Se razprava o novem zemljis5nem davku, katera je presegia vse parlamentaricne seje, in razburjenost in razkacenost levicaijev — obnasali so se kakor strupenigadi in srdite tigre—je segla do whunca, in k malu bi bilo priSlo do pesti. Ob 31/2 popolunoc! je bila Se le kontana ta znamecita seja, ki nimo para v austrijskem parla-mentarismu. _____________* Peticija do velesl. c. kr. define nadsodnije. *) ¦ Mnogovrstni vzroki so pripravili gospodarje ma-lib kraetij na rob propada. BevScina je vsakdanji gost malib kmetov. Silno teiko jim je nositi teiko bieme raznih davkov in stroSkov; mnogi jih ne morejo xtt trebiti ob pravem casu. Zato tohkokrat vidimo, da se zarad zastanih davkov in drugih dotgov nepremakljivo premofehje zarubi, ceni ter proda potom javne drazbe. Mnogi takih, ki ob pravem Casu ne morejo placati avojih dolgoy, se, ako le mogoce, reSijo vsaj javne drazbe, ne inorejo se pa obvarovati cenitve svojega nepremakljivega Waga. AH u2e ta cenitev jih spravi *) Kar ta peticija obaega, tiMi in iulji mnogokako obcuio, tedaj jo razglaSamo, da joj morejo prwtopiti tudi 4u-jppp«t?a, ako jib je vo^a, Kedor UoCe kaj doBeC^moia ter^ati. v Se vefio revo, nego so bili; kajti ccn tve neprcm. prenioienja so jako drage, marsikedaj rtolg podvoje. Omenjeue cenitve iz^rSujeju nauireC sodu jske cenilne komfsije, ki zarubljenega gospodarja (dol2nika) sta-nejo ' 0 40 fr. do 60 fr. Oziroma teh stroSkoT zarad sodnijskih cenilnih komisij za aepremakljivo premolenje je imela podpi-k%ma, katoIiSko - politiSka titalnica v Cepovanu po-svet in razgovor, kako bi semogli le- ti stroSki zmanj-Sati. No, zbor je ednojjlasno sklenil proSnjo do ve-leslavne c. kr. dezelne nadsodnije, da naj bi blagovolj-no vse ukieaila, kar je potrebno, da se bodo drage sodnijske cenilne komisije za nrprem. premo2enje spre-meaile v bolj cene krajne cenilne komisije, all pa, da we bo cenitev vrSila v godnijskem orada. Zdajci je navada, da neprem. premoienje pride canit komisija, obstojefa iz sodnika, tajnika, zemlje-merca in domaCega cenitelja. Ta komisija gre na lice kraja; toda zemljemerca ni treba zemlje, to se pravi zarubljenega posestva meriti, ker ima natancue katastralne mape v rokab; sodniku ni treba veliko se trnditi s ccnitvo, ker je pnpis in ceno zarubljenega predmeta seboj prines*! iz urada, mo2ne potrebne 0-pazke pa oskrbi domac cenitelj; tajuik potrebr.o za-piSe, ali teLkega in obilnega truda zato menda.ne stane. Zdi se toraj, da bi tako cenitev mogel tudi kedo drug izvrSiti in sicer za mnogo tnanjSc placilo. Vie sedaj je navada, da premakljivo premozV nje redno cenjuje sodnijski obhodnik; bi li nc mogel tudi oskrbovati cenitve nepremakljivega premozVnja? Mogel bi pa tako cenitev tudi izvrsevati sodnijski pooblaSienec za inventare, ali pa tudi iupanstvo s pomocjo domaCega prise^enega cenitelja. Ako pa velesl. c. kr. del nadsodnija misli, da ni dobro, cenitev neprem. premozenja zaupati krajni cenilni komisiji, gotovo papripozna, da s katastralni-mi niapami v roki in s pomocjo krajnega cenitelja more cenitev izvrSiti paC tudi en sam sodnik. Ako je pa bolj povSeci, naj se pa cenitev izvr-Suje v sodnijskem uradu, karne bo nifi novega. Iiav-no preSlega meseca