V celoti je š tud ija metodološko soliden regionalnogeografski p rikaz speci­ fične jugoslovanske pokrajine, ki posebej upošteva vse značilnosti najnovejših transform acijsk ih procesov na našem podeželju. Mirko P ak O jugoslovanskih naseljih in mestih ter urbani geografiji Centralna naselja i gradovi SR Hrvatske, G eografska analiza, Geografski in ­ stitu t P rirodoslovno-m atem atičkog faku lte ta sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, 1976, str. 239. G eografski in štitu t zagrebške univerze nadalju je z izdajanjem serije geo­ grafsk ih prikazov SR H rvatske, ki so jo pričeli z obsežno regionalno m onografijo te republike. N ajnovejša kn jiga iz te zbirke je zbornik 12 razp rav o h rvatsk ih mestih, ki so nastale v sklopu znanstvenega p ro jek ta »Gradovi SR H rvatske«. Zbornik je uredil I. Crkvenčič. Č eprav je zbornik očitno želel podati celovito podobo h rvatsk ih mest, je njegovo težišče na funkcijsk i in populacijsk i tem a­ tiki, ostale teme so m an j zastopane, ali pa so celo izostale (npr. m orfologija mest). Uvodna razp rava I. C rkvenčiča o sta tistični in funkcijsk i k lasifikaciji n a ­ selij SR H rvatske p rinaša nekatere osnovne navedbe o mestih, nato pa obrav­ nava njihove centralne funkcije in h ierarhično razvrstitev . Za recenzenta, ki se je s to tem atiko u k v arja l na celotnem obm očju Jugoslavije, so ti izsledki zan i­ mivi, saj v mnogočem po trju je jo njegova dognanja, četudi je b ila m etoda ob­ delave nekoliko drugače zasnovana. Skoda, da niso bile podrobneje proučena vplivna obm očja središč, vloga cen traln ih naselij n ižjih stopenj in vloga indu­ strijsk ih krajev , k a r bi bistveno razširilo raziskavo. Zuljičeva razp rav a o rasti m estnega preb ivalstva in procesu urbanizacije v SR H rvatsk i je nadaljevanje njegovih številnih proučitev te problem atike. V njej so posebej zanim ive napovedi o razvoju mest do leta 2000. Na razpravo se navezuje raziskava M. Siča o obeležjih dem ografskega razvoja mest SR H rv a t­ ske zadnjih 100 let, to je od 1880 dalje. Smiselno sodi v to skupino poročil tud i prispevek Z. Roca o razporeditv i h rvatsk ih mest glede na velikost (rank size rule), ki s p rim erjan jem več razdobij p rikazuje, kako je h rva tska u rban izac ija dobivala čedalje bolj zrele in norm alne poteze. Dve razprav i M. V reska in I. C rkvenčiča se u k v a rja ta s funkcijsko s tru k ­ turo mest. Vreskova razprava, ki je zelo tem eljita in ki sledi m ednarodni m eto­ dologiji, ugotavlja, da je večina mest na H rvatskem industrijsk ih , precej m anj jih je dejavnostno diverzificiranih, še vedno veliko pa jih je o rientiranih v upravo. Zanim ivi so tud i Crkvenčičevi izsledki o oprem ljenosti m est s te rc ia r­ nim i dejavnostm i (vloga v trgovini in prom etu), ki kažejo, da so številna m ala m esta bolje oprem ljena kot velika. R. Pavič, ki je eden redkih jugoslovanskih geografov, ki se bavi s politično geografijo, podaja v posebnem sestavku razm išljan ja o politično-geografskem položaju h rvatsk ih mest v pretek lih h istoričnih obdobjih. R azglab ljan ja so p rav zanim iva, čeprav lahko vzbude bralcu , ki je historično razgledan, tudi določene pomisleke. H istorično-geografski značaj im a prispevek M. M arkoviča o razm e­ rah in razvoju štirih največjih h rvatsk ih mest, kot je to mogoče razb ra ti iz m estnih zem ljevidov iz XVI., XVII. in XVIII. stoletja. En prispevek v zborniku se u k v arja s podnebjem Zagreba, O sijeka, Rijeke in Splita (B. Penzar), d rugi pa z oskrbo mest z vodo. N apisal ga je ]. Ridanovič. Na zak ljučku sta še dve k ra jš i razprav i M. V reska o funkcijsk i transform aciji zagrebškega m estnega osrčja in o razvoju osnovnih šol kot kazalcu prostorske razm estitve zagrebškega prebivalstva. O be sta zasnovani v smislu »socialnogeo- grafske« šole. I. Vrišer Krešimir Papič: Travnik. Grad i regija, Z avičajn i m uzej T ravn ik , T ravn ik , 1975, 360 str. Ni veliko mest v Jugoslaviji, ki se lahko pohvalijo s takšno ob­ sežno in zgledno geografsko m onografijo, kot je Papičev »Travnik grad i regija«.