T\T 63503 mimtiiiiiitiiiiiiiimwiimwmuirt issued monday wednesday friday AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLif "AittWTlf&B NEODVISEN LIST Z A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. i. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY JANUARY 5th, 1927. LETO XXIX.—VOL. XXIX. Napetost z Meksiko V SKRAJNEM SLUČAJU ZNA PRITI DO NEIJUIiE VOJNE Governer Smitli RESN OUPA, DA POSTANE PREDSEDNIŠKI KANDIDAT STRANKE Washington, 3. jan. Gla-| Albany, N. Y., 3. jan. Vče-som zaupnih poročil iz Meksi- raj je governer države New ke preti slednji republiki zo- York, Alfred Smith četrtič pet nova revolucija, in to pot i prisegel kot vrhovni ekseku-od bivšega predsednika repu- tivni uradnik države New bi ike, Adolfo de la Huerta. Mnogo tisoč oseb je že pod orožjem. Skrivajo se v severnih samotonih krajih, in deloma južno od glavnega mesta. Kot se trdi, so to zanesljivi bojevniki in jako dobro opremljeni z orožjem. Huerta sam se nahaja v Los Angeles, in zna vsak dan prekoračiti mejo ter oddati povelje, da se od vseh strani naenkrat napadajo trdnjave Callesa. Sedajni predsednik Calles dobro ve, da so mu dnevi šteti, zato si silno, prizadeva, da bi zjedinil deželo s tem, da pripoveduje ljudem, da nameravajo Žjed. Države udreti v Meksiko. V Zjed. Državah se nahaja tudi general Obre-gon, svetovalec predsednika Calles. Baje primanjkuje meksikanski vladi denarja, in bi rad dobil večje posojilo v Zjed. Državah. Sicer so pa razmere med Zjedinjenimi Državami in med Meksiko 20.000 mrtvih. TOLIKO LJUDI JE POMORILO STRUPENO ŽGANJE V AMERIKI Washington, 3. jan. Skupno število smrtnih slučajev v Zjed. Državah radi zastrupljenega alkohola, se ceni na 15.000 do 20.000. Od tega šte- OTVORITEV DRŽAVLJANSKE ŠOLE. V četrtek in petek, 6. in 7. januarija, se prične zopet z rednim poukom v državljanski šoli v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Ta dva večera sta namenjena za vpisovanje novih učencev in učenk. Novinci se bodo sprejemali tudi v četrtek in petek 13. in 14. Prerokbe za 1927. Marljivo na delu KRIVI IN DOBRI PREROKI NAPOVEDUJEJO MNOGO SLABEGA NOVI ŠERIF V CLEVELAN-DU RAZBIJA HIŠE GAMBLERJEM York. Ob tej priliki je prvič'vila pride na New York 468, j januarija v istih prostorih, in napete dovolj radi nekaterih postav, katere je začela Meksiko spolnovati napram Ame-rikancem in radi težav v republiki Nicaragua. -o—- * — Pretekli pondeljek se je na domu mestnega blagajnika Mr. Adam J. Damm zbrala precejšna družba njegovih prijateljev, ki so mu prišli voščit srečno Novo leto. Sko->'o vsi uslužbenci iz urada mestnega blagajnika so bili navzoči. Prijatelji so mu podarili krasen "loud speaker' za njegov radio. Mrs. Damm je naredila navzočim okusen Prigrizek in prijazni mestni blagajnik je odprl več steklenic, v katerih je bil baje "ginger ale". In kadar so veseli •jndje v družbi, tedaj je tudi zabava imenitna.' Debatiralo hi govorilo se je o vsem drugem, samo o mestnih finan javno izjavil, da bo kandidat za predsednika Zjedinjenih Držav pri prihodnjih volitvah. Vendar je jasno povedal, da ne bo vodil nobenega boja pred demokratično predsedniško konvencijo ali da bi se poganjal za delegate, ki naj ga volijo. Izjavil se je, da bo skušal doseči nominacijo z udano in zvesto službo narodu, in če bo ta narod ^odil, da deluje pravilno, potem ga lahko imenuje predsedniškim kandidatom. "Nobene ideje nimam," je izjavil governer Smith, "kaj ima bodočnost za mene. Menda ni nikogar v tej. avdijenci danes, ki si ne bi želel najvišjega urada na tej zemlji — predsedništva Zjed. Držav, toda reči morem le to, da jaz ne bom naredil ničesar, da pridem do tega urada, razven da bom skrbel, da dobi narod tako postrežbo od strani moje vlade, da se lahko skažem vrednega pred narodom." Governer Smith se je v triumfu peljal iz svojega stanovanja v državni kapi-tol, kjer se je zvršila prisega. Vse mesto je bilo po koncu, in ljudje so glasno kričali hura svojemu governerju. Nikdar v zgodovini države New York še ni kak državljan bil izvoljen štirikrat governer-jem. Ime Alfred Smitha je danes znano po vseh mestih Unije, ,in goreča želja demokratov je, da postane Smith predsedniški kandidat. -o- in na Pniladelphio 300. V potem nič več do aprila me-Chicago in v Detroitu je umr-! seca. V četrtek 6. jan. in v lo na zastrupljenem alkoho-1 petek 7. jan. m»j pridejo tudi Kaj nam prinese leto 19Ž7 v političnem, gospodarskem in družabnem življenju? Mnogo prerokov se pojavlja v svetu vsako leto, ki hočejo ljudem dopovedati, kako se jim bo godilo v novem letu. Seveda, po ogromni večini so taka prerokovanja za Novo Ob polnoči, na Silvestrov večer, je prevzel novi šerif | Cuyahoga county, Ed. Han-ratty vodstvo zaporov našega okraja in obenem je nastopil Lahi na straži! VEČJI ODDELKI LAŠKE ARMADE SO ZASEDLI MEJNE OKRAJE Pariz, 30. dec. Časopisu "New York Times" se potom, posebnega kabla poroča, da Italija zadnje čase sistematično pošilja večje vojaške od lu primeroma še več ljudi kot vsi oni, ki niso še dobili diplo- i *eto izmišljotine in prevare, v New Yorku, kjer imajo uradne podatke. Zlasti je božični čas, .sicer čas največjega veselja, doba, ko nastopi največ smrtnih slučajev radi vži-vanja zastrupljenega alkohola. Dočim so v časih pred prohibicijo se ljudje za Božič napili, kar pa ni imelo nobenih slabih posledic, pa danes umirajo kar v kupih. Ni čuda, da se je zdramil tudi kongres, ki je začel z raznimi preiskavami. Nič manj kot 48 predlogov je bilo vloženih v obeh zbornicah kongresa glede preiskave, zakaj vlada meša strup v alkohol, ki se rabi za industrijske svrhe. Kot se čuje, je že samemu Coolidgu hudo in skuša upljivati, da se pronajde druga primes za al- me od zadnjega semestra.!včasih se pa le dobi kdo z glo-Učitelj bo skrbel, da se to jbokim pogledom v naše živ-čimprej zgodi. Tem potom se U'enje, ki sempatja kakšno kot vrhovni policijski uradnik delke na jugoslovansko mejo, države Ohio v Cuyahoga j in da so zasedene vse važne okraju. Namestnik bivšega; točke ob meji. To brzojavko šerifa Kohlerja, Martinec, je je prvotno prinesel pariški izročil ključe zaporov nove- list "Matin" od svoje_ga poseb- pozivljejo vsi oni, ki so že pet let v Ameriki, in ki imajo prvi državljanski ppair že dve leti, da se vpišejo v državljansko šolo. Kot povedano, se bodo sprejemali novi učenci samo 6. 7. 13. in 14. januarija. Pozneje ne bo več prostora. Zlasti apeliramo na dekleta in žene, da pridejo v šolo, ker po novi posta,i mora ženska ravno tako si pridobiti državljanski papir kot moški. Vsaka žena ali dekle, ki je dose-daj še hodila v šolo, je bila zadovoljna. Preskrbelo se bo tudi, da se vsem učencem in učenkam spišejo pravilne prošnje za drugi papir. Koncem ugane. Tu podajemo čitate-ljem nekaj takih prerokovanj, in čitatelji naj si ustvarijo svojo lastno sodbo o tem. Leto 1927 ne bo prineslo ničesar dobrega. Viharji bodo opustošili cele dežele, (krivi preroki!), požarji bodo uničili cela mesta, novi ognjeniki se pojavijo, potres ne bo pri-zanesel. Baje bo velik potres v južni Ameriki, ki bo opu-stošil mnogo večjih mest. Stotisoče ljudi bo zgubilo življenje, milijoni brez strehe. Kmalu potem pa pride strašen vihar nad severno Ameriko. V letu 1926 smo jih ime-i sicer dovolj, toda leto 1927 kohol. Mnogo kongresmanov • januarija pri1- v Foio glavni i strašnejše v tem oziru PREPIR V KONGRESU RADI PROHIBICIJE. Washington, 3. jan. V kon-| gresu se je danes zopet vršila j velika debata med mokrimi in suhimi. Demokratični kon-gresman Celler iz New Yorka je suhačem očital hinavščino, češ, da volijo suho, pijejo pa in juristov direktno dolži via do, da je ona kriva vseh smrti na zastrupljenem alkoholu. Dne 6. januarija se pa snide v Washingtonu konferenca glavnih suhačev Amerike. Posvetovali se bodo, da najdejo pota in sredstva, da se prohi-bicija ostreje izpolnuje, kajti dosedaj je prohibicija, celo po mnenju suhačev, izvanreden fiasko. Suhaška propaganda v mesecih pred volitvam, ni pomagal nič, kajti mnogo nasprotnikov proliibicije je bilo izvoljenih v kongres. Suha-J či vedo, da jim bije zadnja ura, in uporabljajo sedaj skrajne sile, da se trenutno še vzdržijo na površju. --o- eah ne, ker večer je bil prire- mokro. Izjavil je, da mu je Jen zabavi. Bilo je že pozno 00znanih dobrih 100 kongres-Proti jutru, ko se je družba manov, ki se poganjajo za •'azšla, z iskrenim voščilom za srečno Novo leto! Mr. pamm uživa v vseh mestnih krogih jako veliko spoštovale in naklonjenost. — V nedeljo zjutraj je na-R'oma umrl John Vidmar, star 55 let. V Ameriki je bi-Val 23 let. Doma je