42. številka. Trst, v petek 21. februvarija 1902. Tečaj XXVII ..Edinost- }:i2:a •■krat ■■ 4aa. raiun aedal^ t« p-acnikov, od 4. ari zvečer Naroča! aa anmšm : ta eeio leto........U fcroe za. pol ieta .........12 „ xa ^atrt leta........ • „ u sb uefvc ........ S kroni »aročnino plačevali naprej. aa-o.* iw> i»rsi prfloža-'f o»r..Anme aprava ae oeir a. _ :.t>akarnah v Tmu se prodajajo posamezne Številke po 4 stotink i"6 nvč..; tcvea Tr ta pa po 8 stotin k (4 avč. i Telefoi Str. K70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je ■•(! Oflttl ■a račansjo po vrstah v petitu. Za »enkratno naročilo s primernim popuitom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-atsči oglasi itd. ae računajo po pogodb« Vf! dopisi naj ae popihajo uredništva >sfrankovani dopisi se ne sprejemajo hokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije lu oglase spre-imi apravalitvo. Naročnino in oslass j* plačevati loco Trst. Credailtfa In tlakama se nahajata v aiici Garintia šiv. 15J. 1 pravnlStvo, In »prejemanje InseratoT v ulici Moliš ptccoio U v. 3( II. iiHii-n. .sdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Laatnlk koncorcij lista Kdinoat" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trat Dogodki tržaški in Slovenci. V jednem soglašajo in so soglašali vsi pošteni tlement; pred prebivalstvom tržiškem, brez razlike narodnosti in političnega mišljenja ! V tem namreč : ora. Razni nemški listi so namreč ]»osneli dotično izjavo našo. A ne le da smo zahteve kurilcev proglasili jw>vsem opravičenimi iu da smo istim sporočili vse simpatije svoje, marveč smo se tudi, čim po si delavci z raznih podjetij in najrazlič-nejih strok radi štrajka kurilcev pridružili stavki, naravnost divili takemu impozantnemu pojavu solidarnosti med delavskimi sloji. Našemu stališču so se pridružili tudi slovenski zastopniki v mestnem svetu, ki so v tistem resnem trenotku radi pozabili na vsakodnevne boje iu obstoječe diference, ki so se izognili toli vabljivi priliki za rekriminacije in so glasovali za predloge laške večine, izlasti za pod|>oro rodbinam žrtev. In ker je mestni svet sklenil, naj se izvoli posebna preiskovalna komisija, so zahtevali naši zastopniki, da tudi slovenska manjšina bodi zastopana v tej komisiji ! In res se je dogodil nenavadni slučaj, da je večiua obljubila vstreči tej želji. Slovenska javnost vsevprek je bila torej na strani etrajkovcev, te je radovala na im-pozantnem pojavu solidarnosti delavskih slojev te r mora le želeti, tla taka solidarnost ostani tudi za v bodoče. To moramo želet tudi z narodnega stališča. Oim pogosteji in intenzivneji se bo kazal ta čut solidarnost', tem bolj bodo v laškem ljudstvu izginjali ne-lepi predsodki proti nam, ki so mu jih na infernalen način sugerirali oni, ki so sovražniki nam, ne d* bi bili prijatelji istim delavskim slojem ! To bi bila solnčna stran tržaških dogodkov. Ali kakor je že v življenju, tako imajo ludi ti dogodki svojo senčno, temno stran. YT tem, kar se je godilo v našem Trstu, treba namreč razlikovati dve gibanji, dve lazi. Jedjo gibanje in jedna faza sta uživala vse simpatije vseh poštenih in blagočutnih ljudij ; drugo gibanje pa ne more biti simpatično in povedati nam je glasno in jasno, da ne dopuščamo menenj a, kakor da bi se naš slovenski ž i v e 1 j hotel identificirati s cilji, katerim je sledilo drugo