M ■ I M I	|MUed thr©« time* a week. fT*
Bf 11 imh 250000 SUt ■» im Ualud H I MM M Til I m^M ® ^ IX m M ■ ■ ■ M !■	1 B^ M	Official Organ of 85Slove-
■ ■ II ■ ^rn M M ■ I ^^ mA ^fl U ■ ■ ■ Vfli ■	■ U	ni»n Societies and Organi.
to hnm> only. M | ■ m B mM ■ B M^l M ^ ft^M. M ^LM I MV^fl	Iff^L^UL'	ration*.
^B^ff^wr 1 - ^^^ 1 ................_______'»J j
I NO.'si. ~ ~ CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 20th, 1918	',	LET^O XI. — VOL. XI
Gbsom nove postave bo vlada garan-I Mi denar fevnih ljudij v bankah.
—Iz Was'hinrgtona se poroča, -da je bil v kongresu vložen vlaAftii predlog, kateri bo zavaroval sigurnost denarja v bankah, kakor hitro 'bo sprejet. Marsikdaj se -je pripetilo, da je ta ali ona banka banke-rrttirala, in uložniiki niso "dobili/ vsega de-narja izplačanega, [jdsedaj naprej bo to pri narodnih ameriških bankah izključeno. Vlada .sama bo garantirala denar, 'ki ga imajo ijudje naloženega v bankah. Totfa samo denar |priprosti'h, revnih ljudi »bo zavarovan, ne denar bogatinov. Namreč predlog se glasi, da bo vlada zavarovala Vv.s denar v (bankah onih ljudi, ki nimajo na banki več kakor $5000. Kdor ima na Ivanki <$5000 aH manj, temu bo vlada garantirala, da ga ne more zgubiti. Kdor ima več kot $5000 ne Idobi garancije, dasiravno je tudi njegov denar varen na banki. V slučaju, da pride kaka banka v težave, da (preneha s poslovanjem radi nesreče ali nepravilnega poslovanja, tedaj se siromašnim ljudem ni treba ■nič bati. Vlada tjim izplača do zald(njega centa vse. Ta pri (primanjkljaj bodejo morali pokriti bogatini. Vsak kdor ima $5000 ali več denarja na banki bo moral prispevati eno de-setinko enega procenta svojega denarja, da pokrije zgubo siromašnih. To se pravi, kdor ima na banki recimo $10.000, bi moral dati $10, da pokrije zgubo banke. Kdor ima $100. cžo, bi moral dati $100, kklbr Men milijon' 1BT moral dat! $1000. To je vsekako* pravična postava, namentjena v .korist priprostih ljudij in želimo,, da bi (bila (čimprej sprejeta. Wilsonova vlada bo silila, da pride kmalu v veljaj.
—Mqftna zbornica je v pon:i delj'ek sprejela sledeče stvari:' $300.000 bondov je bilo dovoljenih za novo ognjegasno in policijsko postajo v 15. var-di. Družbi cestne železnice se je kKovolilo, da sme uporabiti več denarja za -poslovanje.Pred log, da se dovoli 5 procentov več plače policistom, je bil odklonjen. Pgnjegascem pa se je povečala plača za 5 (procentov. Oni meščani, ki dobi' vajo od mesta gorkoto, so protestirali, ker namerava mesto podražiti ig o r ik o t o. Councilman Rolf iz 26. varde, t. j. iCollinwood, je predlagal, da se 26. vartdla razdeli v dve vardi. Število volivcev v tej vardi znaša nad 8060, dočim je povprečno število volivcev v Taznih vardah le 4000. k —^Ko se je Mike Udovich vračal s svojim avtomobilom od nekega pogreba v ponde-Ij'ek je nakrižišcu Erie železnice in 55. ceste povozil 14 letnega dečka Emila Kausha-novitz, 3578 E. 61 st St. Deček je 1)51 na mestu mrtev. Krivda ni na strani Udovicha, ker mu je idleček priletel naravnost pred kolesa avtomobila.
—Andrej Grm, 1276 K. 36tihi |St. je prosil v torek za fprvi državljanski papir na sodniji. (Služil je že v armadi, toda je bil odpuščen kot "tuji sovražnik". Sedaj se j«e izjavil, da hoče postati državljan, ker ga je sram, da bi ga imenovali ameriškega sovraž-
—Policija išče v mestu nemške agente, ki so prilepili na 200 avtomobilov okoli Union Depot male stickerje, na katerih jie bilo tiskano: "Naj se zgodi 'kar hoče, Nemčija ne bo zgUbila." To j'e tdlelo nemških agentov. Policij sk1 načelnik je ukazal poseJbnetmi oddelku policije, naj pazi na
;e prijatelje kajzerja.
—V nedeljo je umrl John Novak, star 41 let, 28 let bivajoč v Ameriki. Doma je bil iz Kukanje vasi. Tu zapušča ženo in tri otroke. Umrl j'e za pljučnico. Pogreb se vrši v sedo. Bil je član d. sv. Alojzija. Naj počiva v miru!
—V petek, 22. febr. se vrši seja direiktorija S.. N. Doma v navadnih prostorih. Direktorji so uljudno prošeni, da so polnoštevilno navzoči. Tajnik.
—Neki naročnik iz Collin-ivooda nas prosi za pojasnilo glede dejstva, koliko smejo privatni ljticKje držati moke na svojem domu. Stvar je enostavno ta: Vladna odredba sama ni še jasna v tem oziru, le toli'ko je g-otovo, da nihče ne more kuipiti samo pšenič-ne moke, ne da bi zraven vzel še kako drugo moko. Koliko sme en človek, oziroma družina imeti molke doma, tudi ni še natančno določeno, kajti vlada v tem šele eksperimentira, oziroma praktično proučuje to stvar. Za sedaj se ni treba nikomur bati, da bi bil kaznovan, ker ima preveč moke doma, toda resnica je, da vlada 'kaznuje vsak slučaj, kjer se dokaže, da je v hišij tolike.' moke, kot je tiiuži-na ne more porabiti v nekaj mesecih. y kratkem pa pridejo natančne določbe glede u-porabe moke, in to ^e'emo naznanili cenjenim čiiattljem.
-—V petek, 22. febr. piiietdi znani slovenski umetne John J. Grdi n a. ob 8. uri zvečer v Orttmrm dvorani veliko vmet-niško predstavo s pet/iin in koncertom. Poleg John J. Gr-dine nastopita še dva ameri-kanska umetnika ter znani slovenski 4<pajac", ki bedejo skrbeli za splošen smeh in dolbro voljo. Mr. Grd i na in njegovi so-unvetniki bodejo (kazali večinoma nove itooke v "čarovniji." Prijetna izmenjava na programu bo petje naših Slovenk, Mrs. Alice Vidmar, M/iss Josephine iLausche in Miss Mary Udovich, ki so s svojimi lepimi glasovi ž*e večkrat dobile lopo priznanje od občinstva. Rojake opozarjamo na to predstavo, ki se vrši v petek na praznik Geo. Washingtonovega rojstva. Vstopnina je 50c, za otroke 25c.
—500 poljskjh prostovoljcev se je priglasilo za poljs'ko armado v nedeljo v Clevelan-du, ko so imeli poljski (častniki, ki služijo v francosiki armadi, patrijotične govore zbranim Poljakom v Grays Armory, kjer se je- zbralo sko-ro 6000 Poljakov. Več tisoč dolarjev se je nabralo za novo armado,
—Iz vojaškega taborišča v Camp Sherman se poroča, da imajo tam 50.000 parov vojaških nogavic, ki potrebujejo ''flikanja". Patrijotične ženske v Cincinnati, njih 8oco po številu, so se priglasile, da "za-flikajo^' te nogavice in {jih vrnejo vojakom — brezplačno.
—Iz Columbusa se poroča v Cleveland, id'a je v vasi East Norwich, O. Forest Bigelow odrezal glavo svoji ženi, stari 34 let, in svoji sedemletni hčerki Anabelli, v torek zjutraj, ko ste ležali v postelji. Potem je šel na dom svoje tašče, Mrs. Sally Cruit, kjer je odrezal glavo svoji svakinji in svojo taščo tako poškodoval, da ne bo okrevala. Nato se je vrnil v svoje stanovanje, tkljer se je ustrelil z revolverjem, da je bil takoj mrtev. Našli so ga ležečega preko trupel njegove žene in hčerke. Družinski prepiri so bili vzrok.
Prva ix>rofilla o strahovitem Jtrvološtv« ki vlada na Finskem, v Ukrajinr In severni Rusiji, bo dospela prvi« v Ameriko. Vlada boljfievikov se koplje v morju krvi. Sledečo brzojavko prtobfcuje "Associated iPresB" z dne 17. febr. iz StOckbolma. ''Sem Je dospelo 640 beguncev iz Finske na posebnem parojku. katerega je poBjala švedska vlada na Finsko, da refii svoje državljane. Begunci pripovedujejo gorostasne stvari o vladi rudeče garde boljwevlkov. Enajst mož so dobili boljševlki na kmetiji blizu Bjoerneborga, katere bo slekli ip jim zftpovutUli, da tečejo okoli zida, medtem »o jih pa boljševlki rabili za tarče in jih pomorili. BudeCa garda raz-reže obraze vsem svojim žrtvam, tako da Jih Borodnlki ne morejo Bpoznatl. 16 vladnih uradnikov je bijo umorjenih z nožem, ko bo boljševiki zasedli mesto Kotko. Rudeča garda je zaplenila 250 ton sladkorja v HelslngforBU. last švedskega konzula za razdelitev med siromašne begunce. Boljševlki bo pokradli ves denar iz bank v HelBlngfotBu. Rudeča garda straži vbb cerkve ln ne pusti duhovnom blizu. Begunci pripovedujejo, da bi bilo vlade boijievlkov ali rudeče garde kmalu konec, če bi Finci Imeli orožje. Nad 60.000 prostovoljcev proti boljševlkom se je priglasilo, toda le 4000 so jih mogli oborožiti. 8ocljalistl so »kr»Jno rajcljučenl proti boljževlkm. Med Bocijallstl in anarhisti je večen boj. Anarhisti v HelsingCoreu, ki bo ustanovili svoj glavni stan v neki banki, so sklenili, da pomorijo vse moške in ienske, atare nad 12 let, ki rte pripadajo prole-tarcem. Na poslopju imajo obešeno veliko črno zastavo z mrtvaško glavo. 1500 Ukrajincev je bilo ustreljenih od rudeče garde, ker nlBo poslušali boljševlkov. Ljudstvo po severni Rusiji umira od lakote, dočim boljševlki streljajo vse, kar se jim upira. Lenine in garda boijievlkov iivi aijajno, a ljudstvo v Petrogradu lakote umira. Oster konflikt ho nastal med vlado boljševlkov ln ameriško vlado. Ameriška vlada je dala zaporno -povelje proti nekemu John Reedu, Amerikancu, ki pridiga velelzdajnlške ideje. Reed Je pristopil k stranki boljševlkov in Trotzky ga je imenoval generalnega konzula boljševlkov v New Yorku, Trotaky grozi, da zapr« amr rlškega poslanika v Petrogradu, če ameriška vlada aretira anarhista John Resda.
! $1.000.000.000 dovoljenih za armado, i Boj brez milosti proti submarinom.
)	»	K
Washington, 19. febr, Zbornica je včeraj sprejela predlog vojaškega oddelka vlade, tila nemudoma glasuje za en tisoč milijonov dolarjev iz-vanrednega prispevka za ame-hiško armado. Predlog je bil sprejet enoglasno. Amerika nujno potrebuje več torped-nih rušilcev, ki so najboljši za spremljevanje t r a n s p o rtov preko morja. Računa se, .da ima Amerika dosedaj že nad 150 torpednjii/ rušilcev. Nadalje se j>e sklenilo zvišati število marinov od 130.000 na 50. 000. Izvrstno Idtelo, ki ga o-pravljajo marini v Franciji je vzrok, da se njih število po-mnoit. Nadalje se je nara&Ho par sto su'bmarinslkih pregan-
jalcev (submarine chasers), katere je izumil Henry Ford. Poroča se, <la bodejo šle Zje-■dinijene države z vso resnostjo na delo proti submarinom. lYadalje se je dovolilo $10.000. coo za nove baterije na transportnih parnikih, $5.oop.ooo za streljivo, $17.000.000 za rezervno streljivo, za jestvine vojakom $19.000.0*00, za dble-ko $27.000.000. Ves dolg, ki ga imajo sedaj Zjeldinljene države, znaša. $6.900.000.000. Premoženje Amerike znaša pa $144.000.000.000. Nad pet tisoč milijonov dolarjev se je že uporabilo za vojno od aprila lanskega leta, zlata rezw^a v zakladnici ZJed. držav ffiaša pa $4.000.000.000.