bil iz Studenca pri Zatični na Dolenjskem. Tu zapušča dva sina, J°hna in Franka, v starem £raju pa soprogo in štiri hčer-ke- Pogreb se je vršil v to-!'ek zjutraj ob 8:30 iz hiše ža-'°sti na 15517 Saranac Rd. na Paul pokopališče. Naj bo rar)jki ohranjen v blagem Opominu, sorodnikom pa na-se iskreno sožalje! Ker je ukradel eno pismo, ^ katerem se je nahajalo W5.00, je dobil Abe Wisocky sest mesecev zapora in je bil ob$ojen v $500 globe. Mrs. Mary Rogel, o kate-n smo zadnjič poročali; da je bolela, se nahaja v bolnišnici sv- Aleša na Broadway. prohibicijo, toda v njih hišah se dobi vedno požirek opojne pijače. — En cel železniški voz avtomobilskih licenc se je zgubil nekje med Columbusom in Clevelandom. Ista stvar se je pripetila lansko leto. Vzelo bo torej več dni predno bodo imeli vsi avtomobilisti nove licenčne številke. Policija je podaljšala avtomobilistom termin za nabavo plošč. — Dr. St. Clair Grove je izvolilo sledeče uradnice za 1927: predsednica Jennie Jerič, podpreds. Mary Zaverl, svetovalka Mary Tomšič, tajnica Albina Novak, 6836 Bay-liss Ave. blag. Mary Andolek, zapis. Josephine Benčin, spremljevalka Amalia Mišič, rediteljica Lina Volk, voditeljica Jera Samsa. Zdravniki dr. Szczytkowski, dr. Oman in dr. Kern. — Pismo ima pri nas Mary Gržinčič. — Za Novo leto se je mestni manager Hopkins izjavil, da so finance mesta Cleveland v izvrstnem stanju. Na koncu leta 1926 je ostalo v mestni blagajni še $1.800.000, dolg se lepo odplačuje, dočim so davki manjši. Pri tem Mr. Hopkins seveda misli, da dobi mestna vlada manj davkov kot prej, kar je resnica, a v resnici so davki večji, ker država Ohio zahteva za sebe preveč. — Ena prvih nalog državne^ postavodaje v Ohio bo naložiti nove davke, kajti državne potrebe naraščajo, in kritja tem potrebam ni nikjer. Da-si so davki že itak visoki, imamo sedaj pričakovati, da bomo plačevali še večje. Predno je bila upeljana prohibicija, se je plačevalo $1.88 davka od $100 vrednosti, danes zna-ša davčna mera že $2.50 od sto dolarjev, ali z drugimi besedami, vi plačate danes $(120 več davka od vsakih $1000 vrednosti. — Radi številnih ropov zadnje dni v Clevelandu so dobili vsi detektivi nalog, da dela-jo 10 ur vsak dan. — 97 novih odvetnikov je dobil Cleveland za Novo leto. Se se bodo ljudje tožil)! efcsamiftči-, ki Ijso va: pod* mnogo koristnih po-podatkov in navodil. — V neko gostilno na E. 9th St. v bližini St. Clair Ave. je prišel neznanec, ki je silovito preklinjal suhače, prohibicijo in postave, ki tie dovoljujejo piti. Kmalu si je pridobil zaupanje navzočih, in ko-nečno je zapravljal denar in traktiral dvakrat celo družbo v gostilni, ki je štela 18 mož. Plačal je vse z bankovcem. Ko je pijača bila povžita, je pa pokazal svoj uradni znak. Bil je zvezini prohibicijski uradnik, znan po imenu "Moe," ki je eden najbolj zvitih agentov v zvezini službi. Poklical je policijo, ki je aretirala vseh 18 navzočih gostov zajedno z gostilničarjem. Prohibicijski agent sam je spil tri kozarce žganja v gostilni, predno si je pridobil naklonjenost ljudi. — Rojake opozarjamo na kampanjo, ki jo vodi te dni naša slovenska banka, The North American Banking & Sav. Co. za nove vlagatelje. Povodnji bodo poplavile Francijo, Anglijo in Nemčijo. Tudi nevarne nalezljive bolezni bodo zbruhnile. Zanimiva so tudi politična prerokovanja. Rusiji napovedujejo konec boljševizma, pod katerega jarmom danes stoka Rusija. Teški notranji boji bodo tam nastali. Baje bodo zopet carja dobili, teremtete! Na političnem polju se pa Franciji napovedujejo same dobre stvari. Valuta bo zopet dobra, trgovina in gospodarstvo bo napredovalo. Glede političnih odnošajev se bo Francija približala Nemčiji. Na Nemškem bodo skušali zopet uvesti cesarstvo, toda načrt bo propadel, revolucija zadušena, in ostala bo republika. Hindenburga bodo skušali večkrat ubiti. Anglija bo imela hude spore s kolonijami. V Italiji nastanejo velike homatije, Mussolini bo ubit, fašizem bo pokopan, Španska dobi revolucijo in postane republika. Prohibicija še ne bo odpravljena v Ameriki. To so v glavnem prerokovanja za leto 1927 Izrežite to in shranite tekom Z ozirom na solidnost in na , . , , „. , predek je ni banke v Cleve- ^ "J ko boste čltah dne™e — ----""V " mu šerifu, in vsi stari uslužbenci šerifovega urada so morali zapustiti svojo službo, ker je Hanratty izbral popolnoma novo moštvo. Pol ure potem, ko je šerif Hanratty prevzel svoj urad, je že bil na delu. S pomočjo izbranih mestnih policistov in s sode- .nega poročevalca v Belgradu. Jugoslovanski državniki sami prerokujejo resne posledice med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslavija ne more mirno stati zraven in gledati laške vojne priprave, radičesar je Jugoslavija odredila gotove korake napram Italiji, da se lovanjem svojih deputijev, je i zavaruje za vsak slučaj. Da Hanratty napadel več prostorov v okolici mesta, kjer se zbirajo takozvani gemblarji. Aretiran sicer ni bil nihče toda več jeze in maščevanja pa je novi šerif spustil nad nedolžno pohištvo v dotičnili prostorih. Z 19 deputiji in tremi policisti je šerif udri \ poslopje Washington klub?, na Harvard Ave. S sekirami in železnimi drogovi so prisilili vrata, in junaški šerif je v poslopju lastnoročno posekal telefon in razne priprave za hazardne igre in drugo pohištvo. Sekira je pela kot v hrvatskih gozdih. V neki mali hišici poleg glavnega poslopja so dobili 25 telefonov, ki sc baje vsi služili gemblarjem v korist. Kot bi trenil je bilo vse posekano. Isto delo se jt-nadaljevalo v sedmih drugih prostorih. Novi. šerif Hanratty je izjavil, da dokler bo on šerif v Cuyahoga okraju, da bo skrbel, da gemblarji ne bodo imeli najmanjše prilike praznovati svoje orgije. Izjavil se je tudi, da bo njegov urad vedno odprt časnikarskim poročevalcem in da se v ječi ne bo vršilo nobenih taj-n6sti. pride prej ali slej do preloma med Jugoslavijo in Italijo je gotovo. To je tudi vzrok, da se Jugoslavija zadnje čase obrača proti Rusiji, kjer išče zaveznika, objednem pa skuša Jugoslavija priti v najožji stik z ostalimi balkanskimi državami, še predno pa Jugoslavija začne kaj resnega, bo skušala jugoslovanska vlada intervenirati v Rimu glede albanske pogodbe. Ako se Rim ne poda, bo Jugoslavija apelirala na Ligo Narodov, in če tudi tu ne dobi zadovoljstva, bo moralo orožje odločiti. dogodke, primerjajte tem prerokovanjem. -o- — Kljub sijajnemu programu, ki ga je izvajal v nedeljo v Public Auditorium cleve-landski simfonični orkester, pa je bila udeležba od strani občinstva jako pičla. Prazniki in slabo vreme so pač prispevali k temu. — 22 letnega taxi šoferja Wm. Sweet so v pondeljek na Cedar Ave. in 55. cesti našli ustreljenega. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu landu, ki bi jo mogla prekašati, in človek bi si mislil, da bi moralo biti skoro nepotreb-np voditi kampanjo. Naši rojaki bi morali sami od sebe priti sami na to banko. Pomislite na vse ugodnosti, ki vam jih tam nudijo, dobro postrežbo, sigurnost, uslužbence, ki govorijo vaš jezik. Banka bo plačala interes od 1. jan. 1927 vsem vlagateljem, ki prinesejo tekom prvih 15. dni meseca januarjja svoj denar v banko. — Dr. Napredne Slovenke, št. 137. S. N. P. J. priredi v zdihnil. Njegove zadnje be- — Jako važna seja Dekliške Marijine Družbe se vrši v petek, 7. jan. ob 7:30 zvečer v prostorih nove šole. Stariše se lepo pozivlje, da skrbijo, da se njih hčerke udeležijo te seje! — Pri John Gorniku, na 6217 St. Clair Ave. so razprodaje redka stvar, toda v soboto se začne ena, kakor še ni bilo zlepa v naselbini. Opozarjamo rojake na veliki oglas trgovine John Gornik v petek, 7. jan. — Strašne so elevelandske ceste v teh dneh. V osrčju mesta so sicer nekaj počistili, ostah Cleveland pa leži v morju blata, leda in snega. Avtomobili imajo nadčlove- soboto, 8. jan. veliko maške-radno veselico v spodnji in zgornji dverani S. N. Doma. Izvrstna godba bo igrala v obeh dvoranah. Občinstvo je prijazno vabljeno. sede so bile: rop — zamorec! Policija išče morilca po vsem mestu. * Najnižja plača zidarjev v San Francisco je bila določena na $1 1.00 na dan. PETKRAT MATI V ENEM LETU. V Knoxville, Tenn. je Mrs. Johnson povila februarija meseca dvojčke. Na večer starega leta je pa zopet dobila obisk tete štorklje, ki je to pot obdarila Mrs. Johnson s tremi, zdravimi trojčki. — Društvo "Doslužencev" je izvolilo sledeči odbor za 1927: preds. J os. Lozar, podpreds. Louis Zakrajšek, tajnik Frank Kuhar, pomož. tajnik Peter Cerar, zapis. Mike Luknar, blagajnik Jos. Markovič, nadzorniki: Fr. Virant, Mart. Kostanjšek, Jos. Zaje. Zdravniki: dr Kern, dr. Oman, dr. Perme. — Dr. Srca Marije (staro) je izvolilo sledeče uradnice za 1927: preds. Julija Brezovar, podpreds. Mary Grdina, tajnica Fannie Trbežnik, blag. Katarina Perme, odbornice: Mary Skulj, Ana Erbežnik, II. tajnica Mary Bradač, nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Supan, Louise Mila-vec. Zdravniki dr. Seliškar, dr. Perme in dr. Oman. — Dr. Orel priredi v nedeljo, 16. jan. v Knausovi dvorani jako lepo in zanimivo igro "San je" s petjem v 5. dejanjih. Igralci in igralke ka- Ške napore, da brodarijo po kor tudi pevci in pevke se teh cestah. Mestna vlada pra-; pridno pripravljajo na to ve-vi, da nima denarja, da bi na-< liko prireditev, ki bo nekaj jela več čistilcev. ! posebnega. — Lovsko pod. društvo jej — Državna postavodaja v izvolilo sledeče uradnike zajColumbusu se peča's predlo-1927: preds. Frank Aupič,! gom, da bi država prisilila podpreds. Fr. Kosten, tajnik vsakega avtomobilista, da se Henry Kranz, blag. Fr. Lu- zavaruje zoper nesreče. Mno-šin, zapis. Frank Petrič, nad- go avtomobilistov zagovarja zorniki: Fr. Praznik, Fr. No-1 tako postavo, yak in Ev. Brezovar, bol. — Jutri 6. jan. je Razglase-, obiskovalec John Komin. nje Gospodovo ali sv. Trije Zdravnik dr. F. J. Kern. kralji. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko ... ... .$4.00 Za Cleveland po pošti •i« ^5« Za Evropo..... .$5.50 Posamezna številka .. . .3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor ga Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879, No. 1. Wed. Jan. 5th, 1927. OB NOVEM LETU. Kongres v Washingtonu je zopet na delu za nove postave, in tudi državna postavodaja v Columbusu, glavnem mestu države Ohio, je začela po dveletnem počitku zopet s poslovanjem. Ravno tako so pričele .zasedati državne po-stavodaje v 47. ostalih državah. Oh, Amerika je zelo bogata s postavami, srečnejša kot ktera druga dežela na svetu. Kar bi kongres in ostale državne postavodaje morale narediti je: preklicati nemudoma vsaj polovico obstoječih postav, drugo polovico pa skrbno pregledati, da se iztrebijo izmed njih vse take, ki kradejo ljudem svobodo in prosto gibanje. Ni samo dolžnost postavodajalcev delati nove postave, njih dolžnost je tudi postave odpravljati, ker v tej silni množini postav je absolutno gotovo, da jih je mnogo, ki so v nadlego in škodo državljanstvu. Slavni ameriški državljan in državnik Jefferson je izjavil, da "tista vlada je najboljša, ki najmanj vlada." S tem je povedal krasno resnico. V Ameriki pa danes vlada vse preveč vlada. Vsako stvar regulirajo s postavo ijn s tem nehote kažejo na ameriške državljane, da sami niso zmožni narediti druzega kot izvoliti postavodajalce, in ti potem kot očetje skrbijo za otroke — svoje volivce! Naloga vsake vlade predvsem je skrbeti za varnost življenja državljanov, skrbeti, da državljani ne zgubijo svojih pravic, katere imajo kot tvorilci vlade, skrbeti mora, da ostane svoboda državljanov nedotaknjena. Kadar se vlada povzpne preko teh točk, tedaj si prilašča pravice, katere ji nikakor ne gredo. Dolžnost državljanov je skrbeti, da se vlada drži svoje naloge, ker če gre vlada preko meje, tedaj je vselej slabo za državljane. Udeležujte se torej letos številnejše političnih shodov, zasledujte politične dogodke, prihajajte polnoštevilno v volivne koče. Polna udeležba pri volitvah je znamenje vladi, da je narod na straži. "Mi, ljudje!" to je glas demokracije. "Postavo bom jaz naredil," to je glas diktatorja. jJJ ❖ Primeroma mala skupina ljudi se je zbrala na kolodvo-Ju v Bukarešti, da pozdravi domov prihajajočo kraljico Marie. Na kolodvoru se je naznanilo, da je vlak kasan, in ljudje, ki so čakali kraljice, so šli domov ali v restavrante, da povžijejo kosilo. Medtem ko so jedli, je dospela kraljica. Ko je na kolodvor dospel diplomatični zbor in državni uradniki, da pozdravijo kraljico, se je slednja že nahajala doma, in na kolodvoru je ni imel kdo pozdraviti. Kaj takega se v Ameriki ne bi moglo nikdar zgoditi. Naši kraljev-sko-blazni sprejemi odbori bi raje od lakote poginili na kolodvoru kot pa zamudili sprejem kraljice. Toda Romunci so pa šli raje jest, kot bi čakali kraljice! -o- ZNANSTVENI NAPREDEK V AMERIKI TEKOM LETA 1926. Leto 1926 se odlikuje po znatnem napredku na vseh poljih znanstva in raziskave po vsem svetu. Tukaj navajamo nekoliko bolj znamenitih letošnjih znanstvenih dogodkov v Združenih Državah. Zrakoplovstvo. Kongres je odobril gradnjo dveh zrakoplovov toge vrste v obsegu šestih miljenov kubičnih' nog, toda potrebni skladi niso bili še dovoljeni. V Združenih Državah je bil za vojno zgrajen polutog (semi-rigid) zrakoplov RS-1. Kongres je sprejel zakon o zračni trgovini (air commerce act), ki naj pospešuje trgovsko zrakoplovstvo. Razvili so ae.roplanc-dvo-živkc, toliko za rabo na suhem, kolikor po vodi, ki naj se rabijo za ameriško vojno in mornarico. človekoslovje in starinoslovje George Langford iz Jolieta je našel v brdih Fisher mounds v državi Illinois ostanke treh različnih indijanskih kultur. Henry B. Collins, etnolog Smithsonian institucije, je v močvirju južne Louisiane odkril dokaze o jako visoko civi- institucijo, ki je preiskoval grobove prazgodovinskih Indijancev ob reki Columbia. Zvezdoslovje. Dr. Edwin Hubble od zvez-darne na Mount Wilson je izračunal, da vidljivo veselje je obla (sfera), katere polumer meri 140 miljonov svetlobnih let. (Svetlobne leto je daljava, za katero svetlobni žarki rabijo leto dni, da jo prepotujejo: svetlo pa potuje z brzino 186,000 milj na sekundo.) Temperatura meseca je nad vreliščem (212 stopinj Fahrenheit), kadar ga solnce direktno obseva; tako je prona-šel Dr. Menzel, profesor Iowa univerze. Prof. Peters, član mornariškega observatorija, je v septembru opazoval solčne pege, 125,000 milj dolge ;to so največje solčne pege, opažene \ zadnjih letih. življenjeznanstvo. I ajnost orjaških stanic v krvi, ki so prisotne v slučaju tuberkuloze, kakor tudi drugih bolezni, je razodel Dr. W. H. Lewis od Carnegie Institucij v Washingtonu, ki jc dokazal, da se te stanice stvo-rijo potom spojitve večjega števila belih krvnih stanic. Iznašli so nov stroj za žetje koruze, ki naj prepreči raz-pasovanje evropejskega žit-noga kukca. Luther Burbank, slavni rastlinnoslovec, je umrl dne liziranem indijanskem pleme nu v predzgodovinski dobi. Da so zapadni Indijanci vz-l 11. aprila, drževali živahne trgovske Kemija, zveze z jako oddaljenimi pie- Prof. S. B. Hopkins na meni, je dokazal Herbert W. j Illinois univerzi je odkril nov Krieger, etnolog Smithsonian i kemični element, štev. 61, in imenoval ilinium. V laboratoriju Illinois univerze se na umeten način sestavili zmes, enako takozva-nemu chaulmoogra olju, ki se rabi za zdravljenje gobove bolezni, in se je našlo, da nova zmes jako učinkovito ubija gobove klice. Dva detroitska kemičarja sta iz žlez živali uspešno pripravila neki ekstrakt parati-roidne žleze; ta važna žleza kontrolira količine apna v telesu. Dr. Irving Langmuir, znani raziskovalec pri General Electric Company, je objavil iznajdbe novega načina za pride: zvarjenje (welding) kovinskih komadov. Po tem novem načinu se melekule vodika razdrobijo v atome in se zopet združijo, pri čemur nastane plamen izredne vročine. Obsežne izdelovanje umetnega bombaža iz lesa (rayen in enakih lesnih štof) je začelo pravcato revolucijo v ameriškem poljedelstvu. Eksploracije. R. E. Byrd, ameriški mor-anriški častnik, je dne 9. maja z aeroplanom dosegel severni tečaj; bil je to prvi uspešni polet na severni tečaj. Amundsen je v zrakoplovu Norge, zgrajenem v Italiji, prepotoval čez vrh zemlje. Vozna črta je znašala 2700 milj in vožnja je trajala 71 ur. Dne 12. maja so pluli nad severnim tečajem. Ekspedi-cija je bila deloma financirana po Amerikancu Lincoln Ellsworth. Zemljeslovje in zemljepis. V Texasu in New Mexico so odkrili obsežne naslaga so-litra. V ameriški narodni muzej (U. S. National Museum) so prinesli predzgodovinske sledove nog plazilcev, odtisnjene v peščencu: ti plazilci (reptili) so živeli pred 25 mi-ljoni let. Zdravilstvo. Dr. E. B. Krumbhaar iz Philadelphije je objavil odkritje, da vranica (spleen) je važen vir za ustvarjanje onih protistrupov v krvi, ki pomagajo telesu v odporu proti okuženju potem bakterij. Zdravnik na Mayo Foundation je razvil preizkuševalcu način na koži, potem katerega se ugotavlja, da-li je otrok dovzeten za detinsko paralizo. Eksperimenti, izvršeni na 50,000 miših v Chicago univerzi, so pokazali, da toliko odpornost kolikor dovzetnost za rak je v miših