------    306    ------
Dopisi.
Maribor. (Naznanilo iz čitalnice.) V nedeljo 23. dne t. m. zvečer ob 8. uri bode v čitalnici naši beseda", v ktero se čast. g. člani uljudno vabijo.
Odbor. Iz Celja.    (Oznanilo iz čitalnice.)    Dne  23. septembra t. 1.   bode   se  v celjski   čitalnici glediščina igra „Dobro jutro" predstavljala,   h kteri se   vsi  čitalničini udje uljudno vabijo.    Začetek ob 8. uri zvečer.
Odbor.
Izpod Mihovega grada na Dolenskem 10. sept. Komaj je preteklo 18 dni, kar sem Vam, ljube „No-vice", žalostnega srca naznanil, da je bila 21. avgusta strašna nevihta z debelo točo tukajšnje podgorce zadela in jim lep kosec kruha vzela; vendar pa je bila takrat še sem tertje obvarovana kaka njiva z ajdo, prosom in koruzo; al včeraj nas je pa spet tako strašna nevihta, in še veliko hujša toča udarila. O štirih popoldne se je bilo nebo naglo zatemnilo, strele so sem ter tje švigale , lilo je pa s točo vred kakor iz škafa, strah je bil tak, da še nikoli tacega ne pomnimo. V Vinivasi, v Koncu in v Grmu podgrajške fare, na Cerovcu, v Dolžu itd. štopiške fare je po njivah in vinogradih d o čistega vse pokončano. Toča se še danes vidi in se bo še tudi jutri in pojutranjem videla nakupičena v jarkih, kamor jo je strašna povodenj gnala. Oh, Bogu se usmili! Kaj bo? Ljudje hočejo obupati. — Vinavaš-čani so v kratkih letih že trikrat pogoreli in na beraško palico prišli; zdaj jih je pa še nesreča zadela, da ne-bodo nekteri niti zernca ajde, niti kaplje vina dobili. — Ljube „Novice", prosite v imenu teh usmiljenja vrednih siromakov milosrčne dobrotnike milih darov, in če jih kaj dobite, pošljiti jih meni, da jih brž najpotrebnišim razdelim, da si bodo vsaj kak funt moke kupili. V srce se mi smilijo ti reveži, pa jim ne morem pomagati drugač, kakor da za-nje trkam na vratav dobrotljivih ljudi.*)    J. Orešnik, fajmošter.
V Sent-Rupertu na Dol. — 30. dne t. m. bodo milostljivi škof posvečevali novi oltar. Vsi prijatli do-morodne umetnosti so k slovesnosti priljudno povabljeni po gostoljubnem g. dekanu Volku.
Šmarna gora 16. sept. P. — Veličanske res so natorne lepotije mile naše domovine. Strme gleda ptu-jec kakor domačin na cerkvico sredi jezera, v čudovito jamo postonjsko, na bobnečo Savico, na čudapolno cerkniško jezero itd. In vendar še so druge reči, manj sloveče, ki so pa tudi vredne, da jih pomnimo; ako ne napolnujejo srca popotniku s strmečim začudenjem, navdihnejo ga s čarobnim mirom. Po pravici se sme reči, dajeSmarna gora tak kraj ; zavzet gleda romar na krasne ravnine krog in krog, ne naveliča se ozirati po rumenem polji, tu in tam prestriženem z zelenimi logi,
*) Kar prejmejo ,,Novice", brž bojo poslale; komur je pa Mihovo (Maihau) bliže, naj blagovoli naravnost poslati podpisanemu gosp. fajmoštru.                                                                  Vred.
lepimi vasmi, sredi kterih mu beli zvonik priča pobož-nost ljudstva; v jugu pa vidi belo Ljubljano, ki kakor fenis iz oživljajočega ognja vstaja iz sive megle, na severu kaže se velikanski Triglav. Ko v cerkev stopi, zamaknjen zre lepo okinčano cerkev, sluša angeljsko petje, pozabivši, da je na zemlji, zdi se v raji. Al kdo so te pevke, ki vsako nedeljo pri deveti maši tako milo pojo? Ako stopimo na kor, ugledamo tri zale deve, ena je lepša od druge; prvi pojo orgije, da malo kteremu školniku tako, druga s svojim visokim sopranom po-peva krasne slovenske pesme, tretja pa jo spremlja. Na prvi pogled vsak spoznava, da iz dobre volje in iz čistega veselja do petja priromajo vsako nedeljo strmo pot poveličat božjo službo in razveseljevat srca pobožnih. Hvale vredno je njih početje, hvale vredna njih odgoja! Dragi romar, ako jih hočeš poznati, poglej na postaranega moža, ki jih po končani maši spremlja domu, — gostoljubni mlinar je iz Vikar č, vsem trem oče.