Amerjkanci v ognju na francoski fronti Italijani napadajo avstrijske postojanke.
London,,.19. febr. Glasom poročil iz Rima kažejo italijanske (čete nenavadno živahnost ter naldlleguj'ejo sovražnika na celi fronti. Večji boji se vršijo v zraku med laškimi in avstrijskimi zraikoplovci. Poroča se iz Rima tudi, da je Nemčija potegnila iz laške fronte več regimentov. Kam so poslani, ni gotovo, najbrž na rusko fronto.
Pariz, 19. febr. Na zapadno fronto je dospelo 30.000 Turkov in Bulgarov, katere je
—Clevelanldiski peki, .ki so zvišali ceno kruhu, morajo nemudoma zopet upeljati staro ceno ali pa jim preti eno izmed naslednjih: Vlada jim vzame licenco, da morajo zapreti pekarne za (čas vojne, vlada jih spravi na sodnijo, •kjer se bodejo morali zagovarjati radi kršitve proti-tru-stne postave, ali pa ibodejo toženi, ker imajo, več moke Id'oma v zalogi, kot jo porabijo v 30 dnevi'h. Državni administrator živil Croxton je sedmim največjim (pekarnam poslal v sredo brzojavko, v kateri jih pozivlje, da nemudoma znižajo cene ali pa dokažejo, da so opravičeni zvišati, ali pa usitavijo svojo trgovino. Sleddče ikompanije so zvišala cene kruha: Ward Baking Co., Jacob Laub Baking Co., Emil Spang Baking Co., (Star Baking Co.
—V j-eseni bo idano volivcem na razpolago voliti o sledečem: Pripeti se lahko da državna postavodaJja države Ohio naredi postavo, glasom katere se Ohio posuši, oziroma odpravi pijača. V tem slu-* čaju se mora volivcem dovoliti, da sami glasujejo, če je postava pravična ali ne.
Nemčija poslala v okolico, -kamor je nedavno dospela ameriška armada. To vojaštvo je dospelo iz balkanske fronte.
Na Champagne fronti so Francozi odvzeli Nemcem več strelnih jarkov s pomočjo ameriških baterij. Nemci so hoteli imeti te jarke nazaj, in so 12 ur streljali na novo pridobljene francoske pcs:ojanke» nalkar Ije nekaj (bataljonov in-fanterije naskočilo Francoze. Nemcem ,se je posrečilo dobiti na^aj zgubljene zemlje, to-(d'a Francozi so se znova vrnili, pognali Nemce nazaj in d oil) i H več ujetnikov.
Nemške municijsike tovarne delajo s polno paro noč in dan. Na Bavarskem je vlada izdala povelje, da se delo tudi v nedeljo ne sme ustaviti. Nemci s«- pripravljajo za o-fenzivo na zapadni fronti kot na ruski fro-nti.
Poročilo iz Švice naznanja, da ko avstrijske čete streljale v Lvovu na Poljake, ki so demonstrirali v prid velike Poljske. Kot znano j>e Avstrija dovolila Ukrajini, !d'a je slednja vzela nekaj poljskega teritorija.
LonMon, 19. febr. Nemški zrakoplovci so napadli že tretjič zaporedoma London v trehi zaporednih nočeh, teda tretji napad se je ponesrečil, ker so bili Huni pregnani prej, predno so dospeli do Londona. Lju/d'je so se že -navadili teh zračnih napadov in opravljajo svoja vsakdanja opravila brez vznemirjanja. V gledal i šlč i h je vse mirno,ko se za-čuje padanje Ibomb in streljanje topov. Tekom dveh nemških napadov na London in okolico so Nemci ubili 17 otrok ter 21 žensk in nekaj moških -ter jih nad 200 ra nili.
Trotzky sklene sramotni mir z Nemci;
NEMCI DOBIJO $4.000.000.000 OD RUSIJE?
Kajzer napada celo nisko fronto.
Nemci proti Petrogradu.
Berolin, 19. felbr. Generalni štalb poroča, da se je začela nova voljna proti Rusiji. Nemci so prekoračili reko Dvino. Poročilo generalnega štaba se glasi: "Na veliki ruski fronti so se kPanes začele sovražnosti. Prekoračili smo reko Dvino. Rusi so se umaknili povsod brez Ibojev. Ker so nas Ukrajinci poklicali na pomoč proti 1 Rusom, smo začeli prodirati z druigo armado proti Kovelu, ukrajinskemu nvestu."
Načrti Nemcev,
Amsterdam, 19. febr. V tre- ( notku ko se nahaja Rusija v strašni civilni \uojs>ki, ko so ru* , sike fronte zapuščene old! vo- , jakov, so INVmci spolnili svojo grožnjo in začeli z novo < vojsko proti Rusom, ki niso hoteli skleniti premirja z Nemci. Kakor hitro je preteklo premirje, so Nemci za-: čeli operirati. Glavna nemška I sila gre proti Livoniji in Estoniji, 'kjer je nmogo nemških kolonistov, ki slrivej ipomaga-' jo Nemcem. Kakor hitro ste 1 zasedeni ti dve provinci,tedaj je Rusija odrezana od Baltia-' kega morja, Nemci imajo po-1 leg Rige tudi važno rusko lu-ko Rcval ^sproti H^ubgte 1 forsu, glavno finsko mesto, ddlkoder lahko operirajo po morju proti Kronstadtu in Petrogradu.
Avstrija se ne bori.
Avstrijski zunanji minister grof Czernin se je izjavil, da 1 se Avstrija ne bo borila z Nemci proti Rusom, vendar je Nemčija 'toliko pregovorila Avstrijo, da ibo slednja dr-e zala posadke na meji in zalagala z živežem nemško arma-) do, oziroma pomagala pri £ transportu.
Glavna nemška armada. , Glavna nemška armada se j pomika po Volk-Riga železnici, ki je idiolga 100 milj, nakar ,t se pride do druge železnice, ki vodi 250 milj naprej narav-, nost v Petrograd. Nemške pomorske- sile v Baltiškem _ zalivu bodejo izdatno poma-._ gale nemškim armadam na n suhem. V Kronstadtu je glavna sila ruskega brodovja. V e kakem položaju se nahaja to n brodovje, ni znano. a Finci pros'jo pomoči? [i V Berolinu se naznanja, Ida j so Finci prosili Nemce na po-t_ moč proti rudeči gardi, ki ne-,t usmljeno kolje, požiga in ropa po Finskem. Nikogar t ne bi začudilo, da bi Nemčija e pod tem izgovorom izkrca'la
svoje čete na Finskem, j. 40 000 nemških ujetnikov v a	Petrogradu.
[_ V Petrogradu se nahaja 40.000 nemških sestradanih u-jetnikov. Nemško časopisja naznanja, da bodejo boljševiki e poklali te Nemce, če bo netn-v sika armada korakala proti a Petrogradu. Iz Id'ruge strani lt se zatrjuje, da so si Nemci to j baje samo izmislili, da Ibi na-vdušili vojake za polhod pro-ji ti Rusom.
Padec boljsevikov? i- Washington, 19. febr. Bul-garsfci diplomatje, ki so se vr-i- nili iz mirovne konference v i- Brest-Litovs»k naznanjajo, da h pridejo Iboljševiki kmalu do n svojega konca. Upljiv Lenina 7 in Trotzky a se manjša z vsa-ij kim dnevom, in konec vlade [j. boljsevikov je tu.
PERMIT.
Published and distributed under permit Ne. 19 authorized by the Actof October 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland,
Okie.
By order ef the President, A. S. Burleson, Pofttn.Alter General
London, 19. febr. Vlada 1 . .	1
boljsevikov je kapitulirala in
naznanil^ sq>rotesto>m, da j'e '
voljna s,prejeti vse nemške mi- ''
rovne pogoje in podpisati tak 1
mir'kakor ga zahtevajo Nem- 1
ci. Kljub temu pa se pomika- '
jo nemške čete na 4000 milj '
dolgi fronti v notranjost Ru- 1
sije. Palllo je -mesto Lutsk, 1
kateno mesto je general Brti- ^
silov z veliko težavo iztrgal
Nemcem.	'
Lenine in Trotzky z belo 1 zastavo.
Lenine in Trotzky sta na- ^ znanila cesarski vladi v Bero- ' linu sledeče: Koncil ljudskih 1 komisarjev protestira proti dejstvu, da je nemška .vlada ' poslala svoje čete proti Ru- 1 som, ki so naznanili, da je ik*> n>ec vojne in iki so demobilizirali na vseh frontah. Koncil ljudskih (komisarjev se nahaja
pogoji, katere so naredovali
nemški mirovni zastopniki v Brest-Litovsku.
Kaj dobijo N^mci.
Nenuški mirovni 'pogoji se glasijo, da dobijo Nemci vso rusko 'Poljsko, Litvinsko pokrajino ob iBaltišikem morju, Rigo, Moon zaliv in otoke ter $4.000.000.000 odš»kiodnine od Rusov.	\
Izjava vrhovnega poveljnika.
Ruski vrhovni , poveljnik Krylenko }e dal sledečo izjavo: Koncil ljudskih komisarjev je ponudil Nemčiji, !d'a podpiše takoj mir. Radi te ga zaJhitevam, da kjerkfHi ddbijo ruski vojaki Ncmce pripravljene za naskolk, <la; jih naj-prv.o skušajo pregovoriti naj ne napadajo. če to nič ne koristi, tedaj naj se Rusi z o-rož'jem branijo" Zavezniki ne pripOznajo miru.
Washington, 19. febr. Poročilo, da nameravajo Rusi skleniti sramoten mir z Nemci, ni nič presenetilo, zaveznike. Splošno se trdi, da ta mir nima nobenega pomena za zaveznike, ker ga ne bodejo priznali, ampak konečni mir je okl'visen od ofenzive na za-padni fronti, ki se v kratkem prične.
Rusija se bo borila.
Petrograd, 19, febr. Rusija se bo borila. Tako je zagotovil Trotzky ameriškemu časopisju. Če začnejo Nemci napredovati proti Rusomf bo Rusija razglasila Nemce za revolucionarje in tako z njimi postopala. Rusi se bodejo borili napram Nemcem kot napram ustiaškim generalom Aleksijey in Kaledines, Rusija ne bo pripustila nobenega živeža v Nemčijo. Nemci dobijo živež le tedaj, oe uprizorijo {revolucijo in odstranijo kaj-zerja-
Trotzky diktator?
Petrograd, 19. febr. (Associated Press). Leon Trotzky, zunanji minister vlade boljsevikov ,je bil imenovan diktatorjem Rusije z neomejeno oblastjo.	f
Morje krvi v Rusiji.
Lonldlon, 19. febr. Od Baltika do Črnega morja se nahaja Rusija v morju krvi. Soci-jalisti, boljševiki, liberalci, re-alkcijonarji, vsaka rusika stranka ima svojie- pristaše, ki se koljejo med seboj. V Rusiji je krvava civilna vojna, ka- ' koršnje Evropa menda še n« videla. Ruska kri se preliva kot voda. Boljševiki so uptelja-Ii krvavo vlado, ki grozi vsakemu s smrtjo, kdor se jim ne ukloni. Brzojavna zveza med Petrogradom in Stoak-holmom je zopet v redu, in v Stookholm je Hbspela množina ibrzojavov, ki potrjujejo vse grozovitosti v Rusiji.	-j
Nemci so zahtevali $4.000.000.
000 odškodnine od Rusov.