podedoval-na. Dr. Sajous, protesor na Pennsylvania univerzi, je objavil, da je prepričan, da adrenalne žleze igrajo veliko ulogo pri preizvajanju telesne topline. Fizika. Dr. W. D. Collidge od General Electric Company je vzbudil veliko senzacijo s katodnimi žarki, ki jih je prvič razvil v veliki količini izven "tube" (cevi za razvoj katodnih žarkov). Moč žarkov iz nove "tube" se ceni, da odgovarja količini žarkov iz ene tone radija. Prof. A. A. Michelson na Chicago univerzi je do podrobnosti izmeril brzino svetla in našel, da njegova brzina znaša 186,284 milj na sekundo. V raziskovalnem laboratoriju od General Electric Co. so razvili novo vrsto brez-zračne cevi (vacuum tube), potom katere se električni tok more pojačiti dva miljon krat. Poslušalci na radio so mogli slišati šum enega edinega atoma radija, ko jc kemičar Kansas univerze Dr. Cady neznansko slabe električne toke pojačil 700 biljonov krat Radio. Med New Yorkom in Lon- donom so čez nekoliko časa dosegli istočasno radio zvezo v obe smeri. Razni iznaiditelji na Francoskem in v Združenih Državah so koncem leta trdili, da so našli praktičen način za vpeljavo televizije (radio kinematografe). Veda o potresih in ognjenikih Federalni geologični urad (U. S. Geological Survey) je odkril v Alaski tri dosedaj neznane ognjenike. Največji ima premer šest in četrt milj. FLIS. riških državljanov( ki sedaj vživajo prednost v kvoti) "Od časa do časa izvem za slučaje, zlasti pomilovanja vredne, ko nameravani priseljenec, tudi vzlic prednosti v kvoti, ne more priti, ker je toliko ljudi pred njim na vrsti; tak je slučaj, ko ameriški državljan postane vdovec z majhnimi otroci in ima v inozemstvu starše, ki komaj čakajo, da bi mogli priti sem. Zopet se dogaja, da kak državljan daje priti sem ženo in otroke; ti so izven kvote, ako so pod starostjo 18 let. Ali PRIDE vili, da je tudi on normalen kljub klevetam žene, ki je trdila, da ni pri njem vse v redu. Zdravniki na kliniki so izjavili, da je mož inteligenten, delaven, reden celo do pedantičnosti, a koncem koncev vendar mož, ki ve, kaj dela. Žena, ki je bila vsled te izjave zdravnikov užaljena, je vložila tožbo ter zahtevala, da se njuna zveza razdere. Stavila pa je tako visoke pogoje glede alimentacije, da jih mož ne more izpolniti, in sedaj je mož začel vrteti lajno iznova uiiiiiiiinnnmnntfflnitmmmwtf Nekaj popolnoma novega I Pod krinko postave (WITHIN THE LAW) razburljivo: zanimivo PRIPOROČANE SPREMEMBE PRISELJENIŠKEGA ZAKONA. Predsednik Coolidge je v svoji poslanici, s katero je otvoril sedanje kratko zasedanje Kongresa, namignil, da bi bilo treba sprejeti nekatere spremembe k priseljeniškemu zakonu, ki bi omogočile prihod ožjih sorodnikov tukaj nasatnjenih prebivalcev. Sledeči stavek v predsednikovi poslanici poudarja to potrebo : "Dočim se je omejitev priseljevanje vzakonila deloma v prilog delavcem in v svoji celoti v korist vsej deželi, vendarle ista iz človekoljubnih ozirov ne bi smela provzroča-ti nepotrebne ločitve družin in odvisnih sorodnikov od naravnega vira za njihovo vzdrževanje." Delovni tajnik je ravnokar izdal svoje letno poročila in v istem on podaje nekoliko bolj konkretnih priporočil, ki bi v gotovi meri olajšala sedanje težkoče glede prihoda sorodnikov iz starega kraja. Secretary of Labor priporoča, naj se pravica do izvenkvot-ne priselitve raztegne tudi na ?oproge ameriških državljank, kakor tudi na nekatere sorodnike ameriških državljanov. Kar se tiče žen in Dtrok tukaj nastanjenih ino-remcev, naj se jim podeli pravica do prednosti v kvoti. Glede teh svojih priporočil pravi tajnik sledeče: "Žene ameriških državljanov in njihovi neporočeni otroci pod 18. letom so po priseljeniškem zakonu od 1. 1924 priseljenci izven kvote. To je popolnoma prav, ali ta razred izvenkvotnih priseljencev bi se moral raztegniti, tako da se vključi tudi soprog ameriške državljanke. Nadalje bi bilo treba dodati določbo, ki naj dovoli prihod nedoletnih neporočenih otrok in gmotno odvisnih staršev tudi potem, ko se je kvota izčrpala. (To pomenja, da oni sorodniki ameriških državljanov, ki sedaj vživajo prednost v kvoti, namreč otroci med 18. in 21. letom ter oče in mati, bi se, ko se je kvota izpolnila, pripustili kot izvenkvotni priseljenci.) ". . . Kar se tiče kvotnih priseljencev jaz bi radi človekoljubnih ozirov zagovarjal, da se podeli prednost v kvoti ženam oziroma soprogom in otrokom tukaj nastanjenih inozimcev." "Zopet priporočam, da se h kvoti naslednjega leta doda neporabljen^ preostanek kvote prejšnjega leta z malo re-servo vred, recimo 5000. Ta posebna kvota naj se razdeli in vporablja na sledeči način: "Posebna kvota naj se razdeli med posamezne dežele v razmerju njihove kvote in naj se vporabi izključno za očete in matere, odvisno od sinove pomoči, kakor tudi za neporočene nedoletne sinove ame- ako se kaka neporočena hči, Iter zahteva, da se duševno stara 19 ali 20 let, nahaja med | stanje njegove družice zopet njimi, radi kvote ne more priti takoj. Posebna kvota bi nudila delovnemu tajniku priliko, da odpomore v takih slučajih. "Ena izmed težav izvira tudi iz navade, da priseljenec, ki ima družino, prihaja najprej sam, pričakujoč da bo kasneje poslal po svojo družino. Prirodno je, da možje oziroma očetje zlasti bolj si- romašnih družin želijo naj-, yeselem loženju prej pripraviti v novi deželi _____ „ VAn'if dru- Kleparska delavnica. Izvršujem vsa dela kot kritje, popravljanje in barvanje streh in žlebov, postavljanje in popravljanje furnezov. Delo prvovrstno in zmerne cene. Jerry Glavač 1052 Addison Rd. Florida 5779 J. i»»imw»mtmm«m:m«wK«mmma preišče in ugotovi, kdo je prav za prav normalen, on ali ona, oba, ali nobeden. IZDOMOVLNE. Za stavo šel lahkomiselno smrt. Iz Osjeka poročajo o nenavadni stavi s tragičnim izidom. V neki mali gostilni ob Dravskem pristanišču je bila zbrana mala družba v PSVI SLOVENSKI PLUMBEB J. MOHAR •628 B. CLAIK A VB. C« hočete del* poceni In fo-11 en a, pokličite men«. Pean. 108«. ^ —-# tla za bodoči dom svoje žine. Poglavar družine mora večinoma zaslužiti in prihraniti si potrebna sredstva za prevoz družine. Ko pa je v stanu poslati po-nje, najde dostikrat, da je toliko prošenj za kvoto pred njim, da jim bo treba čakati leta, predno si .zagotovijo potrebno kvoto. "Da se ta nepravda odpravi — kajti ni prav, da se družine ne morejo sniti, med tem ko pripuščamo druge priseljence —, priporočalo bi se, da, kadarkoli kak družinski po glavar zaprosi za priseljeniško vizo, naj se poizve, kake namene on goji glede prihodnjega bivanja svoje družine in da-li pričakuje, da bo družina za njim prišla. V takem slučaju naj se od njega zahteva, da zaprosi takoj za priseljeniške vize za vse člane svoje družine. Ti naj bodo takoj pregledani, da se ugo tovi, da-li se zdijo pripustlji-vi, in naj dobijo takoj svoje mesto v kvoti. V slučaju ta ke družinske vize naj se ve ljavnost iste razteza na leto dni mesto na štiri mesece, Govorili so tudi o tem, kdo je izmed prisotnih najboljši veslač. Gostilničar Goreta in njegov prijatelj Klajič sta končno sklenila stavo, kdo bo preje v čolnu prebrodil Dravo. Premaganec pa bi se moral okopati v mrzli Dravi. Klajič je prvi priveslal na na sprotni breg. Goreta pa je ostal mož beseda; slekel se je in skočil v Dravo. V temni noči so slišali njegov klic na pomoč; potem pa so ga zakrili valovi Drave. Njegovega trupla še niso našli. V št. Vidu so aretirali štiri mlade fante, ki so se vrača !i domov z neke prireditve 1 Postojni. Peli so baje slovenske patriotične pesmi in eden izmed njih se je s krikom ogreval za . . . republiko in svobodo. To da bi bili sto rili slovenski fantje v korije-ri vpričo drugih ljudi. Fant je so v zaporu in čaka jih naj brže ostra obsodba. Ovadu hov je povsodi dovolj. Raz soden človek pa ne more ver jeti, da bi se fantje v današ njih razmerah spuščali do ta kih vzklikov, ko vsi dobro ve kakor je to sedaj; na tak na-1 do, da mečejo fašistovske ob čin bi družinski poglavar še lasti Slovence v zapor še za pred svojim odhodom v Ameriko uredil vse potrebno za kasnejši prihod svoje družine." — Kaj bo Kongres ukrenil, da se popravijo težkoče, označene v Predsednikovi poslanici in v poročilu Delovnega tajnika,ali da-li bo sedanji Kongres sploh kaj ukrenil, tega seveda ne more nihče reči. FLIS. -o— MOŽ IN ŽENA, KI HOČE TA DRUG DRUGEGA SPRAVITI V BLAZNICO. Pred duilajskim sodiščem se je te dni obravnaval intere-santen in nevsakdanji slučaj. Dva zakonca, ki sta živela 16 let v najlepši slogi, se vedno razumela in ljubila, sta zače la drug drugega dolžiti ne-preračunljivosti in trditi