uovembra je bila pri goriSki 0-krajni sodniji javno prodana neka kmetija iz goreuje TrebuSe, ki ni bila cenjena na lieu predmeta, ampnk v sodnijskem uradu. Temu nasproti pa naj bo tudi omeiijeno, da ste lansko leto v dveh dneh zaporedo-ma dve razlicni sodnijski komisiji priSli v frpovan cenit edno in isto posestvo, kakor da bi edna cenitev ne mogla veljati za dvojni dolg oziroma dvojno eksekucijo. SpoStljivo podpisano druStvo je preverjeno, da velesl. c. kr. dez\ nadsodnija dobro pozna revo malib posestnikov, in da jfe vneta za njh blagor; zato ga navdaja veseli up, da bo blagovolila izvoliti najpri-pravnejSo pot, da se dosedanje drage sodnijske cenilne komisije za zarubljeno neprem. premozenje preu-strojijo v bolj cene krajne komisije, ter tako. zaru-bljehe doKnike varovati nepotrebnih stroSkov in no^ vib rev. KatoIiSko - poIitiSka ditaliiica v Cepovanu, dne 19. novembra 1880. Dopisi. Iz Gorice. ;(Izv. dop.) Doobojila sta se te dni; grof Artur Coronini in nek magjarski plemenitaS; princ Hohenloe je bil le priCa (sekundant), ne pa dvobojnik, kakor nNarod-* poroia. Krivda tej neiimt-nosti je bila razzaljitev pri igri. Sla sta v „paesedei centesimi* na Italijansko ter streljala jeden na dra-zega na 30 korakov. — Ta dvoboj bi §« jaz prevzel, te tudi se presneto puSke (nenabasane) bojim. To je prouzro6ilo v mestu mnogo Cenfiarij, in pametni Bfulk* je rekel, da je cela stvar otrocja, in gospoda aristo-kratska: je 2elela, da se 0 njej kaj fcenfia, ^5e tudi ber dasto. PriSla sta oba — hvala vsem norcem — zdra-va nazaj, ter pri ffzlatem angelju" pil seje Sampa-njec na srefinp vzvidenje. Sicer sta pa u2e pred od-hodom na dvoboj naroeila Bguvavtqott vederjo v ome-njeni gostilni. gtar GoriCan mi je omenil, da tacim ljudem je treba par poStenh, klofut „& la santrokarja". GoriSka Citalnica snuje BbralnicoB za nizje izo-bnieno slovensko Ijadstvo; to je pametno, in stvar je velicega pomena, fie pojde. K temu druStvu bi pa .morah pnstopiti oni slovenski rodoUubi, kateri imajo med prostim ljudstvom nekaj veljave, in ki morajo svobodno razvijati svoje nazore. Tudi sme odsebdob slov. Citalnica svojo zastavo svobodno razviti, ker po doyojjenju c. k. namestniStvavstoji pod c. k. varstvom. Zalostno dovelj, da goriSka Citalnica oziroma njeni voditeljtje priSU stoprv crez 18 jet ^a to idejo. Imam Se drugih reci v svojem iepu; pa jih vam prihranim za prihodnje, ker vem, da zdaj vaSi stave? nimajo casa za me. Srcine praznike Vam 2eli Va§ _____________ BoStjan. S praga Id. doline, 20. grudna. Quousqae tandem! kako dolgo bo, nas Se poskuSaval ta nesrefini Jupiter Pluvius ,in nam zmanjSeval 2e tako nomsDJ- fiaoo rodovitnostnaSematerezemlje? S. Miklavf, stra-hovalec Neptuna in ujegovih potresov, nam je sicer iz otrosfce usmiljenosti dal nekaj dni zjutra s sreberno ro-so, pa samo toliko,daje.oplaSenega vinorejea v gori-rice spravil, naj seprivadi ogledovati .elikansko delo, ki caka na njegov krvavi pot. Zares v vinogradih vam je ohqpen pogled, o katerem drugi poljedelci Se pojma nimajo, Na primer: tik zdrave trte stojt na videZpo-polnoma gluha, pa v zeralji do Luda Se zelena; tik druge, ki je pognala nove cvrste mladike iz stola ali koreujk, tici