paralelno gibanje, in s tem, kar se je godilo v drugi fazi! Prva faza — rekli bi : faza pravice in legitimnosti — je trajala do petka }>opoludne; v noči med petkom in soboto pa je pričela druga faza. Ce smo prvo fazo označili kakor fazo legitimnosti, in če želimo, da se loči od druge, potem mora biti že jasno čitatelju, da ta druga faza ni vredna taeega častnega ozna-čenja. Prva faza je bila posvečena, povzdignena ravno po dejstvu, da so se je udeležili res tisti, ki delajo! V drugo fazo pa so si s krepkimi komolci odprli pot elementi, ki sicer o goto\ ih danih prilikah in v službi izvestnih namenov, morda kličejo: »Živelo delo«, ki pa se v resnici ničesar ne boje bolj^ nego — dela ! Ravno zato pa so vsikdar tudi na uslugo, če jih le kdo hoče — najeti. (Kakor dokazujemo na drugem me3tu, v notici : »Kako je moglo priti do tega ?«). Ze po shodu v »Politeama« v petek zvečer je bilo znamenj, da se pripravlja drugo gibanje, da dogodki stopajo v drugo fazo. Da je res razlikovati dve faze, to po trjajo ljudje različnih pozicij in različnih strank in menenj. To je potrdil namestnik tržaški, tako je trdil vladni zastopuii: v mestnem svetu, s tem je tudi župan Sandrinelli opravičeval meščanstvo! V istem zmislu je govoril tudi ministerski predsednik Koerber a glavna najzanesljiveja, prava klasična priča nam je — g. Ucekar! Mož je vodja soci-I jalne demokracije, mož je bil ali se je usi-| Ijeval (kar pa nam je v hipu irelevantno) v j prvi fazi za voditelja gibanju. Ni mu torej možno odrekati kompetence. Možu se je | videlo že na shodu, ko je rotil in milo pro-| sil, naj ostanejo mirni, naj se vedejo dostojno in naj ne kompromitirajo dobre stvari, 'kako priznava, daje že izgubil vodstvo! i Posebno je torej konstatirati v protest proti raznim sumničenjem in podtikanjem, da so Slovenci pač sodelovali (in to s srcem !)na prvi fazi, koje ■imelo gibanje še gospodarski značaj, a'i pozneje ne! Naši delavci so ' se pokazali pametne, razsodne ljudi. In če je bil gotov odstotek njih angažiran tudi v drugi fazi, zgodilo se je ravno in le vsled tega, ker v razburjenju, v svoji zavzetosti za pravično stvar, v ogorčenju proti onim, ki so vztrajali v svoji trmi nasproti naj-upravičenejim zahtevam delavskih trpinov : i.... niso znali razlikovati in niso slutili, da ne služijo več prvotnim, ampak drugim namenom! Čim je začelo pobijanje, razbijanje, uničevanje tuje lasti, kakor ee je vršilo mej i petkom zvečer in nedeljo, je gibanje zgubilo svoj gospodarski značaj, postalo je torej | kompromitujoče, ker je zadobilo anarhističen sookus; mnogi so tudi uverjeni, da je ob tem plamenu tudi laška irredenta grela — svoje »idejale«. Jako lep in eklatanten dokaz, kako sodi naše ljudstvo o takem divjanju, je dalo isto v onem okraju mesta, kjer biva najgosteje, to je: v svetojakobskem ! Da si so bili vsi ti batalijoni naših delavcev v štrajku, je vladal v tem okraju red in ni bilo pustošenja. Ali še sijajneje je pokazala svoje mišljenje naša okolica. V isti biva veliko število delavcev, ki si v mestu samem služijo dan na dan svoj kruh. Vendar ni bilo v vsej okolici ni najmanjega nereda, kakor da niti ne bi bili vedeli, kaj se godi v mestu! Pa še eno značilno dejstvo treba zabeležiti. Čim je bilo splošno znano, da je zahtevam kurilcev ustreženo »n da je torej odpal prvotni vzrok štrajku, so bili naši ljudje