drug o drugem, da ne sodi več med normalne ljudi. Prvi korak jc napravil mož. Zahteval je psihijatrično preiskavo svoje žene, češ, da se ji je zmešalo. Ženo so preiskali najprej na kliniki Wagner-Jauregg in so jo oddali celo na opazovalnico v Stcinhof, ker pa ni kazala niti najmanjših znakov blaznosti, so jo takoj zopet izpustili in poslali možu nazaj. Ko je žena prišla domov, jc obrnila kopje ter naznanila svojega moža policiji, češ da sc mu meša. Utemeljila je to zahtevo s korakom svojega moža, ki jo je dal zapreti v blaznico. Seveda jc moral ubogi mož nastopiti isto pot, ki jo je prestala njegova žena. Ali v blaznici so ugoto- čisto nedolžne stvari. Za regulacijo Save in nje nih pritokov so sprejeti v no vi proraču*1 naslednji krediti za izgradnjo regulacijskih del v relaciji Otok-Zaprešič pri Zagrebu 2,500,000, .za gradnjo nasipa pri Trnju 3,850,000, in za regulacijo re ke Kolpe pa 480.000 Din. Za regulacijo Save v Sloveniji n nobenega kredita. Lastno hčerko utopila. Ka kor smo že omenili, je pred sodnim stolom v Zagrebu prošlo soboto sedela na zato žni klopi služkinja Marija Koprivnik, rodom iz Gorenje vasi, ki je svojo 6 mesecev staro hčerko Viktorijo utopi (a v neki luži pod Zagrebško goro. Obtoženka je priznala čin. Otročička je imela na reji v Sloveniji, a ker mu n mogla redno plačevati rejni ne, ji jc rej niča prinesla otro ka v Zagreb. Nesrečna mla da mati, katero je med tem njen ljubimec zapustil, je skušala spraviti otročička dečji dom, kar pa se ji ni po srečilo. V obupu je otroku končala življenje. Državni pravdnik je predlagal za ob-toženko smrtno kazen. Sodišče pa jo je po dolgem posvetovanju obsodilo na pet let težke ječe. VELIKA IZBIRA izbornili pevcev in samic za pa* renje. — Kletke, žito in vse druge potrebščine. L UN K A 6506 St. ali pa 15413 Clair Ave. Lucknow Ave. JiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilllillillllllllllH"^ — f--s, 5 PLES VSAKO SREDO in NEDELJO Zvečer ob 8. uri v Mervarjevi dvorani. Omilim............mmui.......i.....fiiitf KUPITE PRASCE SEDAJ! Pri nas jih imamo nad 100, izmed katerih lahko izberete. Naši prasci so krmljeni s koruzo. Mi pripeljemi na dom zastonj. Kri, pljuča in drugo zastonj. Pri nas koljemo vsako sredo, četrtek, petek in soboto. Cene so zelo nizke. Se priporočamo Slovencem. John A. Tompkins 3979 W. 25th St. pod Brooklyn mostom, telefo" Atlantic 288 ali Atlantic 3758. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK •131 ST. CLAIR AVE. V Knauaovem poslopju Nad North Americas Vhod nno U 63. ceate Govorimo slovensko. 10 lot ■» St. Clair At«. POZOR! POZOR! Mi izdelujemo farna«, kluparsk« dela, »plodna popravila, v»a dala " medenina in bakra. Todna postr«"1 ob vaakem času. Se priporočamo t* obila naročila. Complete Sheet Met«! Work« F. J. DOLINAR 1403 G. 55th BT. Randolph 4736 Sttmn?niiti>iiiiiti»»:»tmm»m»»CP< Najnovejše krasne KLETKE kanarčke in druge potrebščine dobite vedno po nizkih cenah. Izbera velika, na LUNKA 6506 St. Clair Ave. NATIONAL DRUG STOB® SLOVENSKA LEKARNA. 61st St- Vogal St. Clair Ave. in S posebno skrbnostjo jemo zdravniške zalogi imamo vse, kar je v najboljši lekarni. izdel^ predpis^ Glasilo S.D.Z. £♦♦ »■ t H■ ■» I' t-H H 11 II1111"I"11!HHH*M*» rir Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 1». NOV. 19X0. V DR2AVI OHIO INK. It. MARCA 1»1«. V DRŽAVI OHIO Sed«i T Cleveland-u, O. 6288 St. Cl»ir At«bu*. T.ltphon«: rennaylv»nl» 888. Imenik gl. odbora za leta 1926-27-28. UPRAVNI ODBORI Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ar«. I. Podpred. FRANK ČERNE. 6038 St. Clair At«. II. Pod pred. JULIA BREZOVAR. 1178 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ar.. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd Bt. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair At*. NADZORNI ODBOR: 1) LOUIS J. PIRC. 6117 St. Clair A v«. 2) JANKO N. ROGELJ. 1009 E. 74tb St. 8) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ava. POROTNI ODBOR: 1) MIHAEL LAH. 918 Alhumbra Rd. 2) AGNES KALAN. 1007 E. 74th St. 3) ALBINA NOVAK, C836 Bayliss Ave. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIČ. 6111 St. Clair Ay«. 2) LEOPOLD KUSHLAN, J 9611 Nottingham B4. I) JOSEPH LEKAN, 3566 H. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. J. M. SELISKAR. 6117 St. Clair At«. GLASILO ZVEZEl AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Art. Vse denarne zadeve in stvari, ki sa tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritoibine jadeve. ki jih je reiil draStreni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Mihael Lah SI8 Albambra Rd. ■!■ ■!' -M-1» » i ■!■ 't 't1 '>■ '1' 'H1 Seja gl. odbora S. D. Z. dne 26. dec. 1926. Gl. predsednik John Gornik odpre sejo ob 9:30 A. M. Odsotna sta Frank Jakšič in dr. Seliškar. Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan. Društvo France Prešeren št. 17 naznanja, da otvori kampanjo za pridobivanje novih članov in sicer za mesece januar, februar in marc. Se vzame 'na znanje. Društvo Združene Slovenke št. 23 prosi, ako sme sprejeti nazaj v društvo članico Johana Grdina, ki je bila črtana radi neplačitve asesmenta. Društvo je članico opomnilo predno je bila črtana, a ta cla'nica se je ravno v tem času preselila in je dobila obvestilo prepozno. Gl. odbor sklene, da se to članico sprejme nazaj v Zvezo, ako prestane zdravniško preiskavo. Društvo Young Men's Club št. 36 naznanja, da je otvorilo kampanjo za novo članstvo. Se vzame na znanje. Gl. odbor sklene, da se povabi v nedeljo 30. jan. popoldne društvene upravne odbornike vseh društev, ki spadajo k S. D. Zvezi 'na sestanek in sicer v S. N. Dom na St. Clair Ave. Namen sestanka je, da se društveni uiadniki seznanijo z gl. odborom in da se medsebojno pogovorimo glede boljšega napredka S. D. Zveze. Si. Gl. urad bo preskrbel, da bo ta denar prišel v potrebne roke. Sklenjeno, da se nastavi v gl. uradu začasno pomoč gl. tajniku. Umrl je John Zlatorepec c. št. 466, čl. dr. št .17, dne 14. dec. Vzrok smrti plačnica; zav. za $1000. Dedinja žena Ivana Zlatorepec. Umrl je Jakob Slapar, c. št. 5590, čl. dr. št. 27, dne 25. nov. vzrok smrti: zadet od avtomobila; zav. za S500. Dedič Frank Modrijan, stric. Gl. odbor odglasuje, da se doda k Zvezinim pravilom pri plačah gl. uradnikov i'n odbornikov sledeče . . . "in vsi ostali odborniki po $25.00 letno". Pronašlo se je namreč, da je bil ta stavek zapisan v zapisniku, ki ga ie pisal na konvenciji zapisnikar br. Smuk. Ni pa zapisan v zapisniku, ki ga je sestavljal iz tega zapisnika na pisalni stroj konvenč. zapisnikar br. Trček in iz katerega zapisnika so se sestavljala pravila. Sklenjeno, da se imenujeta dva člana gl. odbora in oba zapisnikarja zadnje konvencije, da se primerjajo pravila Zveze in zapisnik zadnje konvencije, da se natančno pregleda, ako je vse v pravilih, kar je bilo sklenjeno na konvenciji. Gl. predsednik imc.iuje brata Roglja in brata Kushlana v ta odbor. Zapuščinska zadeva umrlega sobrata Frank Viranta se izroči v nadaljno rešitev br. Leo Kushlanu. Gl. predsednik se v iskrenih besedah zahvaljuje vsem gl. odbornikom jn odbornicam za složno sodelovanje v preteklem letu, in želi vsem veselo in srečno novo leto. Seja se zaključi ob 12:30 P. JOHN GORNIK, gl. predsednik, M. JAMES DEBEVEC, zapisnikar Naznanje! Vsem delničarjem Slov. D. Zveze v Clevelandu in okolici se naznanja, da ?>•' vrši letna delničarska seja Slov. D. £vezfc dne 30. jan. 1927, popoldne v ,.'°v. Del. Domu na Waterloo Rd. Col-unw'ood. Pozivlje se vse delničarje, da se gotovo odzovete v obilem številu. Vabi Odbor. (Jan. 12. 19. 28.) Mestne novice. Članice dr. St. Clair Grove, št. 08 se pripravljajo na maškeradno veseli.co, ki se vršila 30. jan. v obeh dvoranah Nar. Doma. Deset bogatih daril dobijo pomembne maske. 7- Pretekli petek zvečer je bila odpeljana v bolnico za operacijo 15 letna Josephine podobni kar na 1025 E. 69th St. V tobačno trgovino Mrs. "asset, 4001 St. Clair Ave. sta dospela dva moška, ki sta Prosila, da jima ženska zme-n)a $5.00 bankovcev. Žena odprla register, in v istem trenutku sta bandita skočila Proti njej in spraznila regi-ster za $325.00. Ravno tako ie zgodilo Simonu Roth, J/07 Columbia Ave. kateremu so lopovi odnesli $327.00. 