tretja §c s slabotnimi, zeienimi poganjki, yraes pa popoliioma suhi grm. Pri tej zmesi, v tej za naSe kraje nepoznani osodi, naSi strokovnjaki mol-Le, teh ?eCi nihfie nepovdarja, vse je zaprto do pod-bradnika, in vendar bi bilo ravno zdaj treba vinorej-cu biti pri rokab, da se osreen ne trudi v lastno Skodo. Nekateri premoznejSi kmetje zdrzoma zrele ali nezrele mladike ie zddj grobencajo vtopljaje stare stole; drugi obupno zasajajo vines novo kolcje ali po-koncujejp.malo 2ive stare trse. VarnejSe pa, mislim, bi bilo prvo delo za letos odloziti, ker les ni Se za-nesljiv; dingo delo pa je predrzno, ker se za dolgi-mi kolci nepraviloo izvrsi ali 5$dravim. trtaur Jcorcnike pnkvare. B'olje je tedaj za to dopohutev si ie letos bilf odgojiti za prihodnje kolCanje. Se gluhi, pa v zemtji zeleni stoli naj se odkrijejo, pognojijo, in Ce ozive, postanejo na svojem niestu trajno dobri, ka-koi oni, ki so letos ze pognali iz korenik in ne tre-bujejo druzega kot umnega falceka ali krivnea. Vse drugo inikroskopifino pozvedanje, katere mladike za-rod nosijo za prihoduost, naj se prepusti teoreticnim diletantom, in drzimo se v ob&ni zadregi gesla: bolj Si 2ivi osel, nego mrtvi modrijan. Prctekla nuzlota in trajna moca je, proyzroiila enako razMni miSmaS pri letoSnji kapljici, bodisi glqde mnozjne ali kakovosti Eni so napolnili vec kot v srednjih letinali, drugi pa skoraj niC. Imel sem priliko viSe v tej dolini neke vinske hramc okuSati. NaSel sem Cisto kapljlco tik druge, pa mctne posode, ki ze vrelico ovaja Tukaj se prodaja v eni obcini kvifivinapo 20 g., v drugi ze od 14 do 17; g.; tako, da, utegne .letos Ipavec ustte-zati vsaj po zimi z naravno robo tudi ouim kupcom, ki ne iSCcjo robo po dobroti, ampak po ceni. Pri vsej tej izbiri se vidi le malo trgoveev, ki bi piaznili ce-le hrame. To prr^n, da se rabi pnvsod lu mnlo do-nince robe, in da denar na tuje sili. Poslednju nevz-.godapreti.vinorejcu z razvado, da goapod, kakor kmet, sega vedno po^eljiviSe po pivi, te tudi viuco zivce in tek prijetnc oiivlja, ko nasprotno pivo vse otumpa*) Ipavca je letos, kakor druga leta, cdina trgovina z zgodnjim sadjem zadovoljila Na noge vinorejeit 2eleznice so nam letos novo kupCijo z zgodnjim grozdjem pokazale, na ti.iuft in tisuft vagonov tega sadtt je romalo v Nemfiijo, gotovo ne samo za namizje, ampak tudi za izdelovanje vina, ¦ ker vino za-deva visok davek, sadje pa ne. Naravno ugoden ias je torej za Primnrca, da si vsaj svoje prazne lege se ' zgodnjimi trtami zasadi, svoj trud olajSa, si dvojuo ben-dimo odpre in nekoliko ogne* Neptuna in burje.**) OPoHtidiii pregled. Cesar in cesarica stapriSla z Oger-skega ua bo^idne praznike na Dunaj, U s t a v o v e r c i so strastno in slepo napadali vzadnjih sejah desno ali naSo stranko. Av-tononiistom so se pri raznih glasovahjih glasovi ppmnozevali. in videti je, da tudi gosposka zbor-nica spoznaje vdarce nemske naeijohahie stranke, s kateriwi se je zadnje tedne sama in zapore-doma pobijala. Pape^ Leon XUl je dovolii, da so v cer-kvah Iratoliskih Kusov v zapadnih gutornyah nvede rns.ki jezik namesto poljskeg^. to je dobro znamenje za vede parazumljenje med Ru-sijo in rimsko cerkvijo. Hein6ija je ie