med prvimi, ki so se prijavili na delo. Ali izjemno stanje je raztegne no tudi na okolico in morajo torej nositi neugodnosti tega stanja ljudje, ki so na toli lep način pokazali zmisel zakonitosti, zmisel za javni mir in red. Poživljamo torej slovenske poslance, naj zastavijo ves svoj vpliv na vladi, da se čim prej odpravi to izjemno stanje. Stališče našega slovenskega ljudstva je torej tako-Ie: slovenski delavec je In ostane solidaren s tovariši druge narodnosti. kjer gre za zboljšanje gospodarskega stanja delavskega stanu! Z vso odločnostjo pa odklanja vsako demonstracijo ali manifestacijo, ki delavsko gibanje le izkorišča kakor pretvezo za dosego drugih namenov in ciljev. Izlasti pa je odklanja z ogorčenjem, ako so ti cilji naperjeni proti njega lastni narodnosti! ! Slepe salve. PODLISTEK Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. IV. »Ah, da. tla«, je pritrdila Jagica. »Prav ste rekli. Čudno, da se sirota nisem domislila tega. Hvala Bogu in Materi Božji ! Samo da ni moja kuhinja kriva. Bo, bo tako. Ne je, ne pije, ne peva, ne kadi. Sedaj mi je jasno, ženska ga je omamila, ni čudo. Vladimir je bil že kakor deček žigica. Dotakni se ga, po ti poči. Eh, ženska glava je, samo da bi vedela katera !« »Katera? Moj Bog! To morete čitati tudi brez knjige. Ona je, ona. Vrag ga je napotil tjakaj.« »Ah, vi mislite torej, gospica Dobrani- prav.Vi, goapa Jaga, čemu se ljubi ?« »Eh, kaj me vprašujete to?« skomignila je stara z rameni. »Tako je Bog določil, pa se ljubi.« »Bog! Seveda! Ali čemu? Jaz pravim: J^-jubiš, da se ženiš.« si moraš »Prav! Prav!« »No, vidite! A da se oženiš, zasnovati domačijo. Ni-li tako?« »Seveda je. Ali vedite, gospod Evgenij. Ljubezen, ljubezen. To je ciganska beseda. , Ljubezen je to in ono. Stokrat ni druz^ga nego prazna pena. Da-li ni tako pri go-spodu Vladimiru, a?« »Da bi Bog dal! — Ali ni, ni. Mislil eem tudi jaz, kakoršen je Vladimir, da za-plapoia, pa Bo^. A da ! Zajelo se je t > globoko v njegovo srce, drži ga. To ni šala.« »Pa naj — —« »Kaj naj? Kaj veste vi? Ni to samo tako, ampak vprašanje je : Kdo ? Kaj ? Kako ?« »Kako?« seje nasmehnila Jaga. »Moj Bog ! To vsaj ni mojsterstvo! Pri meni vsaj je bilo čisto kratko. Moj pokojni je rekel : »A?« in jaz sem rekla: »Da« — in svečenik naju je blagoslovil.« »Pri Vas je bilo tako«, se je razsrdil Evgenij, »ali Vi ste Vi, a Vladimir — —« »Seveda! Prav pravite! Ne gre vsaki čevelj na vsako nogo. Eh, kaj čemo! Jaz pravim samo: Hvala Bogu, da ni huje zlo. Ta nezgoda doleti vsako krščeno dušo, kajti, čemu nas je pa Bog ustvaril ? Kdor ni sve- čenik ali nuna, naj si priveže dušo za dušo, drugače je tepec. Tako mislim jaz in Bog blagoslovi Vladimirja. Ravno Vam hvala, mladi gospod, popolnoma zadovoljna sem. Samo da ni moja kuhinja kriva ! Grem ! Grem! Ha! Slišite li ? Zdi se mi, da prihaja ptič. Vaša služabnica!« »Z Bogom! Z Bogom!« je iztisuil Evgenij, ko je Jage že izmanjkalo iz sobe. Za nekoliko trenotkov je prihrumel Vladimir v sobo. Vrgel je svoj klobuk na posteljo, pohitel k pobratimu, da ga objame. Evgenij se je umtknil, ga pogledal ostro in vprašal hladno : »Kaj je ?« »Kaj je?« je vskliknil Vladimir, objemajoči in poljubljajoči Evgenija, »dobro je, brate, oh dobro! Tako mi ni bilo še nikoli pri duši.« »Vladimir! Ali si prišel z uma? Se ti mar dozdeva, da sem jaz ženska ?