Dopisi. IzCelja. (Čebelarsko društvo). L. 1876. se je po piizadevfjuju učiteljev na mestni fantovski soli, gg.: Kresnika in Weissa, vstanovilo v našern mestn čebelarsko društvo, kterega bvalevredni namen je ta, da si prizadeva veaelje za čebelorejo med naširu ljudstvom vnemati. Sedaj nam je na Štajerekem znanib sledeeib 6 čebel. drnstev: V Radgoni (narstarejše), v Celju, Admontu, Mariboru, Gleisdorfu in v Lipnici (najmlajše). Vsa ta društva so med seboj v zavezi in se vsako leto eno izmed njib v poglavitno druatvo (sedež vseh poddružuic) izvoli. Letos je sedež vseh poddružnic v Admontu. Celjska poddružnica šteje zdaj 120 udov, vse poddružuice na Stajerskem skupaj okoli 600 udov. Naše celjsko društvo ima pod miklavškitn liribom svoj društveni čebelnjak ; panji so narcjeni p<i Dzierdzonovi sistemi. Ti panjevi so velike piaktičue vreduosti, kakorje to pravim cebelorejcem dobro znano. Kdor inia čebele v takcm panju, labko ob praveni čaau vsako bolezen čobelic spozna, labko iiractue roje napiavi, matice goji, iz satovja prav labko z mcdmctalnico (Honigscbleuder-Mascbiue) uied izpravlja; satovjc ee pri tem ni6 nepokvari, temve6 se še prav labko v novi (Dzierzonovi) panj nastavi, da čebelicam ui treba še le novega satovja delovati. ampak, kar v nastavljeno satovjo mcd prinaaajo. Tu je treba pomisliti, da po navadnem preraSunanjn 6ebelice 15 funtov strdi potrebujejo, prej ko eu funt aatovja naredijo, da je po tem takem za pozne roje jako nevarno, jih v piazne panjeve spravljati, ker kmalu paaa neba in nimaje ve6 živeža. Po Dzierdzonovi sistemi se napravi eden in tisti panj labko ve6ji ali maujši, kakor se potrebuje; pomialiti je le treba, da je iievarno v navadni veliki panj mali roj spravljati, ker v njem 6ebelicctako rekoc obupajo in uavadno tadi iz njega pobeguejo. Se ta dobiček iinamo od teb panjev, da se v njih prav lahko slabi roji združijo v eden raočni roj. 0 čebeloreji se je že mnogo pisarilo; toda kaj pomaga mrtva črka sama? Zato je tudi naae društvo že v tem kratkem času svojega obstanka si prizadevalo: praktično vrednost novih iznajdeb v čebelorejstvu ljudem očitno razkazovati in so se v ta Damen pretečenega leta napravili drustveni shodi v St. Jurju, v Galiciji in v naši okolici; tudi so se v ta namen panjevi po Dzir. sistemi darovali šolara v Galiciji, v Št. Pavlu in na Tebarjih. Letos ima društvo zopet 5 panjev za razdelitev pripiavljenih ter namerava 6e mu bode le mogo6e uapraviti društvene shode v Šmartnu v Rožni doliui, v Galiciji, v Mozirju, v st. Pavlu in v St. Jurjn. (Majbni panj po tej osnovi velja 2 gold.) K sklepu naj še omenim, da je 27. febr. t. 1. napravilo društvo velik družben8ki shod v gostilni sobani pri Belem volu (Weisser Ocha), kjer so bili razstavljeni muogovrstni pridelki iz voska in niedu. Tu si videl med v pogacah in v hlapnih steklenicah različno medeno pekarijo, medene torte in potice; prelepe voščene zvitke in sveče, kakor tudi krasno vosčeno cvetlico; natakalo se je tudi medeno vino. G. M. Kresnik, društveni čebelaraki u6itelj, je natanko razlagal, kako se vse te in še mnogovrstne druge re5i iz satovja in strdi pridelujejo. Naj ae pristavim, da se v Gradcu 1 kilo raedu v enoletnem satovju prodaja po 1 gld. o6iš6enega medu pa velja 1 kilo 80 kr. Vsak prijatelj naaega ljudstva želi gotovo temu društvu dobrega vspeba. Da bi se pa ta vspeh dosegel pri našem slovenskem ljudstvu, bo treba poročila o druatvenem dclovanju itd. tudi v našem jeziku priobčevati; ali še boljse bi bilo, 6e slavni društv. odbor vsa poro6ila v našem, povaodi po Spodnjem Stajerskem razairjenem ia toliko priljubljeuem _Slov. Gospodarju" priobčiije, ktcri jib bode tudi gotovo radovoljno sprojonial v svoj list.