Petrograd, 19. febr. Zunanji ruski minister Trotzky je pred eksekutivnim ofcllborom boljsevikov danes prvič naznanil, da je Nemčija na mirovni konferenci v Brest-Li-tovsk zahtevala $4000.000.000 ddSškodnine od1 Rusov ali 8. 000.000.0O0 ruMjev. Poleg te- , ga je Nemčija zahtevala Poljsko, Rigo in Moon otoke.
Boljševiki odstavljeni?
V nasprotju z zgorej orne- ^
se glasi : London, ,19. febr. V'1
mestu Vasa se širijo govorice, • da so socijalisti pahnili bolj-ševike od vlade, pod vodstvom socijalista M. Čer-nova. Nikolaj Lenine in Leon Trotzky sta oba pobegnila v Rigo k Nemcem.
General Kaledines samomorilec.
Pietrograd, 19. febr. General Kaledines, ihetman donskih kozakov je nareldil samomor v
•	\Nbvo Čerfcask, kjer je glavni
■	stan donsikih kozakov. V me-1 stu je zborovala vlada* ki je
sklenila, da izroči vladn« pos-> le koncilu vojakov in delavcev.
■	Ko se je to zvršilo, je šel ge-
■	neral Kaledines v sostednjo j sobo,k jer se je ustrelil. Ge-; neral Nazarov je naslednik
-	Kaledimesa in hetman Donskih kozakov. General Naza-
. rov je odredil takojšno mobi-
■	lizacijo vseh Donskih kožar , i kov, da se borijo proti boljše-
-	vikom, ki napredujejo proti
•	Novo Cerkesk. r *
Izjava ruskega vrhovnega }	poveljnika.
r Petrograd!, 12. febr. (Za-kasnjeno.) Ko so viprašali Ni-1 kolaja Lenine, kaj namerava narediti, če Nemci napadejo Rusijo, se je izjavil: "To je^J a popolnoma odvisno od Nergfl cev." Pri zborovanju koiicila vojakov in delavcev je /bil vrhovni poveljnik armade, po-3 ročnik Krylenko vprašan, kaj i misli narediti, da se obrani Nemcev. Kryleniko je odvrnil: . MNemčija se ne Ibo bojevala z t Rusijo. Če pa Nemci vzamejo T Petrograd, tedaj poklaljšajo a svojo fronto, kar bo Nemcem jako Škodovalo 1"
Strahovlada.
3 Boljševiki so upeljali v
-	Estoniji proskripcijQ. Boljševiki so sklenili aretacijo vseh moških nad 17 let starih, vseh
1- žensk nad 21 let starifh. Tiso- J r, če jih je že v zaporih. Boljše-
-	viki dolžijo estonsko pnebival-
-	stvo, da je povabilo kajzerja, o naj pride in zasede njih deže-
Jlo.
t CLEVELANDSKA AMERIKA
• IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINA:
Z,a AmeriKo - $5.001 Za C len/d. po pošli $4.00 JZa E*Jropo - J4-.001 ¥ osame zna. Jte-dilKja - 3c
V« lili—, 4<*<i{ In dmr Mi m P"*!1j» na "<Tl»»»UJMl«k» Amarlka**	f
3 «1» «T. CLAIK A V C. N. K . CU5VKLANO. OHIO TKLEPHONK OTTY PBINMfTON 10
EDWARD KALISH, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians is the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreip in language only
^ Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd. 1879_.
v^jytotu	No. 2i. Wed. Febr. 20th 1918.
Ruski boljševiHi in kontra-revolucija.
Uredniška opomiba: Sledeči članek je napisal Ivan Okivn-tz>off, urednik ruskega dnevnika "Russkoje Slovo" v New Yorku. Kot rojen Rus in inteligenten mož in narodno zaveden državljan pozna ruske razmere bolje kot mi, veliko (bolje kot Trotzky ali Lenine, ki sta tujca v Rusiji, nepoznana, ne poznavajoča ruslloe razmere. Mr. Okuntzoff prerokuje konec Iboljjševiikjom m preporod Rusije v narofdlni državi.
Rusija je naredila največji čudež; priborila je nekrvavo revolucijo in 'brez vse težave je prisilite svojega absolutnega despota, da se >je odpovedal 14. marca lanskega leta.
Toda v sedanjem trenotku, deset mesecev <po tem krasnem dogodku, se vršijo največji zločini v Rusiji. Boljševi-ki in koratra-i evolucija razbijajo Rusijo na kose in Rusi meld seboj se morijo.
Bolijševiki in 'kontra-revolucija bodejo uničili Rusijo. ■Med seboj se morijo, uničujejo svojo deželo, pustošijo novo rojeno republiko, ki ni i-mela še časa, da dobi moč.
Kontra-revolucijonarni maščevalci pazijo na delo boljše-viloov, ka te rili delo je talko, da bo Rusija v kratkem zgubila je pridobila z revolucijo.
iBoljdeviki so produkt za-padne Evrope, ki napada in uničuje vse, kar se jim slepo ne pokorava.
Obupna borba je to na življenje in smrt. Boljševiki so kruti, roparslki in ibiez usmiljenja.
Kontra revolucija v Rusiji je pa Mcalnega izvora. Revolucija ije hipoma nastala, in revolucijonar'ji si pomagajo samim sdbi.
(Lenine, Trotziky, Zinsvier & Co. niso poznani v Rusiji in oni Rusije tuldli poznajo ne. Mnogo let so preživeli v za-padni Evropi in v Ameriki, in oni soltfijo Rusijo ipo evropskem standartu. Evropa ni sprejela teh samosilnih voditeljev. Rusija jih pa tudi ne mara.
Boljševiki so ostali v manjšini pri volitvah v mestih in po kmetih. Ogromna Rusija, ki šteje 185.ood.ooo, ni oddala niti enega procenta svojih glasov za iboljševike, da celo v Petrogradu, kjer je sedež boljševikov, so -dobili boljše viki sam odstotek procentov oddanih glasov. Vsi krvavi pritiski in velika usta boljševikov niso mogla pomagati k uspehu. Boijševikti sp (nepovabljeni povsod, v celi Rusiji.
\>Ji'ki knez I.Vikolaj Nikola-jevič, ' princ Usunoff, 'član Dunie, Puriškevič in drugi zagovorniki kontra revoluciji v Rusiji so precej popularni. In oni (poznajo Rusije, ker so jo še pred kratkim vladali. Toda kontra-revolucijonanji so rav-n o tako zgubili pri volitvah kot boljševiki. Kontra-revolucija -kot boljševiki slonijo na podlagi ignorance* ruskih mas.
Boljševiki so se oborožili s 5000 puškami in nekaj strojnimi puškami. S tem so se polastili vlade kakor se jo polasti vsak drug despot in vsilili so Rusiji z orožjem 'Idliktaturo proletarijata", t. j. avtoriteta je pre&la od enega razreda na drugi razred, ki je kulturno in duševno v Rusiji strahovito zaostal. Ruski proletariat šteje v svojih vrstah komaj 14. 000.000 mož, docim je prebi-
valstvo cele dežele 185.000. 000. Proletariat, ki sledi bolj-ševikom >e tako malenkosten kot je bila malenkostna carjeva birokracija.
Boljševiki so dobili moč v Petrogradu in Moskvi, totfa v srce Rusije niso prišli. Boljševiki so napolnili Petrograd s strahom in blaznostjo.
Boljševiki ne morejo dolgo trajati. Leninova vlada bo zginila tako hitro kakor zgine zlata rezerva in naropani denar. v petrogradskih, »zakladnicah. Zlata ruska rezerva znaša $1.100.000. Rusija ima na leto $4.000.000.000 izdatkov (in sicer v mirnem času), torej imajo še zlata za tri nrcsece. Ko to zlato zgine, bo vida Iboljševikov Ibanikerotn® Tf> se flj>o zgodilo v treh mesecih. Vse 'kar 'dela za boljšc-vike je pddkupljeno, plačano s silo ugrabljenim denarjem.
In ko zginejo boljševiki, (pridejo na krmilo kontra-re-volucijonarji. Zdi se mi, da bo Rusija postala potem reakcionarna. Toda ustanovitev monarhije pa ni mogoča. Ignoranca ljudstva in upljiv cerikve sta dva važna fakitorja.
Vojska in revolucija izmučijo deželo, ki želi red in mir. Rusko ljudstvo še danes nima razuma za svoje civilne pravice. raditega glelta z enako indiferenco na boljševike kot na 'kontrarevolu-cijonarje.
Novo rojeni ruski državljani v svoji naivnosti ,še vedno upajo, da bodejo birokratični kontra-revolupijonarji uredil1 razmere, pregnali »bolj še vike in pustili svobodnim državljanom, da zgradijo svobodno Rusijo.
Ta naiviiTst pa bo ztcDrob-Ijena v prah od kontra-revo-lucijonarjev, ki enako boljše-vikom ne poznajo ne milosti ne pravice. Črne sile bodejo prišle iz najbolj oddaljenih kraljev Rusije, bodejo ropali in pustošili po deželi kot barbarski osvojevalci in. pahnili bodejo Rusijo v isti prepad, v katerem je Ibila pred enajstimi meseci.
Položaj v Rusiji j»e jako slab in še slabši >bo, ko se dežela vtopi v strašno civilno vojskp. In nobene sile ni, ki bi preprečila 'bodočo grozo in strahoto.	y
Ruska inteligenca, ruski srednji stan se vzdržuje vsake politične borbe. Oni so si kakor Pilat umili roke, da si jih nečejo omadeževati v krvi lastnih 'bratov.
Zgodovina je učiteljica, toda vsakdo se raj« uči od skušnje kot od vzgleda. V vseh velikih zgodovinskih e-pohalht ljudstva niso kontrolirala IdOgodkov,, ampak idogod-ki naredijo ljudstvo za svoje orodje. Ljudje večkrat preveč cenijo svojo moč ali slabost.
(Dogodki uničujejo ideologijo sanjače v. Vsemogočni boljševizem današnjih dni j se bo spremenil- v prah tako hitro kakor je padel monarhizem, ki ne bo imel nikdar yeč moči v Rusiji.
Rusija kitela napako za napako. Naredila bo še veliko več napak. Da se oživi in organizira to neizmerno deželo, kjer prebiva 85 narodov, ki govorijo 95 različnih jezikov, so potrebne še večje nesreče in katastrofe. Ti dogodki bodejo zmodrili deželo in jo pripeljali do političnega stanja, ki bo naredil konec boljševi-
zmu, terorizmu in stralhotam
■ civilne vojne.
Le v narodni zavesti je fpre-
1 porod Rusije.
-o-
j; Pogled po cleve-landski naselbini.
Toliko novega se zgodi vsak dan po svetu,, da je za u-rednika teško vse točno poročati in dati naročnikom natančno sliko o dogodkih ki se vršijo v Evropi, Ameriki, A-ziji, Aifriki, Avstraliji in poleg tega še po raznih otokih sveta. Še težje je pa vse zadovoljiti- Nekateri naročniki hočejo, da pišemo tako, drugi, da pišemo drugače. Vsak človek ima glede sedanje voj-'ne svoje posebne načnte in svoje misli, ne samo med Slovenci ampaik po celem svetu.