« je rekel Evgenij resno, izvivši se iz objema prijateljevega. Vladimir je sel na posteljo. Povesene glave je gledal v tla, njegovi oče*i sti sevali čudnim žarom, na licih mu je igrala čudna rudečica. Slednjič je mahnil z roko ter govoril kakor brez sebe: (Članek, poslan iz vojaških krogov ljudstvu v pouk, pojasnilo in svarilo.! Tragedija socijalizma, ki se je te dni igrala na tržaških ulicah in dosegla tako pretresljiv efekt, je dala vsemu časopisju dovolj povoda za najrazličnejše kombinacije. In še danes je iz vseh uredništev avstrijskega časopisja čuti jek oddanih strelov. Da se poročila mnogih »očevidcev« in reporterjev ne skladajo vselej z resnico — je samo ob sebi umevno ob tako razburjenih trenotkih. Manj umevno pa je, kako morejo nekateri listi pisati o »slepih salvah«. —Citajoči publicum hoče — uživati, in urednik ne more nikdar do^ti bogato obložiti mize svo-i h abonentov. Kdo bi mu štel v zlo, če ne nataka vselej — čistega vina ? ! Da le škodljivo ni ! Kaj druzega pa je, ako se ljudstvu nataka — strupa, ki uničujoče vpliva na njegov organizem. To je naravnost brezvestno, ako se godi iz malomarnosti in brezbrižnosti odgovornih faktorjev, kažnjivo pa, če se godi — vedoma ali cel6 namenoma. Časopisje bi moralo biti ljudstvu vedno čist, nekaljen vir resnice, — ne pa da razširja ali vtrja v masi ljudstva že obstoječe krive pojme. Taki krivi pojmi vode včasih na uprav pogubne posledice, kar so pokazali izlasti dogodki zadnjih dnij. — Med ljudstvom je vkoreninjeno menenje, da vojaštvo v pouličnih izgredih ne strelja takoj z ostrimi patronami, ampak, da daje najprej jedno ali več »slepih« salv, ali pa meri nalašč malo višje. To je povsem napačno! »Že sem obupaval. Ti ne veš, kaj je to orce pretrpelo. Kakor da je je kdo s pestjo tlačil. Jaz pedagog, razbrzdanemu dečku pe-dagog! Dan na dan tesati gramatiko, a v srcu nosiš pesmi na stotine. To je tisti Schil-lerjev krilati konj pred plugom. Stokrat mi je klicala pamet: »Vrzi tega vraga!« ali srce mi je šepetalo: »Ostani! Zakaj?« Jaz ti nisem rekel ničesar, Evgenij, popolnoma ničesar! Zagrešil sem proti pobratimstvu. To je bila prva tajna pred teboj, ali si sam kriv. Ti si me svaril, predno sem šel v hišo, naj se varujem. Ti si kriv, ker si mi pozornost obrnil nanjo ; ti si kriv, da sem svoje srce skrival pred teboj, ker jej ne ugajaš. Ti, ti si kriv, ali hvala ti za to krivdo. Tvoja krivda, moja sreča ! Priznaj, da sem srečen.« »Ne vem, o čem govoriš«, je odgovoril Evgenij mirno. »Zopet ta ledenica, zopet ta suhoparna proza. Ti me žališ, Evgenij !« »Tvoj krilati konjič ne stoji pred plugom, marveč bije 3 kopitom v zvezde. Go vori človeški !« (Pride še.) Vojaški |>oslovnik (I ) govori v XI. oddelku, kako je ohraniti javni red in varnost ter pravi v sj 12. točka 518. : »Pehota mora, da razžene uporno množico, kjer razmere dovoljujejo, kjer je umestno, in če je opomin, oddaljiti se z mesta, ostal brezvspešen, isto — |>od zaščito rezerve — naskočiti z nasajenimi bajoneti. Ne oboroženim ženskam, otrokom in onemoglim starcem je prizanašati. Ce ne zadostuje naskok z bajonetom, m o r a se rabiti strelno orožje, kjer se ne sme pa nikdar streljati slepo ali — više«. Tu je dovolj jasno izraženo, da vojaštvo — in naj si bo prostak ali častnik — tudi če bi hotelo, n e sme ravnati drugače, nego veli poslovnik. Sicer pa ne more streljati