zapravila fraricoske mili-jarde, in ie stavlja inenda vlada predlog, naj se vzame na posodo 54 milij. mark. I tali j a noresena hrepeni ^e tudi po svicarskem kantonu Tesin. Le naprej! Na Irskem se kaie stanje (Sedalje ne-zno^niSe in nevarniSe. Angle ska svetmje Grski, da naj pocaka z vojsko do spomladi. R n s k a pa hote med TurBijo in Grsko posredovati za mir. V Moskvi so se dijaki sprii na medi-cinskem oddelkn s profesorji, t^ko da so jih koneCno s silo zaprli. *) Sodba prof Babo — ta •¦/ Poior kraetjiakim iolaml Domafie stvari. , Se^i&rat-pOpid-ljudij. Drugi narodi, poseb- j no Nemei, na vso moc delajo,d&bisonobcn Nemee ne J . zapisalmed tuje narodnoBti, tudi ce zares frisib go* ; vori v tujem jeziku. V posebnih knjizicah h; ozimm-lih povdarjajo, da je popis ljudij s:lno jmemten za prihednjost. Po p'ravici tide, da bodo \m ti ni stovi- -Ijenji poStevali mo6 vsake^a naroda post-be, doloce-vali bodo po Stevilu narodove mofc, in dnjali bodo po teal stevilu posiuve id dolutevali bodo tudi upra-vo ali vsakovrstno gosposko stem ali onim upravi'im jezikora. Vemo pa vsi Slovenci dobro, kako mis v nic" devajo, in kak6 nam ravno zarad tega tak6 tezko kako pravico dovole, ker se zanaSajo nanpSe majhno stevilo. Ali mi moramo spominjatr se, da smo sieer zares- majhui, ali da imamo za seboj najveCe pleme ki nam je po krvi v soiodu, in da za Slovenci stoji 90 milijonov Slovanov. Ne svamujrao se tedaj svoje narodnosti, in pokazimo, da nasje tudi Slovenccv poste-no Stevilo, Le se zvcsto se&tejemo do enega. Naj nas tedaj praSajo kakor koli pri popisovanji, naj nas tedaj preobracajo kakor koli, povejmo pnsteuo in btez strahu, da po slovensko govorimo, in ce jo tudi vLa-sih Jrugace zakro&rao, da pa se hoeemo kakor pravi " Slownei zapisati z rabo domaCega, maternega jezika. Kodoljubil delaimo, da se tudi nezavedni zavejo svoje slowtwke narodnosti, kjer koli nam po naSih po-tujCeuib mestih pteM nevarnost. Na noge,trud se gplafca pri iinenitnem pomenu sedanjega popisa. Dr. TonlrU, na§ drzavni poslanec,«Bc je vrnil za praznike z Dunaja. Kolikor je videti, iz naSih du-uojsk'ih dopisov, vrtiili so se noSi dr& poslanci % ve-Cira upanjem, nego so se bill podali v viinopra mo2a; vsekakor govoril bora pa le za se in re&'in Vam kar naravnost, da ako ,^em dal ubngim di-lalrreni svoj svet, nisom sj>rejel nil^acega vodstva in da tudi ne vodim nikake straoke, Se manj pa Vas ob-rekujom; — razporov tudi gotovo ne delam, temvefi moja ^i*ijai je: miren, po§t<*n in dober napredek De-la vskega podpornega diuStva. — Doka/, temu so sle-defia fakta: Skoro celi ias VaSega najveCjega prepiia bil sem mi potovanji, in ko sem Be bil vrnil koiiec meseca oktobra, napraviia sta me pregledovalca rafiunov gg. Sadu in Richtig, trije odborniki in blagajnik omenje-iicga dmStva, naj bi jim svetoval, kaj imajo storiti, da bi se stare napake poravnale, in da pride rcsnica na dan. — Pregledal sem ra<5une preglcdovalcov, do-tifrie pobotnice in opazkc glede ncpravilnegu ravna-nja odborovega, in potem ko sem se bil po svoji vest! prepriCal, da se' je r?s mnogo nerednosti vrsilo, obljn-bil sem, da' pridem k pogovoru, da Be prevdavi, kaj storiti, — Prvi moj t, jd je bil ta, da