1. ure popoldne v našem ura du. — Dr. Z. M. B. je izvolilo sledeče uradnike za 1927: preds. Andy Sadar, podpred Anton Eršte, tajnik-zapisni-kar Jos. Centa, fin. tajnik I Jos. Glavič, pregledovalci I knjig: F. H. Mervar, L. Mer- har in Jos. Znidaršič, redar j Jos. Pograjc, zdravnik dr, Oman. — Iz obupa, ker je bil vedno bolehen, si je 38 letni Stanley Skvara, 12909 Holcomb Ave. prerezal s kuhinjskim nožem vrat. Policija ga je sicer takoj odpeljala v bolnico, ven dar je medtem siromak že zdihnil. Ivan Zoreč: MAŠČEVANJE. Mlada sta bila in poročena komaj tri leta. Življenje jima je bilo lepo ko sanje, soln-ce sreče in zdravja jima je sijalo na vso moč in rada sta se imela, da nikoli tega. A Bog ju vendarle ni imel prav rad: otrok jima ni hotel zaupati, in to je bilo hudo za oba, posebno pa za mlado ženico. sprva majhne, komaj vidne, kmalu že večje, prav grde. Ljubezen, tista velika, vroča ljubezen je obnemagovala, bog Amor je pospravil sladke strelice, si obesil zlati lok čez ramo in čakal . . . čakal . . . In tačas je strupen jezik pičil mlado ženico in ji je obre-kel moža, češ da skače čez posvečene ojnice zakona. Ubožiča se. je ustrašila, potlej dvomila, a naposled verjela in skoraj norela od žalosti, jeze in sramu. "Dušica, kaj ti je?" bi jo bil on rad miloval, ko je opazil njeno veliko potrtost. A ona je molčala, se umikala in tiho jokala. "Vse vem, vse . . ." mu je neki večer očitala. "Ne misli, da sem tako neumna, kakor sem bila, ko sem ti slepo zaupala!" "Žena, ljuba žena, kaj ti je?" se je ustrašil. "Kako govoriš, kaj vendar misliš?" "Varaš mej" je bridko ihteč bušilo iz nje. Prisegal ji je na vse bogove, da je ne vara, jo rotil, naj bi bila pametna in ne bi verjela več zdraham nego njemu, ki je še v sanjah nikoli ni žalil z nezvesto mislijo, pa si ni dala dopovedati, kar svojo je gonila, ihtela in pretila. "O, le čakaj! Prijatelja si dobom, maščujem se ti!" "Dušica, dušica," se je smejal. "Tega ti nikoli ne boš storila ... ti ne!" "O, le čakaj, ti!" je ihtela. "Ne boš! Rad te imam, popolnoma ti zaupam!" To bi ji bilo skoraj vzelo apo. Dobro se ji je zdelo, da i mož tako zaupa, a ljubezni njegovi ni več verjela, še jezilo jo je, ker misli, da se ne 3i znala maščevati. Ne boš me preslepil!" je odrezala nevarni pogovor, 'O, bom se maščevala, bom! Jutri se vržem prvemu moškemu, ki ga srečam! Prvemu, pa bodi kdorkoli!" Tako je rekla, stekla v spalnico in se zaklenila. On, ki res ni imel nič na vesti, kar se ne bi skladalo s pošteno častjo dobrega za-conca, se je nasmehnil, če? živci in brezdelica in dolgčas. Ženica se je kmalu umirila, čeprav so ji misli hodile po izgubljenem raju domače sreče. Ne, kar se je zarekla, ne bo storila. To on res prav sodi. 1, kako bi mogla? A maščevati se mora, vendar mora. . . Pa kako? Aha! Na očetov dom mu pobegne za nekaj dni ... O, da, to bo lepo, kc bo priklečeplazil za njo! V takih mislih ji je potekala gluha, samotna, dolga in dogločasna noč. Oh, kako sem nesrečna!" se je pomilovala. Tako bi bil smel vzdihovati tudi njen mož, pa ni, ampak se je, ko so se vrata zaklenila za ženo, hudomušno nasmehnil in tiho porinil pred spalnico naslanjač in sedel vanj. Zdaj šele je malo vzdihnil in se naslonil nazaj, rahlo za-mežal in premišljeval. Pred njim so migljali dogodki zadnjih let. Spomin na veselo, bučno samstvo je bil prijeten in lep, a misli o nežni ljubezni, ki ga je vzel viharnim druščinam in mehko speljala v zakonski pristan, so mu utrnile vse druge spomine. Mislil je sočutno le na ženico, ki si ubožica po neumnem greni življenje in tudi njemu prizadeva mučne ure. "O žena, žena . . . tačas si ne bi bil mislil, da bova — ta-ko,n Spomnil se je njenih kras in srečo ubogega življenja. "Na planine ali pa k morju morava iti," se je odločil. "Tam se ji živci umirijo in okrepijo." Od zadovoljnosti, da je najbrž našel pravo misel, je zadremal. Ženica pa ni spala vso noč nič. Tiho se je pripravljala za pot in se ves čas skoraj hudobno veselila, kako se bo ustrašil, ko bo zvedel, da mu je ušla. Ko se je zdanilo, se je tiho, prav tiho odklenila in oprezno odprla vrata. "Oooh!" je strahoma krik-nila in buljila v moža, ki se je baš predramil in se ji je smehljal. . "Zlato dobro jutro, žen-ka, dušica . . ." "Kaj pa spet to pomeni?" se je še zmerom zadihavala od strahu. "S prvim moškim, ki ga danes srečaš, me hočeš varati ... In tako sem ukrenil, da sem jaz tisti srečnež . . . No, tukaj sem!" je dejal in vstal. "O dragi, dragi!" je šepetala ob njegovih prsih. "Ubožec, zaslužil si, da izpolnim obljubo . . ." Drhte ga je potegnila za seboj. LAŽNI CARJEVIč. Čakala sta in hrepenela še /—Zadnji čas, da plačate ra-jleto in dan, a ko le ni bilo za plin za mesec januar nič, sta obupala. Na solnce do pondeljka, 10. jan. do njune sreče so legale pege, Igra lažnega Dimitrija, kj jo poznamo iz opere "Boris Godunov," se te dni obnavlja v novi obliki pred kijevskim sodiščem. Razprava vzbuja ogromno senzacijo. Delavec Petronka, bivši predsednik kooperativne organizacije v selu Sosnikovo v kijevski okolici, je z večjim številom seljakov obtožen, da je vršil monarhistično propagando in revolucijsko agitacijo proti sovjetski vladi. Možje so se proglasili za pristaše nekega mladeniča, ki se potepa v ukrajinskih vaseh, izjavljajoč, da je sin carja Nikolaja II. Oblasti še niso izsledile tega carjeviča, čigar življenjepis je na las podoben pripovedki po lažnem Dimitriju. Fant je smel in lokav, previdno pa ga tudi številni seljaki skrivajo pred sovjetskimi agenti. Oblasti smatrajo, da se fant vzdržuje v gozdovju ali pa da se je umaknil v kak samostan, od koder se bo po vzgledu lažnjivega Dimitrija ob času pojavil na svetlo. Imenuje se Malahov in je bil lesni delavec. Zares je podoben carjeviču Alekseju. Pra vi, da ga je smrti rešila neka sobarica. Čim je bila carska obitelj aretirana, ga je sobarica skrila v košaro in ga izro čila menihom. Čeprav je ce la storija naivno izmišljena, je vendar v Ukrajini mnogo seljakov nasedlo zgovornemu fantu in bajkam, ki so se za čele širiti po deželi naokrog. Obtožnica proti Petronku navaja, da je carjevič prvič nastopil v njegovem selu. Petronka je sklical zbor, na katerega je prišel tudi carjevič. Seljaki so najprej molili za njegovo zdravje, nakar je slavnostno izpregovoril. Napovedal je skorajšnji padec boljševiške vlade ter obljubil, da bo kot pobožen in pravičen car vrnil seljakom zemljo, čim zasede staroslavni prestol. Iz Sosnikova je car jeviča spremljala velika mno žica seljakov v druge vasi. Ponekod je prišlo do precej ostrih spopadov, a carjeviču je vselej uspelo, da se je umaknil. Njegova popularnost je tako narastla, da so sovjetske oblasti bile prisiljene ukreniti strogo zasledova nih rok, ki so mu angelsko nje carjeviča in njegovih pri-božale vse sladke nade in j stašev. Razprava proti Pe-sadile nežnega cvetja, da ga | tronku je samo pričetek cele nebeške trate same ne zmore- vrste procesov, ki jih bodo jo lepšega. (sovjetske oblasti izvajale In zdaj? Zdaj ga je pekla proti pristašem samozvanega skrb za ženo in zase, za miri lažnjivega carjeviča. Tihotapstvo z areoplani. Jugosl. oblastem v Šibeniku je bilo javljeno, da se zadnji čas vrši živahno tihotapstvo z italijanskimi aeroplanf, ki prenašajo preko Velebita tihotapsko blago. Oblasti sicer često opažajo te aeroplane, ali jim ne morejo do živega, ker mečejo svojo robo svojim po-magačem v neobljudenih krajih;__ A. & P. posebnosti. Sur. maslo ...... 56c. funt Mast..........2 f. za 29c. Sir..............27c. funt Preserv. breskve .. lic. funt Camp. par. juha 3 kante 23c. Riž ..............7c. funt Rinso, velik zavoj......19c. Toilet papir, 7 rol za ... .25c. P. & G. milo, 10 kom. za 35c. 6027 St. Clair Ave. W. Ferguson, vodja (2) Naznanilo. Tem potom se uljudno vabi odbor prireditve "Ivan Meš-trovič na sejo, ki se vrši v petek zvečer dne 7. jan. 1927, ob S. uri zvečer v S. N. Domu, St. Clair Ave. soba št. 4. staro poslopje. Pričakuje se, da se vsi člani zgorej omenjenega odbora vdeležijo zgorej omenjene seje, kjer se bo koneč-no odločilo, komu se izplača ali daruje preostanek blagajne omenjene prireditve. Za odbor prireditve jugoslov. umetnika Ivana Meštroviča, John Gornik, preds. V najem se da stanovanje s štirimi sobami. Kopališče. 1110 E. 64th St. (4) Stanovanje se da v najem, štiri sobe, kopališče in klet. 6203 Edna Ave. (3) Soba se da v najem za enega ail dva fanta. Prost vhod, gorkota. 5911 Prosser Ave. (2) Soba se da v najem za enega fanta ali dve dekleti. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (3) V najem se da stanovanje, pet sob, spodaj. Fur-nez, kopališče in garaža. 