slepo, ker po poslovniku ne sme imeti druzih pa tro nov nego le — ostre. Kako krvavo se torej vara ljudstvo, če mini: : kaj prvi btrel, ta itak ni nevaren In kako brezvestno »lepe ljudstvo oni, ki govore ali cel6 pišejo o »slepih« salvah ! Kaj pa je vzrok, da je med ljudstvo prišlo tako krivo menenje? Vzrok je ta, da vojaški poslovnik nekaterih ptujih držav res pozna to določbo. Avstrijski jo pa uprav izključuje! Politični pregled. Res je, da prvi streli ne dosezajo toli y Hrstll feb 1902. strašnega učinka, kakor bi se pričakovalo. ^^^ ^^ s*d Vzroki temu pa niso v »slepih patronah«, Tr*aSki dogodki v toza evnem __i * - i odseku poslanske zbornice ampak cisto drugje. - f , imel svojo drugo sejo odsek 37 členov, kate- Jii moramo prvič vpoštevati oni psiho- | ....... , » . . r • • L- i_ reea le izvolila zbornica poslancev v svrno logični moment, na katerega se tisti, ki hočejo vojaštvo posaditi na zatožno klop, tako na ukaz višjih iti v boj z nezadovoljnimi masami ljudstva!! Pa ne le absurdnost je, ako se nad nedolžnimi lastnimi sinovi in brati daja duška svoji jezi in ogorčenju, ampak naravnost blaznost je, ako se neoborožena in neorganizovana množica sprijemlje z oboroženo in organizo-vano vojaško silo. Človeku se nehotć uriva misel, da aran-žerji tacih pouličnih dram potrebujejo žrtev, da se morejo potem sklicevati na — prelite kri ! A taki argumenti le omadežujejo pravično stvar. In stvar L 1 o y d o v i h štrajku joči h delavcev je bila n a j -pravičneja! — To menenje je utrjeno tudi v vojaških krogih. Dr. Ellenbogen je v zbornici, kakor trofejo grofa Goi-^sa, pokazal prestreljen klobuk, katerega so se še držali možgani. Toda ta trofeja vpije tudi aran žerjera Hortis pridržal pravico za nadaljevanje svojega govora v prihodnji seji. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Začetkom včerajšnje seje zbornice poslancev je predsednik priobčil zahvalo nadvoj. dvojice Rainer na čestitkah zbornice povodom njune zlate poroke. Mej došlimi spisi bilo je vprašanje trž. okrajne sodnije za dovoljenje, da sme ista postopati proti državnemu posl. Base viju radi prestopka žaljenja na časti; dalje interpelacija posl. S p i n č i ć a in tovarišev glede škode, katero je kmečki občini Omišalj povzročilo ogromno število zajcev in slednjič interpelacija posl. V u kovica, Borčića in tovarišev glede ohranitve Dijoklecijanske palače v Spljetu, ter drugih starinskih umetniških zakladov istotam. Po prečitanju došlili spisov je zbornica prešla na dnevni red. t. j., k drugemu čitanju drž. proračuna. Prvi govornik proti, M 1 a d o č e h »1 r. in vsem onim, ki so neoboroženo Greg1( je izjavil, da m »rajo Cehi vstrajati ljudstvo zapeljali v boj proti oboroženi sili: Eece bomo ! v najstrožji opoziciji proti Korberjevi vladi, ker je Korber, kakor čien Clarvjevega kabineta, podpisal dekret, s katerim so bile odpravljene jezikovne naredbe. Krivica, ki se je storila Cehom, se mora {»opraviti in naj bo to komu ! pO godu ali ne! Vlada Bi brez zanesljive ! večine in samo pod prazno pretvezo neutral-1 uosti ne bo mogla pomagati. Brez skalne mogel vršiti svoje vrhne glavne naloge: pravice in dolžnosti dovoljevanja proračuna ! Pet let je trajalo že, da je vlada konstitu-cijonelne države prejemala in trošila, ne da bi bil glavni činitelj konstitucijonalizma, parlament, ustavnim potom pretresal, rešil