Iz Kranja   16. sept.    (Vesele mestne zadeve.    Žalostni stan ravnopravnosti.   Ples c. kr.  častnikov.   Beseda čitalničina.    Vesela novica.)    Naš mestni odbor je imel te dni sejo, v kteri je sklenil nektere očitnega po-mina vredne stvari.    Odločil   se  je   namreč   „pod klo-štrom" na občinskem pašniku prostor, na kterem se bode naredila   drevesnica   za   nauk   sadjerejni   šolarčkom naše glavne šole.   To bode hvale vredna naprava,   ako se le tudi učitelj dobi, ki bode veselje in vednost imel o tem poslu.    Drugi hvale   vredni   sklep   v tej   seji pa je bil ta,   da se  bode  mesto razsvetljevalo vselej, kadar bodo temne noči.   Dozdaj so po ulicah svetilnice gorele od  sv. Mihela  do sv. Jurja, — od sv. Jurja do sv. Mihela pa nikoli, če tudi je bila temk kakor v peči in človek ni vedil,  kako bi stopil,   da bi si na vegla-vem tlaku noge ne izvil.  Stroški za tega voljo ne bojo dokaj veči; kadar luna sveti od sv. Mihela do sv. Jurja, ne bo treba svetilnic  prižigati,  in  s tem,   kar se bode take noči prihranilo petroleja,   se  bo lahko posvetilo o temnih nočeh do sv. Mihela.   Gosp. županu Pircu gr6 čast in hvala, da to, kar za potrebno spozna, zastopa tudi energično. Res je, da mesto (vjlolge zakopano, iz kterih ga že prejšnji vrli  župan g. Savni k izkopavati začel) mora varčno v vsem ravnati; in tega vodila se zvesto drži   tudi  sedanji  župan,  zraven   pa  ne od-jenja, da se naredi, kar je silno potrebno. „Rim se ni sezidal v enem dnevu"  — pravi star pregovor; tudi naše  mesto   ne   more  hipoma   poplačati   vsega;   al   po malem poplačevati dolgove,   po malem   pa  tudi lepšati mesto,   to je prava  srednja   pot,   in   „v sredi  v  zlati skledi" je tudi staroslovenska prislovica.  In tako pride v kratkem tudi tlak na vrsto, ki naj bi se makadami žira 1,   ker je  glavna mestna ulica kakor nalaš za tak tlak, ki ga hvalite tudi vi Ljubljančanje tako kakor Zagrebčanje in drugi  svojega.   —   Ze enkrat sem vam potožil, da naša c. kr. okrajna gosp6ska pošilja pozive in vabila trdim kmetom okolice naše v nemškem jeziku, če tudi je  deželni  poglavar v deželnem zboru zagotov-ljal, da se to ne bode več godilo.   Imam cel kup tacih pozivov, ki so natisnjeni v obeh jezicih, al napisana je le nemška stran,   in  celo bela vrana je poziv slovenski! Te potožbe pa ne razglašam zato, da bi mislil, da bode pri nas kmalu drugače, ampak zato, da bi si. vlado opomnil,   naj  si saj prihrani stroške slovenskega tiska, ker dober je vsak goldinarček, ki se prihrani ubogi denarnici državni. — V nedeljo teden smo imeli tu sijajni ples,   ki so ga napravili gospodje častniki tukajsnih vojakov slovaškega polka baron Nagy-a. Čitalnica je prijaznim gospodom, kterih muzična kapela nam  v veselje  večkrat   zaigra"   „Naprej zastava slave", prepustila svojo   dvorano;   oni pa so   povabili   vse ude čitalnice, pa tudi drugo gospodo, ktere sicer ne vidimo
------    307    ------
v narodnem domu. — Prihodnji pondeljek 24. dne t. m. (zvečer ob '/28. uri) pa napravi čitalnica veliko „besedo", v kteri se bode kakor nalašč za naše mesto narejena glediščina igra „Bob iz Kranja" igrala in pa burka vseh burk „Kijukec je od smrti vstal" 5 vmes se bota pela dva čveterospeva: Valentov komični ,,Maček" in pa čveterospev Liainskov „Predivo je prela." Igri ste v najboljih rokah, tako, da moremo reči, da se bode kesal, kdor ne pride ta večer v našo čitalnico. Kdor pa bo hotel zasukati se, temu še povemo to, da poslednji konec „besede" bode to, kar mladost veseli in jo bode veselilo, dokler bode svet stal. — Ni se motil vas dopisnik, ko je v poslednjih „Novicah" od prečastitega ordinariata pričakoval dovoljenja nedeljskih pridig v domačem jeziku pri službi Božji za gimnazijo našo.   Dovoljene so.