pomirim ra«-knficne Lute ndov, in da j'm potem svttuiem, naj bi «n poslala deputacija k Blavnemu odboru, da bi rail' no in tajno vse liapike' poravnttt* bla n)volil. — Kakor se mi je porofiflo, U deputaieija bila je zasme-hovana. — Kaj storiti? Celd vlada je sve ovala, uaj bi se tajno in miroo pogodiii. — Pri drugem pogo-voia sem "opei svetoval, w* bi Be vse mirno in tajno poravhalo. — Mozje obliubili bo, da hoCejo 6e en-krat vhbiti odbor k mlrni in taofie odboru, ker m bojt', govoriti,da ue bi zabredli, knHi po^em jim preti izkljuClm po § 14 in torej zgjba vsega vp'atonoga deuftrja. — Vse tijlh zelje, m'id teml tudi zahteva-nje, nai pridojo radini na dnfM red pri prvem obfi-nem zboru po dodatkib k § 32,' sestavil sem v krat-kempismicu, katero so ti mo^Sje podpisali in odbom izrofilli, — Se vo, odgovor ?ii bil no vljudnoji no pa-metncji'iiego prvikrat. — 'Gbogl delavcl pridejo zopet k muni, reko6,da nikakor njih zahtevanjo ill usli-Sano, in da tudi rafiuni no prldeio na dnevni rod, ter me vprniajo: kaj pa zdaj peceti ? Vedoa, da Be bllza obfini zbor, rekel sem jim: „naj pregledovalci progla-s6 raeuue, en odsek povabi n&i ude k pogovoru o ra-«unib, kakor stc u^e sklenlli, odborniki in deputacija pa naj napravijo pameten in vljuden uvod tem rafiu-nom.tt — Na obeno zahtevftnio sestnvil sem jaz ta uvod, in kedor ga je tftol, naj ga sodi. — Seslo so je v nedeljo 12. t. m. nekoliko nad 70 udov.dasli-Sijo porofiilo pregledovalcev. — Kot podporen nd in drzcS s6 stranke, ki isfie svoje pravice, ndele^il sem se tega sboda. — ¦ Na ob6uo zabtevanje sem tudi pred-sedoval. — Na miogo vptaSanj nekterih nadlegoval-cev stranke absolatizma, ki so Se le potem mirni po-stili, ko so zagledaU redavstvene strafe, odgovarjal sem pri sledeeih foekah blizo tako-le: O raiunih sploh opazil sem, da po §§ 17 in 22 odbor ni imel pravice proglasiti nikakega raCuua; p^ledovalci pa so jiH samo posnemali, da se opraviCijo. -7 IK *e-mur se je Cuditi, je pa to, da si odbor prisvaja pravico pregledovati in popravljati rafiune, potem ko so jih u2e vsi trije cenzorji pregledali in podpisali. Ka-6un pregledovalcev je sodba, proti kateri se ne da govoriti, pa vendar — ker se 2eli mir —¦ zabtevati ge more, da naj pridejo racu'ni na Hnevnl red, da se opravifii, kedor se more. — Pri tej priliki bode pa treb. paipivo zahtcvati, naj odbor naznani, za ktere pomote je g. F. 2itko doplaCal uze f. 109.16, in za-kaj se je v prvi odborovi seji sklenilo, da ima povr-niti f. 243 ? PriSli so potem na vrsto racuni, med mnogo drugimi tudi slededi: a) Dar gBEdiuostiB f. 50. — Prejgnji odbor, v treh sejah zapredoma sklenii je bil, da se nima da-rovati nificsar. — Proti temu sklepu dal je g. F. Zit-ko gospodu V. Dolenecu, podpredsedniku BEdinostirt, f 50 — iu ker je tudi pobotuica naslovljena na g. Iit?co-ta, nai on placa z 2epom, ker mu je glava slabo slu2ila.v — To ra/hanje je pa tudi nepravilno, namre5 proti §. 21. *....