1221 E. 168th St. (3) Bukovnik Studio Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Telefon: Randolph 5013 "Ready ?" Click! And the picture is yours to keep. KODAKS Sd.jo up Brownies $2.00 up We do our own finishing— we know it's right. Bring us your films. F. BRAUNLICB LHKARKA Tea. n jtaot0 clam vmMMVVmWMMVMMWVWM' MATH MILAVEC1 Slovenski plumber Največji truck za točno in sigurno selitev na razpolago. Se priporočam rojakom! Selitev pianov skozi okna. Vsa priprava. JOHN OBLAK, 1161 E. 61st St. Florida 2176 J. (w.) h Se pripiročam Slovencem in Hrvatom za vsa plumberska dela za postavljanje sinkov kotlov za gorko vodo, stranišča in vsa enaka dela. Fina dela, primerne cene. Oglasite se na domu od 8. ure zjutraj do 8. zvečer, ali kličite telefon Randolph 2708 J. 1069 E. 61st St. 'VW*\WWWVVWV\VWWWWWVWWS Zakaj vlagajte denar v domačo Slov. Hranilnico? Plačujemo od dneva vloge do dneva dviga po 5% Posodimo skoro ves denar domačim ljudem na prve vknjižbe za nakup domov. Premoženje: Poldiug milijon dolarjev. THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN COMPANY 6235 St. Clair Ave. Cleveland, 0. V lastnem poslopju. Kdor vloži denar pred 15. januarjem, se mu pripišejo obresti s 1. januarjem. Hiša se da v najem, 4 sobe in kopališče. Garaža, furnez. Rent samo S35.00 na mesec. 18621 Kewanee Ave. (3) V najem se da stanovanji;, štiri sobe, spodaj. Furnez, kopališče, vse moderno. Vpraša se po 4. uri pop. na 14809 Thames Ave. Collinwood. (2) Soba se da v najem več fantom. 5605 Bonna Ave. _O) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. ' E. 67th St. zgorej. (2) Delo dobi priletna ženska za hišna opravila, da bi pazila na tri otroke. Plača po dogovoru. Vprašajte pri Fajdiga, 1185 E 172nd St. Po 6. uri zvečer pa na 1284 E. 170th St. d) Pozor, godbeniki! Prodam dva basa, najnovejšega modela. Kdor namerava kupiti nov bas, si prihrani denar, če kupi od mene. Take prilike ni vsak dan. Pišite ali pridite na 721 E. 155th St. Cleveland, O. (D POZOR!!! Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni Ameriki, v Canadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpcn-tinktura, proti izpada nju in za rast moških in ženskih las. Brus-lin tinktura zoper sive lase od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper Reumatizem, trganje in kostibol v rokah nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozulca, solnčnate pike in drugo na koži, srbečico, lišajc, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurje oči, bradovice, prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj bresplačni cenik, za svojo lastno korist. JACOB WAHCIC 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio, near Superior and Wade Park Ave. ZAHVALA. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so obiskovali našega ljubljenega sina in brata Frank Oberstar ki jc preminul 13. dec. 1926. Zahvaliti sc moramo, najprvo Mrs. Samsa in Mrs. Jak.še in tudi vsem. drugim, ki so obiskovali našega sina in brata v času bolezni in onim, ki so ga prišli obiskat na mrtvaški oder. Lepa hvala tudi vsem tistim, ki so darovali krasne vencc in sicer družinam Fr. Kosec, Bavdek, Kumelj, Be-rus, Kastelic, Vehar, Miss Oster, J. Kosec, Gorshe, Tomažič, Prijatelj iz 61. ceste. Nardin, J eras, škufca, Prijatelj iz 33. ceste. Lepa hvala Mrs. Leben. ki je darovala za sv. maše. kakor tudi družini Kumelj za isto. Zahvaljujemo se pogrebniku Jos. Žele za dostojni sprevod. žalujoči ostali: ANNA OBERSTAR, mati, JOSEPH, brat, ANNA in FRANCES, sestri. TRETJO SREDO v mesecu JANUARJU, to je dne 19. JANUARJA 1927 s<> vrši v AVDITORIJU Slovenskega Narodnega Doma na 6417 .St. Clair Ave., LETNA DELNIŠKA SEJA na kateri bodo podana poročila uradnikov o gospodarstvu v pretočenem letu (1926) in o izvršenem refinanciranju tega podjetja. Pričetek točno ob 7:30 zvečer. Vse zastopnike društev kakor tudi vse posamezne delničarje se uljudno vabi. da se prav gotovo vdeleže te važne letne seje, na kateri se bo volilo tudi 7 direktorjev za dobo 3 let ter s« bo ukrepalo o nadaljnem razvoju Doma in drugih koristnih in potrebnih narodnih delih. Vsi na to sejo. LUDVIK MEDVESHEK, tajnik in poslovodja. Hiše naprodaj V slučaju, kadar kupujete ali prodajate hišo, lote, farmo ali trgovino, ali če hočete isto zamenjati, se vseh slučajih obrnite za pošteno in zanesljivo postrežbo s popolno zaupnostjo do 'nas. Frank Preveč in John W. Spahrt, 15712 Waterloo Rd. Eddy 9502. (Wed. x) Frank J^takrajšek Slovenski TogrebniK. 1105 ffortvood *Road "Randolph 4-983 T-rra=r-«r=3=r mam B 1 i i 7AR0PFNfA S 1 1 ! 1 LMUtLlltrl MILANSKA ZGODBA f. 1 IZ 17. STOLETJA Poslovenil Dr. Andrej Budal. < Nadaljevanje) "Ah, krčmar, krčmar!" je začel znova, ga spremljal z očmi okrog mize in pod dimniško ostrešje, upiral včasih vanj pogled tam, kjer ga ni bi->o, in govoril neprestano sredi trušča ostale družbe. "Ti vražji krčmar! Ne morem je požreti . . . tiste o imenu, priimku in opravku. Mladeniču, kakor sem jaz . . .! Tega nisi dobro naredil. Kakšno zadoščenje, kakšen zmisel, kakšen okus . . . dejati ubogega mladeniča na papir^ Ali prav govorim, gospoda? Krčmarji bi morali biti na strani dobrih mladeničev . . . Čuj me, čuj me, krčmar; napravim ti primero . . . zaradi . . . Smejejo se, kaj? Male natrkan sem res . . . toda vzroke povem prave. Povej mi samo: kdo ti vzdržuje obrt? Ubogi mladeniči, kajne? Ali govorim prav? Pomisli samo, ali pridejo kdaj tisti gospodje, ki delajo razglase, k tebi le na kozarček." "Vsi ti pijejo vodo," je rekel Renzov sosed. "Jasno glavo hočejo imeti,' je pristavil drugi, "zato da morejo lagati, kakor je treba." "Ah!" je vzkliknil Renzo. "Pesnik je zdaj govoril. Torej razumete moje vzroke tudi vi. Odgovori torej, krčmar: Ferrer, ki je še najboljši med vsemi, ali je'ta kdaj prišel k tebi trkat na zdravje? Ali si imel kdaj od njega za ficek dobička? In oni pasji morilec don . . .? Molčim, ker sem preveč pri pameti. Ferrer in oče Crrr ... jaz to vem, to sta dva poštenjaka' toda malo jih je, poštenjakov. Stari so slabši od mladih in mladi ... še slabši nego stari. Vendar zadovoljen sem, da ni tekla kri — ojoj, barbarstvo, ki ga mora vršiti samo rabelj. Kruh — to pa že. To sem jih dobil, sunkov, toda . . . dajal sem jih tudi. Prostora! Izobilje! Živjo! ... In vendar, tudi Ferrer . . . kakšno latinsko besedico . . . "sies baraos trapolorum" . . . Prekleta navada! . . . Živio! Pravica! Kruh! Ah, glejte, to so prave besede! . . . Tam so nas hoteli ti poštenjaki ... ko je zabu-čal ta prekleti ton, ton, ton in nato zopet ton, ton, ton. Nc bi bili bežali takrat, ne. Tam bi ga bili držali, tega gospoda kurata . . . Jaz že vem, koga mislim!" Pri tej besedi je sklonil glavo in obstal nekaj časa kakor v misli zatopljen; nato je globoko zavzdihnil in dvignil obraz; oči so mu bile ovlaže-ne in svetle in so izražale tako zoprno, tako sirovo uža-ljenost, da gorje, če bi ga bila mogla le za trenutek videti oseba, kateri je to veljalo. Toda ti siroveži, "ki so se bili že začeli norčevati iz zmedene Renzove zgovornosti, so se zdaj tem huje norčevali iz njegovega potrtega obraza; najbližji so govorili drugim: "Poglejte" in vsi so se obrnili proti njemu, tako da je bil vsej družbi v zasmeh. Saj tudi vsi drugi niso bili pri popolnoma čisti pameti ali kakorkoli vsaj pri svoji navadni pameti; ali da govorimo resnico: nihče je ni bil tako docela izgubil kakor ubogi Renzo in povrh je bil Še kmet. Zdaj ga je začel ta, zdaj oni dražiti z neumnimi in sirovimi vprašanji in zasmehoval- cega p soproga. tudi jaz svoj odmerek zvitosti. .." ni!" je v duhu rekel spečemu Krčmar, ki ni mislil, da mQ-| ubožcu. "Šel si in si jo pore oni zverižiti še toliko zmi-:šteno iztaknil. Jutri mi boš selnih besed, in je iz dolge iz- znal povedati, kako ti bo tek-kušnje vedel, kako so ljudje v nila. Telebani, ki kolovratite takem stanju mnogo bolj podvrženi temu, da se premislijo, je hotel ta jasni presledek uporabiti za nov poskus. "Dragi mladenič," je rekel z zelo vljudnim glasom in vedenjem, "nisem storil tega, da bi vas nadlegoval ali poiz v svet, pa ne veste, na kateri strani solnce vzhaja, da spravljate v zadrege sebe in bližnjega." Ko je tako rekel ali pomislil, je odmaknil svetiljko, šel iz sobe ter zaklenil vrata s | ključem. Na presledku stop- nim vedenjem. Renzo je zdaj kazal, da to zameri, zdaj je vse umel kot šalo, zdaj je ne meneč se za vse te glasove govoril o čisto drugih stvareh, zdaj je odgovarjal, zdaj izpraševal — vse skokoma in brez vsake zveze. Na srečo pa mu je v tem blodnem govorjenju ostaia nekakšna nagonska pazljivost, da se je ogibal imen oseb, tako da ni izgovoril niti onega, ki je moralo biti v njegov spomin najgloblje vtisnjeno; kajti preveč bi nam bilo žal, če bi se bilo to ime, do katerega čutimo tudi mi nekoliko ljubezni in spoštovanja, vlačilo po tistih nesnažnih ustih in bi bilo postalo igrača tistih