Iz Šentvida nad Ljubljano 14. sept. J. V. — Malokdaj se bere v naših časnikih kaj iz naše vasi, kakor da bi bila slana popaiila polje naše; tem vese-lejša pa je novica, ktero vam danes naznanjam. Kaj pa? bodete rekli. „Rodila se je materi Sloveniji tudi v Šentvidu zvesta hčerka „čitalnica", ktero je vlada 21. avgusta t. 1. potrdila; že 9. septembra zbrali so se njeni udji v gosp. Tomčevi hiši ter odbor volili. Predsednik so izvoljeni gospod Blaž Potočnik; znani ^slovenski pesnik in skladatelj, tajnik pa Janez Kun o v ar. Dobro nam je došla čitalnica, ker njeni slovenski časniki bodo farmanom um bistrili, vedo o kmetijstvu, o obrtnijstvu in na političnen polji pospeševali; po nji se bo narodno zavedovanje po naši fari čedalje bolj širilo, in tako morebiti zadobi občinsko zastopništvo (ktero se bode menda kmalu volilo) može, ki bodo v uradniji pravico slovenskemu jeziku zahtevali. Veseli se čitalnice tudi ti, družba sv. Mohora, ker gotovo boš s či-talničmi udi marsikterega uda pridobila; zares bodi Bogu potoženo, da šteje naša fara, ki ima blizo 4000 duš, le šest družnikov sv. Mohora; kaj je temu krivo, to naj drugi sodijo. Upati je, da se prihodnje leto še-stica saj v dvajsetico spremeni.
Iz Ljubljane. Mestni naš župan gosp, dr. C o sta je prišel v saboto iz Dunaja nazaj, pa nam, kakor slišimo , o mestnih zadevah ni prinesel veselih novic. V jutrajšnji seji mestnega odbora bomo na drobno slišali vspen njegovega potovanja. To pa je že popolnoma gotovo, da c. k. dež general-komanda zapusti mesto naše poslednje dni tega meseca, ker 1. oktobra začne že uredovati v Gradcu.
— (Iz kupčijske in ohrtnijske zbornice.') Po novih volitvah je zbornica imela 13. dne t. m. svojo prvo sejo. Predsednik gosp. V. C. Zupan, zahvaiivši se zboru za čast, da ga je izvolil za predsednika, je začel sejo z govorom, v kterem je opomnil važnega poklica, ki ga imajo kupčijske in obrtnijske zbornice kot svetnice vladine, in z odkritosrčno besedo je razjasnil mnoge^ napake dosedanjih čolnih in kupčijskih pogodeb, ki so bolj zatirale avstrijsko kupčijstvo in obrtnijstvo kakor ga povzdigovale, in da tedaj vlada mora vso drugo pot nastopiti, da reši kupčijstvo in obrtnijstvo iz nadlog. Nove pogodbe s tujimi državami, Avstrii koristne — je rekel — se morajo napraviti, začete železnice hitro dodelati, nove začeti itd. Kar se učimo od nemških fabrikantov dobrega, moramo Avstrijanci obrniti v lastni prid, pa skušati, da se nam proti jugu in v izhodnje dežele odpre kupčijstvo; tu se naši kupčii kažejo prave „obljubljene dežele". Zato pa je treba, da na čelu više vlade stojijo možaki, ki vejo ceniti pravi poklic Avstrije. — Ko je predsednik končal svoj govor, je tudi gosp. J. Horak zboru zahvalo izrekel za čast, da ga je izvolil za podpredsednika. — Potem so se začele razprave  današnje   seje,   ki   pa so
večidel obstajale le v volitvah odsekov za mnoga sporočila. Tako je bil odsek voljen za prenaredbo mli-narske postave, — za novi konkursni red, — za železnico ijubljansko-belaško, — za osnovo z&druge (Genossenschaft) ljubljanskih zidarjev, — za kmetijsko-obrtnijskorazstavo v Ljubljani prihodnjega leta. — Živahen pogovor je bil o dopisu ljublj. magistrata, po kterem se zbornica vabi, naj za osnovo posebnih obrtnijskih šol, ki bojo leto in dan potrebovale 1157 gld., vsako leto donaša 231 gl. 40 kr. Podpredsednik Horak z gorko besedo zagovarja to, naj zbornica o voli ta vsakoletni donesek; odbornik Skale misli, da te šole ne bojo imele pravega napredka, dokler na Kranjskem ni obrtnijskih zadrug; tajnik dr. T o man razjasnuje po osnovnih pravilih, da zbornica nima pravice, denarnih doneskov dovoljevati za takošne naprave, ki se ne tičejo zbornice same, — odbornik Blaž ni k svetuje, naj se donesek dovoli le za eno leto; vladini komisar vitez B o z i c i j o priklada Horakovemu predlogu;—naposled je obveljal Blazni-kov predlog. — Po večini glasov se je št. Jakob s ki ljudski šoli dovolila remuneracija za preteklo šolsko leto z 200 gld. — To so bile važnejše razprave današnje seje. Posneli smo jih je le na kratko, ker moremo pričakovati, da bode zbornica sama obširnejše razglasila svoj zapisnik, kakor je delala to vsa prejšnja leta, pa je popolnoma zanemarila poslednje leto, menda zato, da bi prihranila tiskarne stroške. Al taka varčnost se nikakor ne da opravičiti, ker 24. §. zborničinega poslovnika zahteva, da zbornica sama razglaša svoje zapisnike; drugo pa je tudi to, da ljudje po deželi, kteri plačujejo v zborničino denarnico, imajo pravico do tega, da v s e natanko izvedo, kaj zbornica dela med svojim zidovjem. Dobrovoijnosti časnikarski prepuščati take razglase, ni vselej varno, ker kdo drug po pomoti ali nalašč lahko kaj napčnega reče, ali le plitko ali pa celo nič ne reče, ker ima druzih, velikemu občinstvu bolj mikavnih reči, kakor so včasih suhoparni, za deležnike pa vendar zanimivi zapisniki. Pravica plačnikov tedaj zahteva, da se zapisniki zbor-ničini razglašajo na postavni poti.