*-« w b). nPosojilo BBojauski Citalnici" f. oO. — lo ni posojilo temvefi dar, kajti posodilo se je s pogo-jem, da Citalnica povrne ta denar brez obresti, kedar ji bo mogofie, v tem ko je odbor sklenii posoditi de-tsar lc do 24. avgusta, torej Ce je g. F. Zitko zopet V <5orici, dne 20 dec. 1880 Poslanica. Gospodom: J. Dolinar, M. Cernivec F, Grabrian, F. ^itko, Bessek, M. Stare", J. Padar, A. Skabar v Trstu. . . „ ¦ Oblalujem, da me silite odgovarjati m: Vase Bposlano" v at. 50. „Edinosti«. — Nameravam samo k#ii|ir»U wkolio rejpice, da sveii vidi Yasolw, po svoji glavi ravnal, naj pa zopet placa se svojim lepom, in vrbu vsega tega tudi sklep odborov je cel6 protiven pravHom, ker druStvo nima pravice posoje-vati; kajti Ce odbor sklene, da naj se posodi denar eni ali drugi- osebi, in dolznik ne more plafi&ti — kie bo podpora vpotrcbi? c). Veierja odbornikov f. 11.57.—Vseji odbora sklenilo se je bilo, da uaj placa vsak za se. — Ileklo se mi je pozneje, da to je bilo za nektere pevkinje I d). Gg. Ceriicu in gkabarju f. 72.-TakoSCek papirja, ki bi ne moral biti pobctnica,ni podpisan po nikaki osebi. in tudini reCeno. zakaj ae jima je dal ta denar? Pozneje se je govorilo, zakaj; ah pi^gle-dovalci so poSteno ravnali, uko niso te se sviqCnikora zaznamovane vsote kot pobotnico spjrejeli. e,) „2a uio I 18." — T° je napcoa pobotmca* 38 14 % ker plaealo se je sama f. 12, — kar sani prodajalec prica. Govorilo se je, da je prodajalec daroval f. 6, — kterth pa iriso naSH pregledovalci v dobodkih. f.) ,1018 vstopnic" v glediSce 8Fenice«. Te uvs-topnici! prisle so ua dan se le, potem k© je bil ra-cun pregledovaleev sklenen,inse opozori, da vsi trije pregledovalci konstatirali so v svojem raCimu, da pri drogi veselici je morale biti ved doliodkov nego gol-dinarjev 377.19, ker v gledi§6i ni bilo lfy ljudi manj nego prvikrat, ko je bilo dohodka f. 1220,25 in torej, ce so pregledovalci terjali, da naj se povrise dru§tvn vsaj zguba f. 134 — bili so skoro prcdobn. — Vlejlsadevi tefjar naj se natanfi to preiskovanje. 0 izkljnfibab rekei sera, da ce bi bilo vse v n>-dn, mkaka oseba bi se ne bila drznila obrekavati itd. Ce pa delavec rabi tmedo ,slepaiija\ jele zaraUf-gat ker more biti Be pozna druzega izraza za na,»ake itd, Ako to dtlavci eel6 s poleui pretili — mi ni msm; absolntisticneinu udu, ki j«to»prozil, odgovo-ril stm: Tako ravnanje bi ne bilo prav, dasi m je gotovo ale vsakemu izmed nas pripetilo, da je za pravico in rtsnico se svojo mocjo iugal. — Opazim pn, da je U absolutua strauka g. Hafnerjn prav po lahonsko 3ugala — kakor on sani pravi. Sklenil sem rekii, da vzrok vseh izkljueeb je uepravilno gospo-darstvo in nerednost, in naj bi se torn izkljuciii oni udi, ki so to ptovzrofiili in ne ooi, ki iSeejo svoje pravice, ce tudi malo nevljudno, o ccmur naj bi se poduCili in ne pa izkljucili, potem ko posteno placu-jejo. 0 drugih reCeh misiim, da nisem govoril, razmi ako provociran — fiesar se pa ne spominjam. Torej, kakor oCividuo. drial sem se strego stvari brez na-padnnja nikake esebe. — Vem pa dobro, da aem pri vsaki beseUid priporoeal: mir, slogo in tajno porav-nanje pri prvem obfrieni zborn, kjer se mora terjati, do se v prvej vrsti racun! pretresajo. — Danes se ve, da racuni niso priSH na dnevni red in tudi, da se je zborovalo proti § 12. Da je vse resnica, kar aem rekel, pricajo lahko vai navzoci razun navzoclh nemirnezev, kteri znajo pricatt tndi neresnicuo. — Tu konca moje