in določil proračun. To so bili bolni odnošaji. To je bila bolezen, polna hudih kriz, in zdravniki, ki so stali v bolniški postelji našega parlunenta-rizma, s > že obupovali na njega ozdravljenju. Fakt torej, da je po petih letih /(»pet možna redna proračunska debata, je vsakako znak zdravljenja, rekonvalescence. Vprašanje je le, da-li ni to boljšanje le navidezno in da-li se ni bati recidive ?! Z ičetek proračunske razprave se je vršil tuko nepričakovano mirno in hladno, da človeka k.ir osuplja. Ali je reakcija, nasiopivšu po tolikih viharjih, res tako ohromela stranke { Ali je stranke žu-ganje z absolutizmom tako stre/.mlo, da hočejo raje iskati načina, da bodo tako ali tako izhajale ena z drugo v parlamentarnem življenju, nego da bi *e postavile izven ustavnega upliva, ki ga morejo izvrševati. Ali je pa ta mir le navidezen, le mir pred novimi v rihj rJ ; j ' Da vidimo, kako večine često pozabljajo; namreč — razburjenost vojakov samih! Ali je mogoče, da bi vojak, ako se vidi psovanega, kame-njanega in napadanega, ostal — miren, hladen ? Ali je mogoče, da bi hladnokrvno nameril svoje orožje na svoje napadalce ? On je tudi človek! Kri mu zavreva tudi njemu ! A uprav tej razhuijenosti se ima zahvaliti marsikdo, da je i z tacih pouličnih bojev odnesel zdravo kožo, da so kroglje žvižgale — nad glavami ! Drugič pa moramo uvaževati tehniko streljanja samega. Vojaštvo meri , kadar strelja, v obče tia spodnji rob cilja. Ce še pomislimo, da ob tacih prilikah strelja z na- ____ jej ne bo nikoli mogoče resiti noči je naj0ge> kj gj j0 je nadela ob svojem nastopu. Zboljšanje parlamentarnih razmer, kakoršno se je pokazalo zadnje čase, je samo dozdevno. Češki narod ne bo nikoli žrtvoval svojih dragocenih narodnih interesov radi materijalnih koristi, ki jih mu obljublja min. h novih podatkov o doeodkih v Trstu, ; , , - , . . . x , , .. 1 ® I predsednik in s katerimi hoče poplednji vspo- žaško namestništvo v tem kratkem času , , , staviti parlamentarno delovanje. ni moglo zbrati vsega potrebnega gradiva, ki je raztreseno po raznih tržaških oblastni- rega je izvolila zl>ornica poslancev v preštudiranja tržaških dogodkov. Ministerski predsednik dr. Korber je izjavil v imenu vlade, da ne more podati nobenih ker tržaško jah. Pripovedoval je že znane stvari ter obljubil, da bo bržkone tekom dveh. dni mogel predložiti odseku potrebne natanjčnejse po- datke. Iz te Korberjeve izjave je posl. Ellenbogen sklepal, da, ako vlada še sedaj ne . I C 8 I 6 |) U r more navesti pozitivnih vzrokov, ki bi popol- J * noma upravičili proglašenje in obstajanje izjemnega stanja in nagle sodbe v Tr3tu, jih je se manje mogel imeti sedaj, ko so se te (Tovor konservativnega poslanca H a -genhoferja je vzbudil burne prizore. Poslanec Schonererje zaklical govorniku naj se sramuje, ko — kakor zastopnik kmetovalcev — nima niti besedice graje radi postopanja vlade, katera se protivi odpravi blankoterminske trgovine ter mu je rekel, da sajenimi bajoneti (Ako streljamo z nasaje- , . izjemne naredbe proglasile, vsled cesar je mm najouetom, pada kroglja 2bcm. nize nego J 1 , . .. . smo merili), je naravno, da večina gelj naleta najprej na tla! Ako so le -ta gladka, pa kroglja s|»odleta in žvižga naprej, večkrat v popolnoma drugi smeri in si tam poišče svojih — nedolžnih žrtev! To so vzroki, da pri prvih strelih ni