Mi smo od nekdaj mislili, da "bodo naše ljudi najbolj zanimale novice glede sedanjosti in bodočnosti naše stare domovine, kjer ima skoro vsak izmed nas še svoje sorodnike, starše, žene, brate, sestre in tako dalje. Pisali smo veliko o razmerah, kakršne vladajo po Kranjskem. Štajerskem, Primorskem in drugih slovenskih oziroma jugoslovanskih deželah. Svetovali snio rojakom, da se zavzamejo z vso -svojo mačjo, da se njihi sorodniki, njih so-rojaki v starem kraju osvo-bobe izpod avstrijskega in nemškega jarma ter si prvič v tisečletih narodno samo- , stoj ni de lajo sami svK*je postave.	1
Zadnje čase pa čujemo, da , je vse te politike že preveč. i Naročniki žele nekaj izpre- , memb. Zato smo sklenili odsekaj naprej posvetiti več irostora v svojem listu našim , domačim 'razmeram, kako na- j 3 redu je naša elevelandska naselbina in tudi druge naselbine.	1
Leto 1917 j« bilo za eleve- ,
landsko naselbino zato jako
znamenito, ker je v tem letu več 'Slovencev kupilo svoje lastne 'hiše, kot jih je kdaj po- , )p.rej. Veliko se jih je nase- , lilo v Collinwoodu, poser.no na novih cestah ob St. Clair , in na drugi strani mostu ob . Sylvia, Darley, Darwin itd ; Veliko jih je šlo v West Park, , nekaj v Nottingham. Lepa naselbina Slovencev je nastala tudi v iXewburgu ob Warner Rd., kjer se je usta- , novilo že eno društvo.	j
Zadnja leta so Slovenci ved- 1 no bolj selijo od središča na .< 62. cesti proti vzhodu (East), 1 tako da imamo že lepo števi- j lo hišnih posestnikov 11a E-68. 69. 72. 78. fteikatari 90 že preko .Superior a ve. Nekda- .1 nje znane slovenske ceste 1 (Lakeside, E, 39 E. 54) po- , časi prihajajo v tuje roke. t; Kaikor smo Slovenci izgnali i Nemice in Amerikance, tako nas počasi izpodrinjajo Hrvati in Rumu ni. Mi puščamo ] stane plesnjive hiše in si iščemo novih, dočim se morajo novi naselniki zadovoljiti z našo zapuščino, kakor smo se morali, dokler smo bili še mladi in siromašni.
Naša stanovanja so vedno lepša; niožje upoštevajo delo in napore svojih žen veliko bolj kot ikdaj poprej ter jim (privoščijo boljše obleke, več prostega časa in — manj otrok. Družinsko .življenje med Slovenci v Clevelandu je vsako leto lepše. Pijančeva-i nja je vedno manj, in Slovenec ima vedno Več spoštovanja do rojaka Slovenca, totdi-si tega ali onega prepričanja.
Lansko leto smo veliko pisali o Slovenskem Nanodnem Domu, za katerega se je za-pvzelo dosedaj 40 slovenskih društev in cela naselbina. (Ne da bi se hvalili, hočemo pripomniti, da je bila reklama našega lista velike važnosti za dosedanji uspeh S. N. Doma in da je bila večinoma brezplačna.). '
Sedaj je v blagajni Doma blizu dvajset tisoče dolarjev, torej ena petina cele svote,
i katere potrebujemo za celo zgradbo. Nekatera društva sč - na zadnji seji že priporočala, da se ikmalu nakupi prostor za Ibodočo stavbo, da bodejc ljudje imeli pred očmi še bolj potrebo Doma. Tio zimo so se vsa društva in vsi člani, ki se udeležujejo sej, prepričali, kako potrebujemo moderno urejene stavbe, kjer nam ne
I bo treba zmrzovati vsled pomanjkanja plina-Kakor čujemo, se bo v " kratkem vršila po naselbini " letna koleleta za Dom, ki je ; lansko" leto prinesla- blizu ' $1300. Prav gotovo se bo ' vsak (Slovenec v Clevelandu odzval, posebno še trgovci, hišni posestniki. in—■ fantje.
Lansko leto se je tudi ustanovilo novo podjetje: Slovensko stavbinsko in posojilno društvo, iki bo posojevalo rojakom denar na posestva ter obnenem pomagalo, da ljudje varčujejo, ker vsak mesec plačajo gotovo svoto. Prvo leto kakih 5 mesecev) je že imelo nad »deset tisoč dolarjev prometa in je dosedaj posodilo nad Sest tisoč dolarjev rojakom na hiše in zemljišča. Ako upoštevamo, da je zadnjih par mesecev Slovencem jako teško izposoditi si kak denar iz bank, nam bo to podjetje v veliko korist. Priporočamo vsem rojakom, da vlagajo denar v ta zavod, da se zopet lahiko , posodi Slovencem.
Trgovina v naselbini se le1-po razvija, dasiravno je zadnje čase bolj teško začeti kaj novega, ker je teško ddbiti kaj naj kredit. Groceristi in mesarji so odpravili ''stamp-se", škoda pa je, da so obenem odpravili tudi "opeke" za Narodni Dom, 'ker bi bili veliko pomagali, da bi Dom hitreje stal in so se ljudje ravno privadili nanje. Tudi bi ne trpeli gmotno in z opekami ne podpirali tujih trgovin v mestu. Želimo, cla se opeke zopet vpeljejo za: Slovence.
Vedno bolj smo prepričani da je slovenski trgovec jako potreben za naselbino, fcčr potem ostane veliko denarja med nami, ki bi drugače šel v tuje roke- Marsikak rojak bi ne imel svoje ,hiše, ako bi ne )ilo slovenskih saloonerjev in trgovcev, pač bi se drugi postavljali z našim denarjem. Zato pazimo, da os»tane tem več denarja med (Slovenci in Dcdpirajmo eden drugega.
/Nkša domača podporna or-nizacija. Slovenska Dobrodelna Zveza, je zadnje leto lepo napredovala. Sedaj je najbogatejša slovenska organizacija v primeri s članstvom. V blagajni je $64.000, ki so posojeni rojakom v Clevelandu na liše in zemljišča. V tej organizaciji nimamo nobene politike in lahko izhajamo "klerikalci" in "napredni" drug tp-oleg drugega, (kar je najlepši dokaz, da Slovenci v Clevelandu ires napredujemo, ker si ahko eden drugemu pogledamo v obraz, tudi če smo ne-cateri bolj pobožni kot drugi. Vpliv Amerike je pač velik!
Naši rojaki, tk:i so skoro sami delavci, so si zadnje leto navzlic draginji prihranili marsikak dolar, ker so splošno veliko Ibolj varčevali kot prejšna leta. Priporočamo posebno neoženjenim, da dajejo v tem času zaslužeik na stran za poznejša leta, ako se bo bolj slabo delalo, da jih gospodinjam ne bo treba zastonj rediti, kot se je zgodilo v prejšnih letih v tcltko sluča-jih.
Kakor dosedaj, delajmo na to, da bomo vsi skupaj laihko .ponosni na naselbino in sami nase. Ni nam treba veliko krika, ampak veliko dela in izobrazbe.	,
e-
Napad na London.
London, 17. febr- Več nemških zrakoplovov je ponovno napadlo London. Toda le er nemu se je posrečilo, da je zagnal bpmbe na mesto, ostali zrakoalovi so bili pravočasno prepdaeni.
J
Prihranim si enajst parov čevljev na leto.
* a *
PRAV tako se je izrazil. In on je.do-bro poznani rudarski nženir, ki je * dovolj dolgo nosil 'boots", da ve kaj reče; Njegovo pismo je krasno priporočilo za "Hi-Pres" boots, narejene po Goodrich načinu, v enem samem kosu iz najboljšega kavčuka na svetu. Te čevlje ne likajo, ne pokajo. Lepo zgle-dajo, se lahko nosijo ob jed nem pa si prihranite dva ali tri para Čevljev na leto.
u Prodaja se pri 40,000 prodajalcih
" THE*B. F. GOODRICH RUBBER COMPANY
Muk.r« of tka C.l.br.t.d Ca«dneh AutomobiU TIr*— -fijr^ i|
"Best in the long Run"	jti^QT«*
\	AKRON, OHIO
Vv	The City of Goodrich	rH^fr—
ia I W J	wr 1 —|S	Vffl
EH ■ I WKl ^dk	—iF|ph
Sr4J Hl K JhB|| Mmmbh	j&k j<JM B«' ili i—iWi an ■ yjj^WjCTgpy^p^^
________ Dopisi.
Cleveland, O. —'Cenjeno u-redništvo. Jaiz 'ki to pišem, sem star nad ipetdeset let. V Ameriki sem že dvaindvajset let, v Clevelandu nad petnajst. Nekateri mlajši rojaiki mi, lahko vrjaiiTejo, da sem v svojem življenju že marsikaj skusil. Narddil sem gotovo veliko napak, pazil pa sem vedmo, da nisem nikdar ene napake naredil dvakrat. Ko sem bil mlad, sem mislil, da &em j^az najbolj moder, ko sem se pa postaral, sem začel spoznavati, da so moj stari oče in drugi bolj odrastli ljudje tuldi kaj vedeli. ,	»
In ravno to se ponavlja pri vsakem rodu;: mladi fantje mislijo, 'da mi stari prav nič ne zastopimo te politike. To vidim iz dopisov -po raznih slovenskih časopisih, kamor piše veliko mladih fantov na tak način, kakor bi bila^**^ učenost samo njihova ^^ka-kor pravijo, da '"jedo politiko Dalje na tretji strani.
I Liniment. i
)	*
Za dobro in uspešno domačo ra-
1 bo hi morala vedno Imeti to zdra-	'
i vilo vsaka družina, kajti to zdra-	<
vilo kmalu odpravi bolečine v pr-
1 tih, V križu, v kolku, ali kjerkoli	'
I si že bodi. če so te bolečine na-	i
stale vsled revmatizma, ali pre-	,
1 hlada.	(
I	i
; Cevera's
> L? Gothard Oil
i ' . (Severovo Gothardsko olje) je (
znano kot izborno mazilo pri I zdravljenju revmatizma, okore- < . losti udov, hrbtobola in krčev. To ,
je zelo uspeSen lek, kojega naj bi I imela pri rokah vsaka družina, < . Natačna navodila so označena |
na steklenici. 1 Cena 50 in 60 centov, i Na prodaj v vseh lekarnah. i
Oženite Me!
Poiljite 50c, in mi T«m polijemo n.jno-v.jti ioallovanjtki katalog x im.ni, lavi in alikami annogo lapih deklet in u-dov. ki talija aakon Poitano in tajno. Poiljite SOc na
T€ell«l>lo Clut>
Dept. 14. Bo« 455 Loa Angela«, Cal.
F.br, 1»'IB._______
Vi
Lahko Zaslužite
poleg svoje redne plače
na dan
na jako enostaven in lahek način, večinoma zvečer
POfEM ZAJAMČENEGA POŠTENEGA PODJETJA
Koristna propoiicija ca vas a xa narod jako koristna.
Vse podrobnoitl in oarodila dobite k o pošljete svoje ime in naslov
SLAVIC PlIBL CO. J&SSS5K
■ J. S. Jablonski
H SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST.CLAIR AVE. *
H Izdeluje slike zaženitbein družinske slike, otroške	I
slike, po najnovejši modi Sn.po nizkih cenah. Za	I
#-4,.OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo	i HS8I eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO.
ČUDOVITA POUDbA.
Doctor OowdrtcK, shtviul X-Ray Kpecijaltat nudi svoje skuta Je vsaki
bolni oseibl. da je>■ lahko vsakdo deležen te čudovite ponudbe, hdor » M r brez uspeha zdravil pri drugih zdravnikih in troftil denar.
r .	Ne plačajte za
neuspešno
t ni^EfT 1 J	zdravljenje.
M ^^■i-iflnjMM& lr'^^	Moj urad Ima vse potrebne, mo
ti	■ II	dei-ne in enanstrene instrumente Uk.
pa /^jpgf^^OTkB M	popolno pretakavo in zdravljenje bo«
* i v MtlM n	lezn1, w dolgo	M°J »m«11"0 i
Jf^a Iflfl U	J8 uspeino zdraviti veakega bolni-
P Wj fi^fl I	k a. En earn obisk vas .prepriča. Ne
M I m 11r!n ~~ ||LJ]/^y j v	čakajte svojega zdravnika, da vam \
V L	\\	zapusti, ampak pridite takoj k nam
JUJis	sami.
Posebno	naznanilo«
Jaz želim, da mi zaupate. Jaz želim, da pridete in mi razložite svoje bolezen v vasem Jedka. Pomnite, Jaz tihtern navadam zdravnik, ampak \ špecljallst z mnogimi leti akufinjo, da idravim bolezni kakor Je vaša ta katere so drugI nehali zdnavitt Dalj Caea ste bili bolni, bolj Je zapletena vete bolezen, tem večje zanimanje imam. Jaz naredim rad kar drugi skušajo narediti in ne momejo narediti. N« zgubljajte dela. Vee zdravljenje I Je prijetno in vam ne povzroče, bolečin. Imam Številne čudovite »troje za 1 zdravljenje vsake bolezni. Kadar «e egiaeite prt naa, ste sprejeti « idejo, • da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. MOja ipopoina predukava z X-flay vem pove o v tuš eni položaju. Ce eo drugI ugibali, pridite k meni. Go-tevo pridete iK>zoeJe, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računamo za noevet la | preiskavo, če se zdravite.