delovanje. — Dostavim: Ko seni v zad-nji nEdiiiosti4 toliko obrekovanja ftital, in ker vein ou ktere strani piha ta strupeni veter, pritnoranega sem se eutil gori imenovana fakta objaviti. — Glod6 zlobnega obrckovanja recem samo, da vsakdo naj mete pred svojim pragom, in te Va§ general in njegov adjutant ne nujdeta nikake smeti, jiuia povem pravljico o Jabelkah in vinu.w — Vaekakor videli se bomo pri eouniji, po fiasuikih pa Yam ne bodem veL odgovar-jalj ker mi ne ostaja toliko casa. — Dostavim le, da ou?, ki mene poznajo, gotovo ved6, da sem Slovan, da se pri meni doma slovanako govori, da so vsi moji slniabniki Slovani, in da sem se trudil iisto iz rodo-Ijubja, da bi se vse tajno poravnalo in sicer v blago? drustva, in da si ne delamo sraraote in ne dajemo siabega zgleda obeinstvu. XoneCno pa refiem VaSemu skrivnemu generalu, katerega stara politika je „ dobro zaludati, potem pa roko skriti,tt da njega in njegovega adjutanta, ako ne bosta umazani jezik za zobiui drzala, pravi „Fabius" §e caka. — JOSIP PIPAN. Trst, 21. decembra 1880. Ltstaica uredniStra. Glede na nepriobSene dopise ia spise prosimo it. gg. dopisnike za potrpljenje. Lepa hvala vsem! Javna zalivala. Z ginjenim sreem se zahvaljujerao vsem, ki so zadujo cast skazali pri pokopn nasega raujkega sina oziroma brata Ivana, zlasti gospodom uCittdjem in pevovodju g. I. Marinicn, ki so se potrudii ta po-greb poslaviti. Biljaua, 16 decembra 1830 Joze Kozlin. oce, za se in za druzino. Dunajska borza. 24 decembra Enotni dr2. dolg v bankovcih .... 72 gl. 90 kr. Enotni dri. dolg t srebru..... 13 „ 80 „ Zlata rents......... 8T „ 70 „ 1860 dr2. posojUo ........ i3l „ - ' Akune narodue banke ...... Kreditne akcije ...... . 8iT „ — „ 287 ,, 90 „ I1T „80 ,, Napol...... 9 » 37 " C- kr. cekiu; . . . 5 T, 61 " Drzavnc marke . . 58 „ 20 „ Razj^l as. Vsled denaSnjcga sklepa glavnega odbora se razpisnje slu^ba tajnika pri tukajsnjem c. kr. kmetijskem drustvu, Po §. 32 drustvenih pravil ima tajnik spi» savati zapisnike obenih zborov, odbcsrovih sej in sej odborovili odsekov, sestavljati in vredovati drustveni list v italijanskem jezikn in statistiko letnih pridelkov; izvrsevati ukaze, katcre hiu nalaga glavni odborj in slcdnjid je odgovoren za red v drastveni pisarni. Plafia znasa-na Ieto 1200 gold. a. v.; po enoletni posknsnji se slnzba stalno potrdi. Prosnje, katcrim naj se prideoejo vsa spri-f.evala o zmointRtib; is zuanji jezikor, kakor tndi dokaz avstrijskega drlavljanstta, naj se yJoM do 15. jannarija 1881. podpisanemu pred-scdnistvu. C. KR. KMETIJSKO DRllSTVO v Gorici, 9. decembra 1880. Podpmlsednik Viljera vitez pi. Ritter Tajnikov namestnik Ant, Klobnear, kancelist. Skoro zastonj! Veliko z.tlogo na nic priilo velike tovarne za britanija-srebl'O, prodaja oskrbnis vo skupneg.i blaga zaradi dol/ncga puplacevauja in zanuli populncga trcb-Ijenju prostorov UfT za 75 od sto pod rt;ja britanija-srebia, — 3 lepi tt;2ki k07art*eki za jaca, — 3 kraani prav fini sladkorniki, — I izvratni solnjak all pox>rnjak, —• 1 uajnt eedilnik, prav fino 8 or to, — 2 kra»»a soban* ska naini.zna svet'nika, —¦ 2 prav iina alabastrnauta nastavka za ttvecnike. 