vselej toliko žrtev, kolikor krogelj, ne pa — slepe salve ! Ljudstvo naj bi si torej zapomnilo, da vsakokrat, kadar je |>očila »Manlicherjeva « bilo proglašenje izjemnih odredeb opravičeno, temveč posebno tudi to, da-li so sedanje razmere v Trstu take, da opravičujejo še nadaljnji obstanek izjemnega stanja ? ! Govornik pa da se ni mogel iz Korberjevih besed prepričati o tem. Nemški nacijoDalec dr. Derschatta Hagenhofer je rekel na to Schonererju, naj gre iz zbornice izkadit si pijanost, ker da je vedno pijan od konjaka. Te besede eo izzvale grozen krik in proteste med Vse-nemci, kateri so govorniku lučali vsakovrstne psovke v obraz ter zahtevali, da prekliče svoje besede. Schonerer je bil ves rudeč od jeze. Hagenhofer pa ni hotel na noben način preklicati ter je ostal mirno na svojem mestu. tem, razgra jaj e se zarije kroglja v suh smrekov les 86 cm. globoko in prebije z lahkoto 8 mm železno pločo.) Menenje o slepih salvah je slegH). Raz jasno, da je bil ta korak nepremišljen in prenagljen in se morajo v Trstu takoj zopet vspostaviti normalni odnošaji. Nemški naprednjak S e h u k e r je zahteval, naj bi se pojasnilo ne 1« to, da-li je ... V senemci so med tem, razgrajaje in kriče, popolnoma obkrožili Hagenhoferja. Cehi in Slovenci so gledali ter se zabavali ob tem prizoru, na kar je začel Mlado-čeh Horica naenkrat peti nemško narodno himno »K e i 1 dir im Siegeskranz!« (Slava tebi v zmage vencu!) Drugi Cehi so prepevali nemške dijaške pesmi, poslanec Brzorad pa je persi-fliral znano »Die \Vacht am Rhe'n*. V tej zmešnjavi se je nekaterim vsenemškim poslancem posrečilo polastiti se rokopisa Hagea-Posl. Hortis se je tudi opiral na El- ■ hoferjevega govora, kateri rokopis so raztrgali na drobne kosce ter ga med groznim kroho- repetirka, divja že zunaj sicer mala krogljica, , . . i ., , 111A , . je predlagal, naj se vlada pozove, da poda ki ima pa strahovito silo! (Na 100 korakov J 1 , , odseku brez odloga rezultate preiskave o sedel el \ danjem stanju v Trstu, osobito po proglašenju izjemnega stanja. širjevati to menenje, pa se pravi slepiti lenbogenovo argumentacijo ter dejal, da, ako ljudstvo vladi še sedaj manjka potrebnega materijala, gr i , t_. , - , da opraviči potrebo proglašenja izjemnega Kakor brezvestno bi bilo pisati, da ' ... - ... stanja, jej je manjkal gotovo tudi dne lo. t. sme i n n e cvan-kalij — ni strup, tako brezvestno je pisati: Vojaštvo strelja najprej slepo! Ne, ne, in še enkrat ne, ker n e more. Vsaki strel nosi smrt. Nezadovoljne množire in njihovi voditelji naj bi torej dobro premislili, predno se m., ko se je izjemno stanje proglasilo. Na tom raztresli po tleh. Konservativci so med tem pregovorili Hagenhoferja, da je preklical izrečeno žalitev. Ko je hotel nadaljevati svoj govor, ni mogel naprej ter se je zmešal, ker — smrt, gotovo vsak način pa da je sedanje stanje v Trstu imel yeg rokopiaa> na kar se je odrekel tako, da je popolnoma nepotrebno "jem™ be9edi in — sel med ironičnim ploskanjem stanje. Posl. G r o s s je zahteval dokazov za to, da so izgrede uprizarjali plačani dečaki postavljajo vojaški sili po — robu. Naj pre- |ter °značal postopanje Llovda, ki je povzročil j Poljakov. Vsenemcev. Posl. J a w o r s k i je — kakor že ne more biti drugače — zagotovil vlado podpore mislijo, da se igrajo s svojim življenjem in smrtjo! Pa ne le s