zlobnih jezikov. | PETNAJSTO POGLAVJE. Ko je krčmar videl, da se bo zabava še dolgo vlekla, se je približal Renzu, prosil vljudno one druge, naj ga puste na miru, ga potresel za roko ter mu skušal dopovedati in ga pregovoriti, da bi šel spat. Toda Renzo je začenjal vedno znova z imenom, priimkom, razglasi in dobrimi mladeniči. Vendar besedi "postelja" in "spati," ki mu jih je krčmar ponavljal na uho, sta mu končno prodrli v glavo, vzbudili sta v njem nekoliko razločneje potrebo tega, kar sta pomenili, in sta za trenutek povzročili jasen presledek. Ono malo razuma, : kar se mu ga je vrnilo, je v njem nekako rodilo spozna-I nje, da ga je mnogo več izginilo, nekako tako kakor pri I razsvetljavi konec sveče, ki ^e gori, osvetljuje ostale, ki so že ugasnile. Osrčil se je, iz-| regnil roke ter se uprl z njimi ob mizo; poskušal je vstati enkrat, dvakrat; zavzdihnil je iter se zamajal; tretji krat se je s krčmarjevo oporo vzrav-i nal. Krčmar ga je podpiral še nadalje ter ga odvedel izmed mize in stola; vzel je v | eno roko luč, /, drugo pa ga ! je, kolikor se je dalo, napol ; /odil in napol vlekel proti vratom na stopnice. Tam se je Renzo ob trušču pozdravov, ki so jih oni rjuli za njim, naglo obrnil in da ni bil njegov podpornik prav hiter ter ga nridržal za roko, bi se bil , ta obrat izprevrgel v padec; obrnil se je torej in z drugo | roko, ki mu je ostala prosta, j le zarezal in zapisal v zrak i nekaj pozdravov v obliki Sa-| lomonovega vozla. "Pojdimo spat, spat," je rekel krčmar ter ga vlekel da-| Ije; spravil ga je srečno skozi ; vratno odprtino, ga s še več-! jim naporom zvlekel na vrh | malih stopnic in nato v sobo, i ki mu jo je bil določil. Ko je j Renzo zagledal posteljo, ki ga j je čakala, se je obveselil; pogledal je krčmarja z drobnimi očmi, ki so se zdaj zaiskrile kakor še nikdar, zdaj pa zopet mrknile, kakor dve kresnici; skušal se je uravnovesti na nogah in je iztegnil roko n krčmarjevemu obrazu, da bi ga v znamenje prijateljstva in hvaležnosti vščipnil v lice, a ni se mu posrečilo. "Prav tako, krčmar!" se mu je pa vendar posrečilo povedati. "Zdaj vidim, da si poštenjak; to je dobro delo, da pripraviš posteljo ubogemu mladeniču; toda tisti tvoj nastop z imenom in priimkom ni kazal poštenjaka.- Na srečo imam nic je poklical krčmarico ter ji rekel, naj pusti otroke v varstvu male služkinje in .gre doli v kuhinjo njega nadome- /edoval po vaših zadevah. Kaj hočete? Taka je postava; tu-' di mi moramo ubogati, drugače smo mi prvi, ki jih zadene kazen. Bolje je ugoditi stovat. "jaz moram ven za-jim in ... Za kaj pa gre kon-; radi nekega tujca, ki ga je ne čno? Prava reč! Človek re- vem kateri vrag šem zanesel če dve besedi, ne zanje, tem-;v mojo nesrečo," je pristavil več da napravi meni uslugo, in povedal na kratko sitni Kaj bi, zdaj tu na štiri oči i pripetljaj. Nato je še dodal: urediva med sabo tudi to; pojejte mi svoje ime in . . . in potem z mirnim srcem lezi-te." "Ah, ti malopridnež!" je vzrojil Renzo. "Slepar! Že "Imej oči povsod. In predvsem pamet; danes je preklet dan. Imamo spodaj krdelo razbrzdancev, ki so od pijače in malo po naravi vsi razpaš-ni in jih klatijo tako pisane, zopet začenjaš svojo nesram-1 da je kaj. Zadostuje, da kak nost z imenom, priimkom in predrznež. . ." opravilom!" "Ah, saj nisem otrok, tudi "Molči, burkež; pojdi; jaz vem, kaj je treba. Dozdaj, j spat," je dejal krčmar. i mislim, ni mogoče reči. . ." Toda Renzo je nadaljeval "Dobro, dobro. In pazi, da: Trgovina z ^e glasneje: "Razumem. Tu- plačajo. In glede vseh tistih s silno upada. "Rivista Maritti-di ti si z njimi v zvezi. Poča- pomenkov, ki jih imajo o pro- j ma" konstatira, da je znašal kaj, počakaj, te že jaz popra- vizijskem namestniku in gu-jv prvem lanskem polletju les-vim." In obrnivši glavo proti vernerju Ferrerju in dekuri-! ni promet v Trstu 180.000 stopnicam, je .začel še glasne-; ;onih in španskih in franco-, ton, letos v isti dobi niti ie rjuti: "Prijatelji! Krčmar i skill vitezih in drugih podob- 140.000. Tako je tržaška lesnih bedarijah — naredi se, i na trgovina letos za 50 odst. da ne slišiš, ker če ugovarjaš, se lahko brž na slabo obrne, če pa odobruješ, se lahko obrne na slabo v bodočnosti; in saj tudi sama veš, da vča- "Osel neum- pogodil sredi čela in ubil. Tragedija pa s tem še ni bi la končana. Stankovič je po j trojnem umoru odšel še k svoji nevesti, katero je našel v postelji ravno v trenotku, ko je bridko plakala. Stopil je mirno k njej in jo nagovoril: "Zakaj sta bila pri tebi Miloš in Boris?" Njegova zaročenka je pa dalje plakala. "Ti me grdo varaš," je nadaljeval, zgrabil za nož in jo potem zaklal. Zabodel jo je petnajstkrat. Po strašnem dejanju je sto-pil Stankovič na hišni balkon in odda! več strelov v zrak. da prikliče policijo. Ker pa te ni bilo od nikoder, je odšel v orožniško vojašnico, povedal tamkaj svojim tovarišem, kaj je napravil, jim prinesel obenem dva litra žganja, pil z njimi in legel potem v postelj, kakor da se ne bi ničesar zgodilo. Policijski uradnik Serafimovič je kmalu nato odredil aretacijo morilca. Našel ga je mirno spečega. Na poziv naj mu sledi, je Stankovič odgovoril: "Zavedam se, kaj sem storil. Napravite z menoj, kar hočete!" -o- Trgovina z lesom v Trstu ie v .. . "Rekel sem to le za šalo," je ta zaklical Renzu v obraz ter ga pahnil proti postelji, "za šalo. Ne razumeš, da sem rekel le za šalo slabša napram 1924. "Ah, za šalo! Zdaj govoriš I sih tisti, ki jih najbolj debele prav. Če si rekel le za šalo. . pravijo . . . Dovolj, če slišiš; To so res šale." In padel je z i nekatere stavke,Jcar glavo za obrazom na posteljo. sukni pa reci: "Že grem," kakor da te na drugem koncu kdo kliče. Jaz se bom skušal; čim prej vrniti." (Dalje prihodnjič) --O- STRAŠNA LJUBAVNA TRAGEDIJA. PLAČATE TAKOJ ! Dva procenta odbitka, ako takoj plačate za premog*. Blue Diamond v kosih, Ohio in Kentucky-Lump, Pocahontas, Trd Premog in koks. Mi imamo kredit že od leta 1858. Ako plačate vozniku, odtegnite 2%. THE YATES COAL CO. 1261 Marquette St. Hand. 280 Orožnik, ki je v ljubosumnosti ubil štiri ljudi. "Pogum, razpravite se, hitro!" je rekel krčmar ter nasvetu dodal rudi pomoč, ki je j bila res potrebna. Ko si je; Renzo slekel jopič (trajalo je dobršno dolgo), ga je krčmar brž popadel in segel z rokami k žepom, da vidi, kje je moš-njiček. Našel ga je in pomislil, da bo njegov gost imel __ drugi dan opraviti z vse dni- Sk . dožjvelo v nede. I gacmmi ljudmi nego je on,;, 5 ^c/stra§no tragedija> m da ta mošnjiček najbrž za-,^ n mgstJ sjlJen pade rokam, iz katerih bi mu- .. rf v . , , DI U ne bilo mogoče več dohiti; i ™ sfankov č ie namr« v i 2a,o je hotel poskusiti, ali se ' akl oj mu posreči zaključiti vsaj to ' x , ... , . ' ' i zaročenko 111 ubil potem stin zadevo. . , ^ -u'-- •• -i "Vi ste dober mladenič do osebe- 0 katenh le v SV0J> sll~ štenjak, kajne?" je rekel. I ni ljubosumnosti mislil, da "Dober mladenič, pošte-! J0^0 PrePreCltl nJe80V0 P0' njak," je odgovoril Renzo, 1tožnik B1 -e Stankovič no kregali z gumb na obleki ! se * *ele P^ ^seci spoznal j ?.?! PJ! 3"™ L™, 'iz Deno Nikoličevo. Zaljubil Zapomnite si naslov 6506 ST. CLAIR AVE. za slučaj, kadar potrebujete krasne cvetlice, pa najsibo za šopke ali vence Naša postrežba v vašo popolno zndo-voljnost. Tniamo tudi vse vrste stenski papir; seveda, tudi papiramo. KANARČKE, kletke, žito za hranenje in druge potrebščine dobite na izbero. ADDISON FLOWER & l'ET SIIOPPE Tel. Hand. 7185 (x) ki še vedno ni mogel iz nje. ; se je strastno v njo in se tudi že zaročil. Popeljati bi jo< imel prav kmalu pred oltar. V nedeljo zvečer je zapazil j Stankovič na balkonu hiše j svoje zaročenke kantinerja; "Dobro," je povzel krčmar "poravnajte torej tisto malo računa, ker jutri moram zdoma po opravkih . . ." "To je pravično," je pritrdil Renzo. "Zvit sem toda Miloša Todoroviča "in'Borisa poštenjak . Pa denar?'Kje Stanojeviča. Oba sta se ži-naj zdaj poiščem denar? ;vahno razg0Varjala. Stanko-"Evo ga tu," je rekel krč-;Viču se je zdelo to sumljivo, mar; uporabil je vso svojo iz-: ker je mislil, da sta oba prišla kušenost, vso svojo potrpež-iSamo zato, da bi pregovorila! Ijivost in vso svojo spretnost,; njegovo zaročenko, naj ga zada se mu je posrečilo napra-! pusti. Odšel jc zato naglo v viti z Renzom račun ter sebe j vojašnico, vzel puško in sa-izplačati. | mokres in se kmalu nato vr- "Pomagaj mi malo, krč-j nil. Našel je najprej kanti-mar, da se slečem," je zapro- nerja Miloša Todoroviča, ki sil Renzo. "Vidim tudi sam, | ga je vprašal: "Zakaj si bil VLAHOV 2ELODCN1 GRENČEC 1*