— C. kr. deželna vlada naznanja, da so volitve novih občinskih (srenjskih) odborov dovršene tudi v Idrijskem in Kranjskem okraji.
V  okraji Idrijskem so za župane voljeni: v mestu Idrii c. k. notar Hochtl,
v Spodnji Idrii posestnik Boštjan Leskovec,
v Ornem vrhu posestnik Anton Plešnar,
v Žireh posestnik France Blažič,
v Dolih posestnik Janez Zakelj,
na Vojske m posestnik Martin Lapajne,
vGodoviču posestnik Janez Pagon,
v Vrhu posestnik Matija Nagode,
v Čekovniku posestnik Blaž Mahorič,
v Lomih posestnik Tine Ozbič.
V  okraji Krajnskem:
v mestu Kranj i hišni posestnik in barvar Matej Pire,
v Stražišču posestnik in krčmar Janez Hafner,
v Mavčičah posestnik in krčmar Jernej Bohinec,
pri sv. Joštu posestnik Gašper Zavrl,
v Naklem posestnik Matej Markič,
v Predvoru z Goricami in Trstenikom grajščak Edvard Urbančič,
v Predoslih posestnik France Umnik,
v Šent Jurji z Velesovim in Olševkom posestnik Matija Gašperlin,
v Voglih posestnik in krčmar France Molj,
v Cerkljah posestnik Janez Robas,
v H ras tj i posestnik Janez Pfeifer,
v Smledniku posestnik Jakob Jeraj.
—  Kolera se po malem razširja po deželi; največ je je v ložkem okraji na Notranjskem. V Planini sta umrla dva vojaška zdravnika; sekundari dr. Bohm je namesti nju v Planino šel. — V Ljubljani je do danes zbolelo 19 oseb, od kterih jih je umrlo 8 (med njimi tudi marljivi stavljavec „Oglasnika" našega Hribar), še bolnih je 11; v bolnišnici za kolero v šolskem poslopji leži dosihmal le še en bolnik. Kakor slišimo, se bojo šole začele še le 1. novembra.
—  Ker se goveja kuga zelo razširja po vec deželah našega cesarstva, je c. k. deželna vlada po povelji c. k. državnega ministerstva od 23. dne p. m. ukazala vsem c. k. okrajnim gosposkam, naj skrbno čujejo nad tem, da se ne pritepe ta pošast tudi v našo deželo; če pa pride, da se povsod ostro ravna po dotičnih predpisih in bolna ali sumljiva živina brž vsa pobije, lastnikom pobite živine pa hitro škoda povrne.
—  V drugem koncertu, ki je bil v sredo, se je gospodičina pl. Tiefensee še skor bolj odlikovala kakor v prvem; krasno Vilharjevo slovensko pesem „Po jezeru" je morala celo dvakrat peti. Prav posebno veliko v slavo tega druzega koncerta pa ste pripomogle gospodičini Fr o lih o vi, kteri je koncertistinja naprosila, da ji prijazno pomagate: gospodičina Eoza je izvrstno igrala na glasoviru, gospodičina Evgenija pa ravno tako na goslih. Navdušeni slava-klici so bili zaslužena zahvala za umetnost njuno. Gosp. Th. Elzeova kompozicija za glasovir se je po veliki vrednosti svoji zelo prikupila poslušalcem. In tako nam ostaneta oba koncerta gospodičine pl. Tiefensee-ove v dragem spominu.
-----   308    -----