50 komad. Vsoh tukaj navudcitih prekrasniii 50 kninad $&- stanc skupuo gld. 0.70 -^Q Narucbo izvrsujeta po povzetji ali proti poSiljatvi dena^a, dokler je kaj blaga r zalogi, g08po«H 131aix & Kann, General - Depot is; Bitaia-Silber-Fabric: Wien I., Elisabethstrasse 6. U^T* Na stotino zahvulnih in pripoznainib pisem je na javni pregled v naSem bureau. Pri uarocbah zadostuje napis: BLAU & KANN, WIEN. St. 31T/E. Oznaiiilo. Zarad sklepanja racunov za peto 1880 bo h r a n i 1 n.i ca zaprta od 1. do vstevsi 16. ja-nuarija 1881. Za razmotanje za^tavIjavniCnih opravil o-stane zastavijavnica odprta omenjene dni kakor navadno. Ravnateljstvo zastavljavnice in hranilnice v Gorici, 22. decembra 1880. Ravnatelj: LOVISONI. Velika zaloga vsakovrstnih W Mil pjtte it grape, naj obilnise zbirke, dobrega blaga in krasne izdelave pri Id STEIMR-JO T GORICI poleg skofijske palafie. teaavatelj in odgoyojaii^ urednlk; F, PO&GORNIK.¦'— Tiaka: .HilaryanSka ti^araa1' y (Srorici Xiiziumilo. Podpisani svecar, odlicen naraz>ih svetov-nih razstavah in tudi ua najnovej§i v Gradcu, pripon»6a cd. cerkvenim oskrbnistvom svoje svece, sestavijene. iz samega voska, kakor so ,pred-pisane za sluzbo bozjo in se izdelujejo pod nad-zoi-stvoni pre6. nadskofijske kurije v Gorici, On tedaj ne more goljuf'att in ntegne s porostvonj priporocati ne samo dobre, kakor drugi sveSarji, ampak tudi (kar je najzanimi-vi6e in najvefia doiznost) tudi prave avede iz distegra voska; on se odreka vsakemu placilu, ko bi se kedar koli potrdilo, da bi njegove svece, prodane za voSeene in kakor take zarucenjene, vendar imele kako drugo primes. Njegove svece ne kapljajo, gore mirno in zgore podasu. Cena jim je 2.50 za kilo, enako 1.40 gl. za dnnajski funt, in je 5as nakup pladati v eiiem Ietu brez obresti. In da nakup slav. oskrbni§tvom polajSamo, razpoiiijamo pri mis kupljeue sve6e brezplacno glede na davek inj voztiino do najbliznje zelez* ni§ke postaje, luke ali po§te. Vsak cas je preskrbljen z veliko zalogo ne samo takih sve6, ampak tudi tore s 4 ali 1 stenjem (tohtom), velikonocnih, slikanih svec ltd., itd., vsake velicine in debeline. On misli toroj, da je kos tekmovati na vsako stran z vsakim zunanjim in domacim svecarjem. Tudi ima veliko zalogo svec, tore- itd. itd. nizih vrst, to je sottana, po 2.20 gl. in III. vr-ste po 1.80 gl. kilo, s pogoji, kakor zgoraj. Prosim po takem si. oskrbuidtva vzeti na znanje moje poroStvo o pravom blagu, o vrednih cenah in nujugoduisih pogojih. S posebuim spostovanjem so podpi§e prevdani Alojzij Bader v Gorici, scmcuiSka ulica Stev. 24. Razprodaja na Travniku Iii§. St. 28. Od denasnjega dneva naprcj, bode prosto-voljna razprodaja v stacuni podpisanega na Trav-niku, Protlajalo se bode po cenah doticnih faktur pri nakoupovanju, in nizje, jedilne in kolo-njalne reci in vino v buteljah. — Vse blago je frisno, nepokvarjeno, torej se samo ob scbi priporoca. Lepa priloznost je posebno za trgovce na dezeli, da pridejo po ceni do dobrega blaga.— T Gorici, dne 24 dezembra 1880. Josip Kersevani. MARIJNCELJSKE [¦] hi pe mm zoper MoiUue bolezni Ij dobivajo se v Cristofoletti-jevi lekarnici, |I| i c. kr. dvorni priskrbnici. Na Travniko, [jjj *|J blizo skofije po 35 kr. steklo. M (Dalje t prilogi.)