*) Od Mure. (-Piteldohtarija"). Te dni dobil 8cm od prijatelja knjižico na posodo, v koji so pictiskaui oui članki, ki jib je g. prof. Žitek pod uaslovom: „0 zavarovanju proti ognju" v *) Z velikim veseljera, kakor splob vse kar zaiuore diieevni in gmotni blagor našoga ubogega slovenskega Ijudstva pospeaevati. Ured. nSlov. Gosp." razglasil. Izkreno hvaležni smo mu zato, kajti zdaj očitno vidimo, z kakimi ncresuicami nas orebovski rpauri" krmijo, samo da bi nas v svoje uireže vlovili. Iz tega spisa oavedočili smo se, da ptetnija pri gračkej zavarovaluici ni ravno previsoka, namre6 eno za drngo le samo 67 krajc. od sto gold. in da gra6ka zavarovalnica škodo vestno in bitro poravnava. K čemu tedaj posebno zavarovalnico? Morebiti zato, ker bi neki _panernferajnarjiu radi ,,gratali" kaki _kasaferboltarji?" Prav ima tudi g. prof. govoreč o ntringletih". Samo škoda, da ni inalo obairneje te reči razložil. Jaz poznam euo 61ove6e, ki za dober ,,tringlet" vse rado stori, samo z delom rok žuliti, to si nece nikakor. Najraje vkvarja se z notarskoj in odvetniakoj mešetarijo; zato ga ujegovi okoli6ani za ,,piteldobtarja" ali ,,babjega dohtarja" imajo. Ce ,,babji dohtar" zve, da je n. pr. kak želar v kakej krčmi že precej par goldinarjev dolžen, poda se, se ve da le nmimogrede", k dolžniku, po6ne ž njim kak razgovor o slabern ,,cajti" in re6e pri tem opet mintogrede: Hudobni jeziki pravijo, ka si ti pre pri Tomažu toliko in toliko zapil in zato bo te zdaj v kratkem tožil. Ali ni6 se ne boj, pjaz ti dam en dober rat". Pojdi ti v petek z menoj v mesto pa va dala želarijo na ženo pre- pisati, te sc naj ta ndolzbriše", vsaj ti je tak ,,toplš gorpisal". Onemu se ta lep nauk dopade in _piteld<btar" dobi svoj ,,triuglet". Ali v6a8ih pa sc ,,babji dohtar" le tudi po redu okreše. Tako se je n. pr. lani podal k enemu avojih sosedov in mu rekcl: ,,Pje B.! nckaj ti imam povedati, ka boš se enkrat popolnoina prepričal, kak 80 vsi tisti nori, kteri mesto kakih nemških ncajting" raji manborBkega _Gospodarja" berejo. Ti si tudi taki ŠUmen, zato pa nanj6 ueveš, nkak tebi za ena vclka sre6a naprej stoji". Le poslušaj kak moja ,,cajtinga" piae: Onokrat umrl je v Ameriki nek mož, ki je tukaj nekde pri nas bil rojen in se ravno tako pisal ko ti. No, le sam pogledni, ka to stoji tvoja ,,cuna" in se osvedoči, da je ti moral biti tvoj gtric, za kterega se dozdaj nanjč čul nisi. Li dalje poslušaj, zdaj to pride nbaupt8oh". Ta rnož imel je na drevenke zlatov, koji se vsako uro labko vzdignejo, samo se moia prej iz krstnib knjig dokazati, ka je bogata para res v naaern krajn bil ro.jen. To pa boin že jaz ine8to te ,,vtinspela" samo daj mi za zdaj  Ja moj dragi! toiiko ,,foršttsa" ti na to ue moreni dati, odgovori inu stričnik, ali kedar mi one zlate spraviš, ki si njih iz Amciike zavolial, dobia njih polovico za -tringlet". Poln veselja, kako bo se v kratkem 8 štiriini vozil in z amerikanskimi zlati cingetal, ddide ,,piteldolitni" nadlegovat gg. župnikov, kterib ae inače rad ogibljc, išče in isce . . . no joj ! v nobenih krtituili knjigab ni bilo najti pokojnega bogatina, zato ji>. masteu ,,tringlet" po jj  Muri splaval in tako bo se moralo po želarskein ; še dalje ,,fietati". Za zdaj srnnn toliko, drugoc kaj ve6. Iz Maribora. (Kazina, okrajni zastop.) Ko so mariborski Slovenci osnovali svojo Čitalnico, so uekateri nernški mestjani hndo godrnjali, e ndurame Wiadische" potnetali in slovensko društvo imenovali ,,palca-riba-verein". Edcn nem6ur je bil tako sidit, da je cel6 svojo acene krstil: Čitalnica. Toda slovenska Citalnica se ni dala raotiti, obstaja še naprej in služi narodujakom kot srcdis6e. Tenm nasproti so Nemci osnovali poseben _Kasino-verein" in na delnice postavili veliko bišo in jo združili z gledališ6em ali teatrom. Mnogo let je ta palača bila pravi ponos Nemcem, 6eš, da ubogi Slovenec kaj enakega ne zmore. No Slovenci smo tibo djali in prav snio imeli. Nemška kazina in njeni ^verein" se je zdelal sam. Prišel je