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med E«Ud t
4. nadst	ipacljalial, CLEVELAND. O.	>n PrOipCCt
Urada* urai >. »jutraj Jo ». »T. Ob nadaljah od 10 Jo 1.	. ; 1 ^
Dr. J. V. Župnik
, SLOVENSKI
ZOBOZRAVNIK
6127 ST. CLAIR AVE. KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO , Najboljše zobozdravnisko delo po nizkih cenah.
Uradne ur«: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer.
Kdor ne more ©b tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile.
fl^F* Sprejemam Liberty bonde h) plačilo *dra*>nUK1t> računom
hiAI "	.t. ".	'WfffiniBI
Blown* Dobrodelna Zveza.
»lnvratan ffotaal Vnutl Au u.
UST. 13. NOV. ZlSjguk INK. 13. MARCA
1910.	I fCATir	m4,
V DRŽAVI OHIO MHb V DRŽAVI OHIO j
S#d«i: CUt.UdJ, Ohio . T«L O. S. Princeton 127« R	Vrf»*n»i urad: 1052 E. MmI St.
UPRAVNI ODBOR:
'Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 39<H St. Ciair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6217 St Clair av«. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd 9t. Blagajnik: JERNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
j	LOUBS J. PlRiC, 6119 St. Clair »ve.
IGNAC SMUK, 1051 Addison Road.
JOS. ROSS, 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:
JOSI'P KALAN, 6101 St. Glair ave, AGNES ZALOKAjR, 1081 Addison
[ * FRlANK ZOiRICH, 5909 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR:
F1RAN1K M. JAKSIC, 1203 'Norwood Rd. FRANK CERNE, 6033 St. Clair ave. ANTON G R DIN A, 6127 Stj Clair ave.
•	VRHOVNI ZDRAVNIK:
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
LEV EUAN D SKA AMiEiRIKA", 6119 St. Clair are.
Vse denarne zadeve in stvari, kar s« tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan.
iSeje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada.
I^HHHNNIIillHMUHHiVW	................—--------------—..............
SLOVENSKA DOBRODELNA ZVEZA V OLEVELANDU, OHIO.
Kratko poročilo vrh. tajnika. Te dni so se knjige' Zveze za-Idjučileza leto 1917. Vfcljub velikim smrtnim slučajem in velikemu številu bolni'kov, je Zveza še vedmoi napredovala. Tukaj podam le nekoliko (podatkov, ker celoten račun pride v kratkem v javnost, kakor hitro bfcxlejo knjige od nadzornega odbora in zapriseženega izvežbanca pregledane, v*. Jvezai je imela Ikoncem leta 1916 v gotovini denarja $47-* 244.33 koncem leta 1917 pa $64.553-3^ NAPREDEK za $17.309.03. Ta svota se razdeli na tri sklade in sicer: posmrt-ninsiki razred $45.853.24, Uolniški in odškodninski $17.481.43 in upravni sklad $1.218.69.
Zveza šteje i^ruštev z 1790 člani in članicami. Na posojilu ima 23 slovenskim strankam v svoti $55.220.00, v Liberty Bondih $1.500.00, drugje naj hranilnih vlogah po 4% na bankalh.
Roleg tega, da je tako velik uspeh in napredek pri Slovenski Ddbrodelni Zvezi, je pa tudi dokazano, da imajo ljudje zaupanje v Zvezo, a veliko je še naših rojakov, ki raje podpirajo druga tuja; podjetja kakor domača. Pri Zvezi je bilo tekom leta! 1917 smrtnih slučajev 18, za'katere se je izplačalo $7.200.00, in 424 bolniških slučajev, za katere se je izplačalo $9.9201,32 za bolniško podporo in $75.00 za podŠkodnino in vsem lem je nad $17.000.00 v btadniškem skladu.
Zatorej se opozarja vse nase člane in članice, da pridno prippročajo na'šo Zvezo ikot eno prvih v tej deželi, kar se tiče tako mlade organizacije, 'da je bila na tako zdravi podlaigi ustanovljena, za kar moramo našim začetnikom častitaiti, da so naredili ta-ko lep ikorak za našo naselbino, da so se odcepili od dr. sv. Barbare in začeli misliti na Cleveland.
Vprašajte za; pogoje za pristop pri krajevnih društvih ali v uradu Zveze na 1052 E. 62 nd St., drugo nadstropje od zadaj.
FRAIMK HUDOVERNIK.
Nadaljevanje iz druge strani.
s ta veliko žlico". Ako se -pa pomeniš z .njimi osdbno iz ust v usta, kakor mi pravijo ljudje, so pa taki, Idia jim je v resnici potrebno še precej mleka za telo in šole življenja za pamet, predno jih Ibo-demo poslušali. Tudi vam g-, urednik vedno vsega ne vrja-mem. (Hvala le»pa! op. ured.) »Zadnje čase je po naših časopisih grozno veliko ropota, kot tedaj, Iko se gre za življenje in smnt.Ves narod je videti .navdušen za 'eno ali Idirugo stran.. Eni pridigajo za Slovensko ReptUbličansko združenje, na drugem focncu zopet za Slovensko Narodno Zvezo ali Jugoslovanski Odbor. Nekaj dnij nazaj sem, vzel v roke svinčnik in papir in sem zaiael računati. 2e iz starih .s'kusenj vem, da se vsako navdušenje lahlco zmeri s centi in dolarji. Videl sem račune Republičanskega Združenja in račune Jugoslovanske Kance-larije, Iker nisem imel računa S. N. Zveze ipri rokah.,
Repub Učansko (Združenje piše, da so spnejeli v štirih mesecih do 16. januarija letos okrog $470. Ker je pa -napisano v "cajtengah", da so pri Republikanskem Združenju »tiri velike Jednote in Zvieze in
veliko društev, ki imajo sktt-paj najmanj 25.000 članov, se torej sprevidi, da <od telli petindvajset tisoč članov Republikanskega Združenja je kfaroval vsak malo več kot en cenit in pol v štirih mesecih, ali niti pol centa na mesec.
V računih Jugoslovanskega Odbora pa vidim da dobivajo nad $2000 na mesec, če štejem, da je vseh Jugoslovanov ali Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ameriki pol milijona, pride na vsaikega Jugoslovana pol centa na mesec. Za pijačo pa samo clevelands-ka naselbina potroši na leto pol milijona dolarjev na leto, kakor sem bral svoje Idni v »časopisih.
Mi starejši ljudje vemo kaj se pravi delati. Kjdor največ premore, najmanj kriči. Ali ste že slišali kdaj rojaka, ki je kupoval hišo, da j'e kričal po vseh vogalih? On je lepo molčal, delal in zbiral denar skupaj, ogledal si hišo, # jo dobro precenil, potem pa kupil in mir besedij.
.	0
Vsem«vam pa, ki se poganjate bodisi za Republikansko Združenje ali za Jugoslovanski Odbor, bi svetoval sledeče sDobite izmetil 206.000 ameriških ISlovehcev vsaj 50.P00 moških, katerih vsak ibo dal $1.00, ali menda toliko kot za-
I pije v treh dneh. Polovico' I tega denarja naj gre na eno I stranko, polovico na drugo. V I ipaT mesecih imamo $50000 I za rešitev toaroda. 'Dokler bo-I rmo pa dajali samo po pol I centa na mesec za našo svo-I bodo, za republiko in za ta-■ kje stvari, dokler se bodete I samo po časopisih kavsali, I nam bodo na&i voditelji in I "ministri" dld/ lakote pocrkali, I z njimi bo šla pa tudi naša i Jugoslavija ali pa federativna
repu'blika. 'd Nam starejšim, posebno pa I hišnim posestnikom, ki vemo I kaij je življenje in trplenje in I triwfi, in ki imamo familije, se I nam cel ta ropot in kričanje I in zmerjanje po raznih časopi-I sžh>, zdi že odveč in ipreotroč-I je, zato pa tudi neradi kaj I damo, iker vidimo, da najbolj I kričijo samo taki, tki jih ne I poznamo, o katerih še nismo I nikoli slišali, da bi kaj naredi-I li za clevelanldteko naselbino, I za narod. Vemo, da nimaj° J druzega kot velika usta. I Pa brez zamere. Podpisal I se ne bom s pravim imenom, I ker se bojim slovenske olike! I Vaš prijatelj
z Bonna ave. c-
I Nemci in Slovani.
Kmalu po vstopu v zgodo-I vino so Nemci prevzeli nalo-I go, najd'legovati in tlačiti tuje I narode, bodisi odkrito, s su-I rovo silo, bodisi na prikrit I zvijačen način, v oMiiki go-I soparskega izkoriščanja. Go-I spodstvo najel! drugimi narodi ' je bil vedno najvišji princip nemške politike, kateremu so ostali zvesti seveda tudi avstrijski Nemci. Dasi je med . njimi mnogo strank, ki so bile dostiikrat v hudem boju nufd seboj, so vendar pokazali brez vsakih pogajanj in kompromisov občudovanja vredno slogo, kadar je veljalo pritisniti ob steno Slovane.
V sedanjem času, ko se bore avstrijski Slovani za svojo svotaodo,politično in gospodar sko 'neodvisnost, so zopet Nemci oni, ki se temu naj'bolj upirajo, ker bi jih radi popolnoma podjarmili in uničili narodno in gospcdars»ko. Na vseh shodili, katere so priredili Nemci, da odloČijo notranjo politiko Avstrije, se je ipiovdarjalo, da se ne sme dati Slovanom nikakih pravic, medtem ko so zahtevali za sd)e vse. privilegije, objednem 1 pa, da nadvlada povsod nemški jezik.
\a enem takem a/hodu, ka- : tc.rega so priredili češlki (Nemci, je predsednik shoda izjavil 1 svoje obžalovanje nad tem, da so bili pomiloščeni "vnele- 1 izdaj\iišlki IČehi, iSlovenci in i Poljaki". Nadalje je izjavil: 1 "Bilo je že Vse pripravljeno, 1 da se zagotovi Nemcem zaslu- i žena hegemonija, a ruska re- 1 violucija in strah pred razbur- 1 jienjem demokracije sta uničila vse naše nade. Cehi se ne bodo ustavili niti pred Id'rzav- ] ljansko vojno. Mi hočemo na vsak z&čin državo osvoboditi < slovanskih razbojnikov. Shod se je s predsednikom strinjal < ter sprejel resolucijo slične 1 vseibine, v kateri zaihteva, lo- 1 čitev nemških pokiajin od ! čeških, poseben deželni z<bor, < centralizacijo Avstrije in u- J veklbo nemškega državnega j jezika. 'Shod je izrecno cld're- < kiel Čehom pravico, ustanoviti si neodvisno državo.	<
Te surove izjave in nelogič- I ne ter krivične zahteve čeških ' Nemcev popolnoma odgovar- < jajo nemškemu značaju.	<
.pomen glasu vpijočega v pu- ; ščavi ima pismo, katero je po- j slal zmernejši nemšflci posla- ] nec Loderman slhodu, v kate- 1 rem opozarja, da bo imelo 1 stremljenje čeških Nemcev po ; avtonomiji mernikih pokrajin 1 na Češkem le tedaj vspeh, ako i bodo Nemci priznali taiste 1 pravice, katere sarmi zahteva- I jo, tudi Čelhiom, iMalorusom, 1 Italijanom in Jugoslovanom, 1 kajti pot 8c avtonomiji čeških | Nemcev vodi preko avtonomije vseh avstrijskih narodov. j
Na • shdcfti parlamentarcev j -raznih nemških sftrank, držav- ,
Prva slika preldstavlja
Mrs. Angelo Vidmar, hčerko znane clevelajidske slovenske družine Jolin Grdi-
nove. Mrs. Vidmar je na-1 %>
<larjena pevka in smo imeli že večkrat priliko slisati njen prijetni, glas pri raznih slovenskih prireditvah. Poje mezzo-soprano, in v peteik, 22. fefbr. cji) priliki umetniške predstave, katero priredi njen brat, John J. Grdina v Gndinovi dvorani bo zapela nekaj lepih pesmic, kot ''Na tujih tleh" in "Forever amd a day."