na kant tako, da je pri mariborskem raestnom zastopu 6000 fl. milošcine poprosil, a ni je izprosil. Razun Badla, Leyierja in Albensberga bo proanjo vai odbili. G. Bitterl je rekel, da iraajo ljubljanska, graška in mariborska branilnica ua kazini vknjiženih 65.261 fl., da ,je 5000 fl. obresti in 800 fl. dače (aha, tak' te aii ti izbrani Nemci pla6ujete da6e?) dolžnih in torej ui ve6 poraagati. Baron Ferdiuand Rast je sicer toževal, da bi bilo nnečastno" 6e bi sekazini ne priskočilo na pomo6. Ali ta beseda je Šmidererja, Piksa itd. britko dregnola. Nastal je kud šunder. Baron Rast je že govoril o rpolniscber Landtag". Ali nič mn ni pomagalo. Marko, Giistmayer, baron Mak8 Rast, dr. Lorber, vsi so bili zoper poroštvo %& 6U00 fl. Slednji je rekel: ,,iuesto ima '/a milijona dolgov in 23°/0 direktne srenjsike doklade, mesto ne more pomagati, naj pomagajo bogati mestjani, kojib je dosti". Kaziuo-verein je torej na subem, hišo mn bodo prodali in kupila jo bo bržčas mariborska branilca. Tudi prav. — Okrajni zastop je prete6eni mesec zboroval pod predaedništvom znanega Seidla. Trgovec g. Kokošinek je hotel zarad velikib poslov izstopiti. Toda Seidl »e mu jc pogrozil, da mu bo naložil 1U0 fl. kazni. Seidl je pa6 vedno etari Seidl, čcravno ni ve6 žnpan v Kamci. Potetn je pa ,,paverskega kmeta" Wrctzelna po dolžnosti polivalil, ker je ta Radvanjskej aoli pustil 1800 fl. katcre je irnel od nje tirjati. Sicer pa se "VVretzl lehko tolaži z srebrnim križecem, katerega je dobil in z veseljem, da je v iraenovanei šoli pri slovenskih nčencib vse lepo ,,deutsch". Zanimivo je bilo, kar se je povedalo o st. Jaboski cesti. To okrajno cesto začeli so dclati I. 1870. in jo samo do polovice zgotovili, od Fiedlerja do Hudeca, in je stala že 24.000 fl. Iz deželne kase dobilo se je 12.000 fl. drugo ko plačale srenje in okraj. Kako se bo steza do Caiiueka nadaljevala, to ae ni dognano med mariborakim in cmureškim okrajnini zastopom, potrebnib pa bo še kakili 20.000 fl. (Dalje pribodnji6.) Iz Koroškega. (Razne novoati.) V Celovcu 8c, več časa iuieli horcegoviaskega vsta^a Potra Babiča zaprtega, kojega sc> v Dalmaciji prijeli, ko je mejo prestopil, da bi avojo strelno rano v stegnu dal zaceliti. Sedaj 80 ga 9. t. m. izpustili in potuje nazaj v Hercegovino zdrav in vesel, da so njegovi _bratje" Črnogorci in Ruai Tur6ina do cela pretepli. Mož ne zna ne pisati ne brati, govori samo srbaki, je pa 8plob prebrisan in pogumen mož. Palca na mo6ni levi roki nima, Turki so mu ga v budem boju odsekali; tudi so mu ubili 2 brata. Hvaležen je našemu cesarju, ki ga je dal z vaem dobro preskrbeti in rano izlečiti, pa tudi celovskim Slovencem, ki so ga radi obiskovali; imenuje jib n8voje brate Slavjane v Celovcu". — LetO8 bodo v Celovcu začeli zidati novo šolsko poslopje. Liberalni _KarntnerSchulbIatt" pozdravlja to novico in pravi, da bo tako enkrat konec storjen soli 66. sester ursulinaric in kos srednjega veka odpravljen. Člove6e, ki je tako pisarilo, ni premislilo, da so ursulinarice 200 let celovskim deklicam šolski poduk in izrejo dajale zapstonj, nova aola pa davkeplačilcem povsod globoko v inoanje sega! — V Dvoru pri Vrbi iinajo tudi hudo šolsko praako. Okrajni šolski svet v Belaku je namreč aklenil šolo pri fari v Dvoru razpustiti in daleč proč od cerkve v Vrbo prestaviti, kder ho6e 3razredno u6ilnico osnovati. Ljudje ae pa temu na vse kriplje branijo in so se pritožili pri deželnem aolskem svetu zoper tako početje proti volji farmanov. Ali bo pa tudi pritožba kaj pomagala, ali ne, to je se ve težko prerokovati. — Koroški okrajni glavarji so začeli močno postopati z župani vred proti divjim zakonom in 80 takim ljudem ostro ukazali, da se imajo raziti ali v sveti zakon stopiti. V8led tega se je število ženitev mo6no pomnožilo v preteklem dolgem pustnem 6aau! Bodo težko sami srečni zakoni!