Druga slika predstavlja drugo nadarjeno slovenslko pevko, MHss 'M<lry Udvich, ki b skmpaij z Mrs. Angelo Vidmar in M4ss Josephine iLausdlve nastopila pri isti predstavi. Miss Udovich bo pela "Srcu" in MGood-by Sweet Idlay." 'Mrs. Vidmar spremlja pri petju na klavir Mrs. C. L. Neth, Miss Josephine Lausche bo spremljal na klavirju njen brat William Lausche, j ako nadarjen pianist, in Miss Udovidh spremlja na piano Miss Hazel Miller.
Predstava, katero priredi John J. 'Grdina bo ena najboljših, kar »jih je še kdaj imel. Slovensko občinstvo u-Ijitdmo opozarjamo na te predstavo, ki se vrši v ipetek, na praznik rojstnega dne Geo. Washingtona, ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani.
DR. L. E. S1EGELSTEIN,
Main 1306	C««tr»l 2481 R
[""KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
URADNE UREr Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10 do 12
308 Permanent Bid«. 746 Euclid A»e. near Eait 9th St.
nih funkcijdnarjev, članov gosposke zbornice, poslancev in visokošolskih profesorjev na Dunaju je bila sprejeta^esolu-cija, v Ikateri se vlado pbziva, a naj stremi za tiem, da •klene časten mir. Ra&ven ega jfe naročil shod parla mentarcem - sklicateljem, da ustanove v najkrajšem času organizacije, ki naj pridobe javno mnenje za to, da'se zahteva preustrojitev Avstrije na podlagi prave demokracije in resnične enakopravnosti.
Avstrijsko nemštvo se je s tem razdelilo v dva taboraf. Obema skupno je sovraštvo proti Slovanom, samo, Ida ga prvi javno priznava, drugi i t. taktičnih razlogov prikriva. Prvi ikaze »brez Sramu pomanjkanje vsakega čuta pravičnosti, kar zahteva na Češkem, kjer so • Nemci v manjšini, nemško avtonomijo, Viedtem ko ne priznava v deželah z nemšlkio večino, manjšini niti najmanjših pravic in jo hoče uničiti s centralizacijo. Drugi talbtor pa hlini pravicoljubje in tolerantnost, hoteč premotiti slovanske narode, da bi nehali siliti proč od Avstrije. Njegova zahteva «po pravi demokraciji in resnični enakopravnost^ je važna le zaradi-tega, ker so Nemci s tem pred celini svetom priznali, da ni bila doseltanja enakopravnost, dasi zajamčena po državnilhi o-snovnih zakonih, resnična, temveč samo na papirju in da so iXemci zlorabljali državno oblast, katero so imeli v rokah, za kršenje zaikona in ideje enakopravnosti, katero sedaj sami ponujajo.
Avstrijski Slovani pa Nemce dobro poznajo in vedo, da ta zahteva, oziroma ponudba 'Vesnine'' enakopravnosti ni ofdikritosrčna, temveč le posledica težkega političnega položaja, ki ogroža obstoj Avstrije. Oni dobro vedo, da bi Nemci, kadar bi bila nevarnost ža Avstrijo odstranjena/ vse svoje ponudbe in obljube ali pozabili, ali pa kljub raznim pravicam našli pot, da bi še naprej izkoriščali in uničevali slovanske narode. Vsled tega bo avstrij-slke Slovane kljub vsem obljubam tudi v botibče še vodila edino rešilno geslo :"Proč od Avstrije 1"
Ob priliki kake veselice, betrlnje In pri veielem omizju, »pomnite ee na neredne etevbo "SLOViNtKI NA-RODNI DOM-. V«k nejmanjil 4»r dobrodolel.
J
. Boji na Champagne fronti.
i Ostri boji se vršijo med { Amerikance in Francozi ter . med IX'emci na Champagne sektorju francoske fronte. Pri ' ButJte des Mesnil, kjer stoje ameriške baterije, so bili boji posebno ostri, in tu so trpe-t li Nemci precejšne ^gube. , Francozi so zasedli več strel-, nih jarkov v gorenji Alzaciji.
Boji na Laškem. , Na laški fronti popravljajo ; in ikon sol id i rajo svojo fronto.
Poroča se, da je 'bilo velč nem-, šili bataljonov potegnjenih iz laiške fronte, * in njih mesta so , zasedli ogrski regimenti. t	4000 ubitih.
: Revolucijoname čete gene rata Aleksajeva so dobile ob-, čuten poraz. Boljševiki so za-. sedli mesto Kijev, glavno mesto Ukrajinske republike, kjer so pomorili 4000 oseb 1 7000 jih je ranjenih. Kri se , je prelivala kot hudournik, j Boljševiki so metali bomlbie v
mesto in' ubijali ljudi, i Lakota v Petrogradu.
Lakota prevladuje v Pet-. rogradu. INItkolaj iLenine, vod-I ja ruske vlakfe je izdal edikt^ v katerem prepoveduje stra-dajočemu prebivalstvu hicditi v Petrograd.
—Rojaki, gospodinje, ki ku-I pujete kruh, pazite, koliko i tehta. Če kruh tehta manj kot 16 unčev ali 24 unčev, naznanite vsak tale slučajj na 226 City Hall.
vasi okolici
Cleveland Zxiiet Company
ena najvarnejiih bank ▼ deželi, ima podruinico ravno ▼ rail okolici, ki je odprta r soboto «▼«• 7 čer za vaio udobnost.
Tu dobita točno, prijaz. no, prijetno poetreibo, kakor ▼ nekem drugem izmed ieataej*tib uradov Cleveland Trust Ce.Hra-nilne vlof« netijo 4 pro*
Zbc Clepelan^ Zmet Company
GUtdI eredi ♦ Euclid, r.i>l E. Sik 81.
IPr»»«l«|. nmd $04.000.000
! Severova Družinska I zdravila
; so obče priljubljena idbmača zdravila katera se rabijo že zadnjih sedemintrideset let. So tedaj preisku-š'ena in vredna vašega zaupanja.
[___________!______'	. ...... —-~ - ■ ■ -.■J
| Severa'« Balsam for Lungs <»fverov iiairam za pl}t>e«) j kswvw.	e prijetno zdravilo zoper kaAelJ,
l prehlad, hripavost, kačelj pri vnetju gapnlkov, krčevito davico ln
; kafielj iprl hripl.	Cena 25 ln 50 centov.
> Severa's Regulator	(Sev^ov Rejfulator) dragoceno
j nevera S l\egutaior	8pioa*S krepilo za Ženske, ki trpe
vsled bolesti lastnih njihovemu spolu?	Cena fl.^A.
Sever,'. Kidney & Liver Remedy <«™ ~ £
držanje scalnlce. gosto scalnlco, Hcalne neprlllke, otekanje nog vsled
I oblati bolezni, zlatenico ln kisel Želodec.	Cena 75c ln |1.25
Severa'« Skin Ointment t sirovo mazilo za kotne boiez-
nlj zoper garjflf kraHte, USaJ, »lani tok, Bpahkd, luskine in razbražbe.	Cena 50 centov.
Severn's Balaam of Life (Severov žlvljenskl Balzam) Severa s oaisam or Lire 8pIofino krep(,ilo ln ^^ ^
per Jeme neprlllke. neprebavnont, dolgotrajno zabasanost in tetko » probavo.	Cena 85 centov.
t Q.u.^.V Norvntnn (Severov Nerveton)) uspeftna pomoč I oevera« i^iervoion prl duftevn, ^tr^t^ nespečnosti,
| živčne onemoglosti, histeriji ln nervoznosti.	Cena $1.26
Severa'« Gothard Oil (Beverovo Oothardsko olje) do-. severa« isocnara ^n bro mazlIo aU „nlment za rev.
matlzem, nevralgljo, lzvljenje, odrga, otekline, otekle 21eze, bolečine krče okorelost poBledlce revmatlzma aH pakostnlc^.
Cena 30 in 60 centov.
Sever.'. Medic.1 Skin Sep LT« X
seplčno kožno milo za lobanjo, lase ln obraz. Izvrstno za otroAko kopel J,. In za umivanje lobanje, las ln kože.	Cfna 25 centov.
Pl&lttf po cenik (Severovlh zdravil. Severova družlnaka zdravila so naprodaj po VBeh lekarnah, ako jih ne dobite pri vašem lekarnarju, obrnite se direktno na nas. Ali vedno se prepričajte in vprašajte pri vaSem lekarnarju.
W. F. Severa Co.
Cedar Rapids, Iowa.
AMBULANCA.
Za vsaki slučaj utsreče ali bolesni, če potrebujete
čujemo in odgovarjamo telefon, ker itonf v hiii j
obenem Ako rain operator reče, da se ne oglasimo, ne vrjemite, zahtevajte supervisor^a, in d?-Wtc odgovor od osi UfcoJ.
ANTON GRDINA j
6127 St. Clair Ave. Cleveland, O.
PRINCETON
1381
Bell Rosedale 1881
$1000 nagrade.
Dobi oni, ki da informacije za arest in obsodbo osebe ali oseb, ki so oropale mojo hišo v Mentorju, Ohio, v nedeljo, 10. febr. 1918. Ukradeno mi je bilo mnogo obleke, perila, posteljne oprave, srebra, kar je bilo zaznamovano s črkami "H. W. K."
Vsi dogovori se vršijo tajno.
Naslov, *
H. W. KING,
King Bridge Co., Cleveland, O.
ELEKTRIČNA LUČ
NAJBOLJ ZDRAVA LUČ,
Elektrika naredi vaše stanovanje bolj zdravo za življenje. Električna luč ne vživa zraka in ne muči in napenja oči. Uvedite elektriko v vašo hišo.
THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
m
Andrej Cernišev,
*
Roman
» > f . ■ Spisal: JULIUS ZEYER	Poslovenil STANKO S VETINA
Mlinulo je nekaj let in o svojem prijatelju nisem ničesar slišal; druge vezi so me n*ed tem priklenile k drugim osebanr, potoval sem po Evropi in spomin' na tovariša moje mladosti ni zginil sicer nikdar v popolno pozabljenje, vendar slika njegova je dalje "bolj bledela. Nekega dne sem se brezskrbno sprehajal po Neapulju in v sredini To-leške ulice se mi je naenkrat prikazali v polni svetlobi italijanskega solnca duh mojega prijatelja, 'tako sem vsaj sodil po njegovem 'bk-dem, izmučenem obrazu in po pošastnem izkazu njegovega očesa. Ar-tur seveda ni 'bil »duh, toda bil je senca prejšnega človeka, postaral se je> pred časom, njegova moška odločnost je izginila in očividno je korakal onemu svetu nasproti, iz katerega sem ravno sodil, da se je povrnil. Vendar je kazal *nake veselja. ko me je spoznal. Skraja je bi! malobese-den, toda počasi se je zo-pet bolj pri vil k meni in slednjič sva postala v kratkem času zopet neločljiva prijatelja. Po-vekial mi je, da je izgubil vse svoje premoženje v podjetju, ki ga je smatral za cilj 'svojega bogatega sorodnika, da ;e prevarjen v svojem pričakovanju, da ne najde več nobene vabljivosti v življenju in da nestrpljivo čaka na bližnjo smrt. Trudil sem se, da bi ga osrčil in nekoč sem v šali namignil na to, kar sem imenoval njegovo hhnero. Artur se je razjezil. "To je ravno, kar
soince, da: t« oči so viktele razvaline palač asirskih kraljev! In kako plačilo imam za svoje delo? Posmeh!" Prosil sem ga, naj mi stvar natančneje ipojasnj.	v
'IfNIe morem ti pod-robno popisati svoje težavne in dolge poti," je začel z vnemo in na-vdušenjem pripovedovati, "slednjič sem dosegel ono strašno puščavo, kjer kipijo
v	nelbo visoki griči, ki niso nič druzega po mojem prepriča-nju kot razvaline velikanskega mesta,na lastne oči sem videl največjega izmed1 teh gričev, ki ga tamošnje ljudstvo imenuje ''stolp Nmiroda", toda v revni vasici, v okolici sem padel v roke razbojnikom, na pragu mojega cilja me je čakala prevara, in grenka smrt. Branil sem se kakor obupanec tudi potem, ko so moji najeti spremljevalci ležali mrtvi okrog mene, toda zmagali so me, zgrudil sem se ranjen od ostrine njih krivih noževa.. . Mrak mi je zakril oči... Zbudil sem se v nekaki pdclzemeljski ječi; ne vem, kako dolgo že sem tam ležal, Iko je iprišel k meni mož divjega obraza, nesoč rdečo plapolajoče luč. Dal mi je raztt-
jneti, da se hoče z meiroj pogajati za odkupnino; povedal miSje veliko svoto in dal mi je i prem>Vklk,ee ne ugodim njego-'
vi	zahtevi, da ne odidem živ iz ječe. Nato je odšel in mi pustil luč. Začel sem premišljevati o svojem položaju, toda kmalu «etn pozabil v neiz-rečnem veselju na vse — pri rdeči svetlobi luči sem znal, da se nahajam v eumna-ti 'bivših asirskih kraljev, ki je sedaj služila za brlog razbojnikom! To je bila nizka, toda dolga dvorana, podobna kori-' dorju, stene so bile olbložene z ogromnimi albastrvimi deskami, popolnoma pokritimi z relijefi, sicer precej okornega dela, toda polnimi življenja in pred mojimi omamljenimi očmi so stali v polnem rnaje^-statu vladarji Babilona, gospodarji celega sveta, v dolgih
mk, ■ -
ttešjdh tesno flrileglajočih se haljah, okrašenih s širokimi, bogatimi robovi in z dolgimi čipkami, njih glave so ibile kronane s tiarami, prsa pokrita s sijajnim lišpom! Njih bogati 'brki so plavali v gostem valu po bradah, res kraljevskih, zakrivljeni, orlovi nosovi, polne, odločne ustnice in velike oči mandeljeve podobe so izdajale njih vzhodni tip! Stal sem od • osuplosti kar o-kamenel; toda naglo je ugasnila luč in zopet sem moral premišljevati o svojem obupnem položaju; rane so me začele zopet peči in moja src- j nost je izginjala. Naenkrat se mi je zdelo, da slišim v bližini koralke in iz najožjega konca galerije je prodirala do mene nekaka slaba luč, kakor bi bil tam kdo odiprl vrata, katerih prej nisem bil op^iM To niso bile sanje — temit se je neka roka laihno ^otak-nila čela. l< V stani," je rekel imelodičen glas v najčistejši angleščini, ''vstani, jaz vas bom rešil !"Molče sem ga ubogal. Sledil sem svojemu rešitelju ; peljal me je za roko po dolgih hodnikih! (Slednjič sva prišla iia svetlo. Solnce je ravno vzhajalo in pri njega bliščeči svetlobni mi je skraja jemala vid, sem opazil na vrhu griča, nasproti onega, iz katerega sem prišel, velikega leva, ki je veličastno stresal z grivo. Vkljub vsemu občudovanju- napram kralju puščave, sem bil vendar nemalo prestrašen, toda moj spremljevalec se za zver še zmenil ni^in me je mirno peljal do vasi. Divji prebivata tega revnega kraja so vstajali s svojih pragov in ise nama priklanjali, mislil sem, da poznam več kakor enega izmed razbojnikov prejšnjega dne. Za vasjo je bila skuipina palm in srebrna studenenica; okrog v senci je počivala majhna karavana.Še-le sedaj, ko so mojega spremljevalca pozdravili kot svojega gos.podarja, sem se tudi jaz ozrl nanj. Bil sem neizreč-no presenečen; zdelo se mi je, da vidim v njem enega izmed onih sirskih kraljev, ki sem jih ravno opazoval, toda 'bili m v primeri /. njim, kakor o korno delo onJhi relijefov k izdetlkom grških kipairjev — to je bil njih zidealizirani prototip. Kdo je bil ta mož? Zakaj so se klanjali barbari pred njim kakor preti 'bogom., Ta vprašanja so ni i ležala na jeziku, toda nijedntga nisem izustil; zgrabila me je mrzlica in zavest s« mi je povrnila šele tedaj, ko sem se prebudil v iSamiri na palubi angleškega parnika — toda skrivnostni mož, ki me je do tja spravil— je že izginil (urez sledu."
Vaša visokost si lahko misli, kak vtis j»e napravilo name Arturjevo pripovedovanje, slika onega -moža me je zasledovala na čuden način. Malo časa na to je Artur umrl in podedoval sem po njem mnogoštevilne zapiske o njegovem potovanju v Mezopotami, a našel sem tudi majhen akvarel, ki je predstavljal relief, o katerem je Artur trdil, da ga je* videl v babilonskih razva-j linah in doli pod neko postavo, izdelano s ppsebnim trudom, se bile pripisane besede: "To je obraz onega moža." Artur je bil diletant, toda ona slika je bila zelo živa in dan-na dan sem jo občudoval. Kake dve leti pozneje sem bil v Benetkah pri karnevalski slavnosti. V živopisani množici maškar sem .srečal na svoje veliko začudenje maš-karo, čisto po akvarelu mojega prijatelja kostumirano; bil sem tako presenečen, da sem prijel onega moža za ramo.
"Oprostite, gospod, zmotil sem se," sem opravičeval svo-
jo naglico, ko me je gledal, kakor 'bi pričakoval, da prebodem.
"Niste se zmotili," je odgovoril irt je sned masko, l'to je obraz onega moža." Res je •bil on. Predno sem se zavedel, je zginil."
"In -ta mož?" je vprašala Katarina, ki še vedno ni verjela, ''je oni, od katerega so vaše rože? Ali je ta mcxž tu v Petrogradu?"
"Da, vaša visokost; srečal sem ga pozneje v Parizu in se ni izogibal; toda o 'beneškem karnevalu in o mojem prijatelju se ni nikdar zmenil. Toda kar je najbolj čudno pri tem, je to, da se od onega dne, ko ga je Artur prvič videl in njegove obrise narisal na papirju, čeprav je že mnogo let
m <io
'današnjega dne in sel tudi niti za en dan ni postaral."
"Gospod poslanik," je rekla Katarina, "ne vem, če govorite resno. Niste me prepričali, tokla priznam, da bi rada videla tega človeka."
"Željo vaše visokosti je lahko izpolniti," je odvrnil sir Williams. ''Vaša visokost mi je izkazala veliko čaist, ker je (blagohotno sprejela (povabilo na maškerado v moji hiši;ako vaša visokost želi, povabim tudi kavali'rja Lamlbertija —"
"Lambertija!" je prestrašeno kriknila gospa Čoglokova in se brez ceremonije pokriža-la. '
Vsi so jo gledali vprašujoče in presenečeno.
''Ta čudni človek," yc pripovedovala najvišja dvorna dama, "ni prvič na Ruskem-Za mladih let njenega veličanstva je bil tukaj. Cesarica, tedaj še princezinja,ga je nekoč srečala v parku v cesarskem Selu in Lamberti ji je prerokoval, da bo zasedla ruski prestol. Ko se je njegovo prerokovanje n e p r i e a k o van o spolnilo, se ga je cesarica ogibala in zatrjevala, da jo abide groza, kadarkoli zagleda ma-kari senco njegovo. Medtem je Lamberti izginil tako naglo, kakor se je prikazal. Dolžnost moja je, 'da svarim vašo visokost, gotovo bi- vzbudilo največjo nejevoljo njenega milost! jivega veličanstva, ko bi se vaša visokost kedaj se-šla z Lambertijem in navsezadnje še z njim govorila."
Katarina je nekaj £asa molčala, nato pa se je obrnila k siru Williannsu: "Vaša eksce-lenca vidi," mu je rekla, "da se ne more vstreči nroji želji, ako bi njeno veličanstvo ne odobrilo mojega koraka, čeprav bi morda cesarica o naši stvari nikdar ne izvedela, fcor bi maškerada s svojim tajinst-venim plaščem vse pokrila. Res, _rada Ibi občudovala obleko asirskih kraljev, in po vašem opisu bi jo lahko spoznala, toda zadovoljim se s tem, da pogledam na dan maškera-de zbirko vaših vaz v zimskem vrtu poslaniške palače, o kateri govori celo mesto."
Pri poslednjih besedah je pomenljivo pogledala poslanika in ta je takoj razumel, da želi imeti na omenjenemu mestu tajen sestanek s čudakom Lambertijem.
"Zgodilo se bo po vaši želji, visokost," je rekel šepeta-je!, nato pa je glasno (pristavil: ''Mislim, da v slučaju, ako bi želela vaša visokost govoriti s kavalirjem Lambertijem, ne bi hotela biti poznana, in častno besedo dani na to, da ne bo Lamberti iz moj iti ust nikdar izvedel za pogovor današnjega večera."
Govorilo se je izopet o ma-lovažnih predmetih in Andreju se je posrečilo neopazno spregovoriti nekaj 'besed s Katarino; dame so se zbrale ok-
vedovala, kaj je že vse sliša-| la o Lambertiju in njegovih čarih.
Katarina je vstala in 'bila napol zakrita z močno štrlečo špaleto otkna.
"Oprostite, madame," je rekel Andrej in ji- je podal pahljačo,, katero je bila spustila, da 'bi mu dala priložnost stopiti k njii ''da (spregovorim nepoklicano nekaj besed — saj se to zgodi v imenu velikega kneza."
"No, gospod Černišev, kaj nam ukazuje naš soprog?" je viprasa'la s trpkim nasmehom in navidezna, zlagana bfrez-skrbnost Injenega clbraza je takoj izginila.
Andrejev obraz je sprelete-la rdečica.
"Njegova visokost, veliki kn'e»z, z mojimi uisti prosi zaslišanja pri vas, madame."^
"Prosi zaslišanja? Pri meni?" je vprašala Katarina ^začudeno, "aj, od kedaj se je pa knez navadil prositi, in mene prositi!"
''Veliki knez mi je rekel, da vlada med njim in vašo visokostjo nekako nesporazumlje-nje, dasi ne vem, kake vrste —" je jecljal AnM^^
Dalje prihodnjič.
Ruska armada.
Dasi je stotisooe ruskih' vojakov pofbegnilft s fronte, pa se naznanja, da broji ruska armada še vedno $5.000.000 do $10.000.000 vojakov t\a fronti. Toda orožja nima, transport je uničen, in vzelo bi več kot teto organizirati to armado.
Boljševiki se pripravljajo.
Kodanj, Danska, 19. febr.— Tukajšno časopisje je zvedelo, da so boljševiki začeli uničevati žito v raznih skladiščih, da ne bi padlo Nemcem v r<* ke, nadalje so boljševiki uničili vso ozimino na poljih, s tem da so polja preorali in uničili/seme.
h , — Soba se odda v najem za fanta ali dekleta. Kopališče na
razpolago. 1159 E. 61 st St.
(23)
Pozor Slovenci! ŽENSKA BRIVNICA.
1*366 Marquette Ro.
/blizu St. Clair in 55. ceste. Če hočete biti dobro obriti' in imeti fino lase postrižene, pridite k nam.
—	-	-	1	1
■
Opremljena soba se odda v
naij'em za boljšega (Slovenca ali Hrvata. Jako čedna soba. $2.50 na teden. Vprašajte na 728E. 96th (St-	(22)
Perilo se sprejme na d°m in
se tudi lika. Delo točno in či*
sto. 6011 St. Clair ave. (23)
Iščem delo kot bartender.
Kdor gostilničarjev potrebuje dobrega /bartendenja naj vpraša v upravništvu tega lista.
POZOR!
Naprodaj so dobri loti na West side, zraven Brodnika. Zamenja se tudi s hišo. Vprašajte na 973 Addison Rd.(23)
_____
Spedaj podpisani se v, imenu revne družine' lepo zahvaljujem vsem usmiljenim darovalcem dr. Žužemberk, ki so mi podarili svoto $iovdr. Glas Clev. Delavcev, št. 9 SDZ svoto $6.20, - ldh\ Svobodomiselne Slovenke, št. 2. SDZ svoto $4.25 in dr. Danica št-11 SDZ svoto $4.00. Iskrena zalivala vsem.
Josip Mehle.
NAZNANILO.
Cenjenim članom in članicam dr. Kras, št. 8 SDZ se tem potom naznanja, da se vrši važna seja dne 3. marca, tega leta. Na dnevnem . redu imamo več važnih stvari. Ra-ditega je članstvo proweno, da se udeleži polnoštevilno brez iz>jetne. Bratski pozdrav (23) John čeme, tajnik.
Odda se soba za spat, za 1 ali 2 fanta, pripravna za pečlarje. Plin in elektrika. Vprašajte v trgovini Jos. Gornika, Collin-wood j '"'Jv, (22),
za pristop k društvu
Društvo je na redni mesečni seji sklenila, da sprejema 1 žeme in dekleta od 18. do 40. leta (brez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, mairc in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z rojstmism listom ali pa s zapriseženo izjavo pri notarju. Društvo dlaje $6.00 'bolniške podpore na teldien in $300 smrtnine za vsako umrlo članico. Mesečnina znaša samo $i.co na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine1 $1.00, pa plačuje še 25c ma mesec, in ako mož umrje, dolbi žcina $150 smrtnine.
To društvo je eno najstarejših tu v Okivelandu, članic šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se vam nuidd prilika, da pristopite v to društvo Nreiz vsake pristopnine. (Moif-Fri.50)	ODiBOR.
POZOR, ROJAKI
. r vp*^^«' posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti, na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sebno po 6. uit zvečer.
Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40)
National brug Star«!
rogftl St. Clair ave. k 61. cest« S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis«. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45)
KJE SO
MSloš in Marta Nosetič in Mato ter Mara Ljevakovič. Išče jih Miloš Bastašič, častnik ruske armade. Nježinska
ulica, 32, Odesa, Rusija. (23) —~—1 1
Dve zidani hiši ste naprodaj,
16 sob, vsaka za dve družini, corner lot 80X140, vse moderno urejeno, cena $7500. To je jako poceni. Samo $2500 takoj, drugo kot rent. Oglasite se na 1065 E. 66th St. (21)
Slovenec bi rad dobil delo kot (bartender v kaki gostilni. Vprašajte na 33132 St. Clair ave._ (21)
Stalno delo dobi slovenska ku harica in sprejme se tudi starejša ženska, da pomaga v kuhinji. Vprašajte na 6034 St. Clair ave.	(24)
sledeče sporočilo iz Rusije:
Pazljivo čitam "ClevelandsRo Ameriko", kjer sem videl, da neki rojak v Clevdandu išče svojega sorodnika Antona Kovačič, ujetega v Rusiji, doma iz Begunj na Kranjskem. 'Govoril sem z njim na neki (postaji v Sibiriji, kjer smo se vozili mimo, toda kje se sedaj nahaja ne morem sporočiti. M<eni je bil jako znan, ker sem 'doma iz Bleda. Jaz sem star 35 let, nahajam ^e v ujetništvu cd le\a' 1914. Pozdravljam vse ameriške Slovence, Anton Prešeren, Amerikanski Rudnik, Karaba's, Permska gulbernija, Rusija	(21)
ZGUBLJEN DENAR.
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo, čemu irpeti dtenar doma? Alii ni boljše vložiti denar tam, ,kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair ave.	(X151)'
Sprejme šepet fantov na lira-' no in stanovanje. 1084 E. 64th j SL_ (21);
v	'
Nevaren kašelj.
Berite kaj nam je pisala Mjrs. Ant. Ernest, Pa.- ''Moj sin je imel nevaren kašelj. Dlala sem mu balzam za pljuča, in dlrugega jutra se je počutil mnogo boljšega. Prihodnjo noč je že dobro spal." Poskusite 'Severov balzam za pljuča, kadar imate kašelj, prehlad, hripavost, kašelj pri influenci ali bronhitis. Cena 25c in 50c po viseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapid's, la.
podjetje. Slovensko Stavbin-sko in Posojilno društvo,
.__(»ISO
..... ■ ■ ■■ ■■ -
Pozor Slovenci!
'Spiodaj -podpisani se pripono-čam Slovencem za svojo krojaško ohrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in suknje »po meri, garantirajo da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedrio najbolje. 'Mnogoletna skušnja v 'krojaški obrti vam garantira za najboljše delo.
ANTON BRAiNISEL,
8001 St. Clair ave. \
Tel. Princeton 1865 R.	V
Rosedale 2885 J. (Fri.155)1
AU JE SILA?
Večkrat se pripeti, da imate ' kak poseben opravek in ste malo bolj opravljeni, a pozabili ste vaše
leaning, da jih sčistimo in likamo. Ni še zai-nLUijeno, pokličite nas po telefonu in pridemo iskat, ali pa sami prinesite. J -
Mi vam lalikfo obleke sčistimo in .likamo v enem dnevu, ako je sila. Franks Dry Cleaning Co. je edina slovenska či-sitiilmica za obleke, ki ima svojo popolno delaivnicio doma, to je vaša garancija za najboljše dlelo v najkrajšem času. 'Naši uslužbenci so -Slovenci.
Čistimo, likamo, barvamo in popravljamo obleke:. The Franks Dry Cleaning Co.
1361 E. 55th St. Central 5694 — Rosedaie 5694 (Wed.Xi2)
j&dra,HJniK. pra*t>if jWujcated Iron podeča moč deliKjatnih ljudi za. 100 od*, h) 10. dneh.
V mnogih slučajih to osebe trpele •ilno trplenje cela leta, zdravile se za nervoznoatjo, na telodou ali na Jetrih, d očim Je bil pravi vzrok njih
bolezni pomanjkanje krvi v teleeu. Kako je pomagati.
New York, Pri nekem zadnjem razgovoru je dr. E. Sauer, bostonski zdravnik, ki je študiral v tej deželi in v Evropi, je dejal: če M preskusili kri vseh onih, ki pravijo, da so bolni, tedaj bi pronajdll koliko ljudi je, ki bolehajo radi pomanjkanja krvi. Kakor hitro pride železo v kri, zgine množica nevarnih sim-ptonov. Brez železa zgubi kri moč, da spreminja živež v hranilo telesa, radltega vam nobena jed nič ne koristi. Vaša hrana gre samo skozi telo, kakor koruza skozi mlin, kjer so vaiarji daleC narazen eden od druzega. Posledica tega pomanjkanja krvi je, da postanejo ljudje vedno bolj slabotni, nervozni in izmučeni, in dobijo pogostoma vsakovrstne bolezni. Nekateri so prav suhi, drugi dobi zopet maso nezdrave masti, nekateri so ta/ko slabi, da komaj hodijo, nekateri mislijo, da imajo zrprtje, jetrne ali želodčne neprilike. Nekateri ne morejo spati ponoči, drugi hO zaspani ln izmučeni ves dan. Nekateri so zdraž-Ijivl in nervozni, drugi suhi in brezkrvni, toda vsem mnnjka fizične moči in vztrajnosti. V takih slučajih je več kot neumnost jemati vzdražljive medicine ali narkotična sredstva, ki samo zdraži vašo silo za trenotek, mogoče v šitodo veše-ga življenja pozneje. Brez ozira, kakšno* bolest imate in ,klaj vnm drugi pravijo, vi ste dolžni samim sebi, da naredite sledeči 'Poskus: Prepričajte se koliko časa morete hoditi ali delati, ne da bi se utrudili. Potem pa vzemite dve tableti Nuvatrd rpn trikrnTt nn dan po Jedi tekom štirinajst dnlj. Potem zo-pet poskusit^ svojo moč in se pre-
pričajte koliko ste napredovali. Videl aem ducate slučajev nervoznih
ter se popolnoma znebili vseh Blm-
ptonov nervoznostl, diapepslje, Jetrnih in drugih neprillk, tekom deset ali štirinajst d ni j potem, ko so začeli jemati železo v pravilni obliki, in to se je zgodilo, ko so se te osebe prej zdravile cele mesece za različne bolezni pri raznih zdravnikih, ne da bi jim sploh kaj pomagalo. VI lahko govorite kar hočete o raznih novih mediclnih, kakšne čudeže povzročajo, toda kadar Je treba dobiti v resnici ikaj uspešnega ni nič boljšega kot dobro staro že* lezo, v obliki Nuxated Iron, da po* siidečl vaša lica, da daje zdravo sveže meso vašim kostem. Je tudd veliko uspošno zdravilo za živce ter poč vrsti želodec ter najboljši ust-varjevalec krvi na svetu. Edina ne-prilika je bila ta, da je stara forma železa, ki je bila neorgnnično ln je vsebovalo tincture of iron nil iron acetate, in dr. večkjrat pokvarila ljudem zobe, pokvarila želodec in se ni asimilirala ln je torej čmnogo več škodovalo kot koristilo. Nuxated Iran n. pr. je Jako prijetno uživati, nik-rtar ne fikoduje zobem in ima za [losledico takojšno dobroto za vaš sistem.
OPOMbA: Izdelovalci Nuxuted Iron Imajo tako neomejeno zaupanje v svoje zdravilo, da so dali naznaniti, da podelijo sto tolarjev katerikoli Dobrodelni družbi, če to zdravilo ne podeli vsakemu moškemu ali ženaki, stari Izpod 60 let, kateremu ali kateri primanjkuje železa v ikrvl, ln da nima drugih or-ganičnih bolezni, dvojno moč in silo tekom štirih tednov rabe toga zdravila. Tudi vam povrnejo denar, če Nuxated Iron tekom desetih dnU unorabe vsaj ne podvoji vaših mo-čij. Prodaja se pri vseh dobrih lekarnarjih.
Račun med krajevnimi društvi S. D. Z.
za mesec dec. Asesment št. 50 1917. —---BOHOftgl	1 1	STROŠKI.	I
c o	$	.£	u
**	ti	r~	,SJ	C »-.	C	3 rrt	"T
0	■ 4c --e	C	<U *V	£	JŽ S	>
> 'S 3 Vi 2 C > ' O B	£ N C15 £	o o < '
1	U § I 'Bi £13 J * * I -g' 3 ° I l-s ' s 1
0	II 23 žs Č g »s a * a ž g_&l < z .
1	p808.571403.02 338.70) 59.40 1.50 .......15.201.50 1220.00..,..... 220.00 383
2	102.34I 49'89 j4!«50 io-95 ...........J......................
j	124 8oj 62.9t( 52.50 8.40 1.00 .......I 55-H-"..... 55-<*> 54
4	548.31I 302.71'i I9IJ75 51.60I..... 2.QO\.. .| .2S|... • I.29572 ............295.72
5	118.031 54-9&I 51-75 9.30 2.CD	.[.... j.«..' I «17.00....... 17.00
6	111-30I -j99As\ 42.75 8.40- >1.00 ..................'.................................
7	119.34I 59.831 50.36 9.15 ...............................<100.00....... ico.oo 61
s	i 87.591 40.391 38-00 7.20 2.00 •—r-. —i— 28.00........1 28.00
9 I 2116.511 108.25 91.611 16.65 .........1162.00 iooo.ool 162.00	lil
10	I 166.70! 81.30 70.751 13.65 .75	.....1-25 88.00....... 88.00
11	I 180.99I 94.34 66.75I 16.65	1.00 ....|...|2.25|....	45.15....... 45-15'
12	I	i\iQji\ -64.51 45-751 8./0 ......5°l • • ■ I -2'5l.......................... 59
14 I	234 57I 1061301 110.07) 16.95	100 . - I.-251— i9.od|........' 19.00
16	1 20.74] 14.64 1.50(3.60.,... i.oo|...|..........................-...i im
17	I I6i.i6| 87.7311 62.48I 110.95 '...................12606i........
18	I 63.72I 39.12 20.25I 4-35 ...........]:...].... 57,OOf,.*........67-00 30
20'1 257-14]	118.94 Ii8.2|5| I9L951-..... .... ... ■■.. ..■. 31.00....... 3I-QQ
-I3441.52l1748.20l1394.72l275.85j 10.25! Hoj [8.as| .751 I2a07.87i1000.00l 1207.87 1790
--—-----;--■ ' Fr. Hudovernik, tajnik.