svojim, ampak tudi z življenjem svojega bližnjega ! Ker kroglja ne vprašuje, si-li kriv ali ne ; si-li demonstrant, ali le radoveden — pasant; insultiras-li vojaštvo, ali pa le mirno sediš v svojem uradu, ali stojiš pri oknu svojega stanovanja ? Kdo se bo branil zavoljo nedolžne, prelite krvi ? ! Sploh pa je insulta<*ija vojaštva proti zdravemu razumu. Kaj more priprosti vojak za to, da so mu ve* leli svoje moči in — življenje posoditi — policiji?! On je le neznaten člen velikanskega aparata in sukati se mora tako, kakor zahteva konstitucija tega aparata, ali bolje: kakor zahtevajo oni, ki operirajo žnjim ! Zaslužuje torej on, da se ga psuje in kamenja ? ! Kaj bi rekli, ako bi državni pravdnik namesto odgovornega urednika — črkostavca posadil na zatožno klop ?! In prav tako absurdno je insultirati vojaštvo, ki more tako težke posledice s tem, da je poprej odklanjal vse zahteve kurjačev, a je potem sam dokazal, da je bilo možno iste zahteve vspre-jeti, ko jih je po dogodivših se nemirih v resnici tudi vsprejel. Po posl. Grossu govoril je zopet posl. Ellenbogen ter stavil do vlade razna vprašanja glede aretovanj, cenzure listov in razpuščevanj društev. Odgovarjaje na izvajanja raznih govornikov je dr. Korber omenjal, da se je v resnici dogodilo več aretovanj ; med temi so aretirani neki Gherson, brata Barba, inžener Fran Pittoni ter znana anarhista Josip Rovigo in Josip Bronzi. Slednjič je govoril še poslanec Hortis, ki je po v da rj al, da vlada ni ničesar storila, da bi preprečila nemire. Mesto da bi bila posredovala med Llovdom in delavci, postavila da se je bila še cel<5 na stran Llovda in da je tako sama mnogo zakrivila, da je došlo do skrajnosti. Ker je bil čas že pozen, so razpravo prekinili in si je poslanec Posl. Bareutherje priporočal tesno gospodarsko zvezo z Nemčijo in je izjavil, da Vseneibci ne bodo glasovali za proračun tako dolgo, dokler ne bo nemški jezik drž. jezik v Avstriji. Posl. M e n g e r je tudi govoril za nemški državni jezik in priporočal, naj se jezikovno vprašanje reši s pomočjo ustanovitve narodnih kur;j. O položaju. Hipni položaj se nam zrcali v dejstvu, tla je zbornica prešla v ge-neraluo razpravo o proračunu. Kakor je to ob normalnih razmerah dogodek, ki se umeje sam ob sebi, tako ima svojo pomembnost ob bolnih razmerah, v katerih se nahaja politično življenje Avstrije. Koliko dogodkov, koliko pretresljajev, koliko krize in koliko krčevitih, a vsikdar izjalovljenih naporov za vspoetavljenje normalnih odn«šajev je prebilo naše politično in parlamentarno življenje, odkar se je vršila zadnja proračunska razprava. To je bilo v jeseni 1896. leta. Pet let je torej že, odkar imamo parlament, ki ni se bo vršila razprava v plenumu ! Ce bi smeli delati sklepe po razpravi v odneku, potem ne bo hudega! Samo pred enim bi svarili o e, ki imajo ambicijo biti ozdravi-telji razmer, pred krivim menenjetn namreč, da bi bilo s tem, tla so se parlamentarne stranke nekoliko streznile, že pomirjeni narodi in rešen avstrijski problem. V tem pogledu je posl. Gregr izrekel včeraj v parlamentu odkrito besedo. Menil je, da je še aprilsko vreme, ki lahko vsaki trenotek prinese vihar, in apo-strofiral je Češke poslance, da I i hočejo radi materijalnih koristi, ki se jim — obljubljajo v dosega »delavnega parlamenta«, res žrtvovati najdragoceneje koristi naroda ?! Ćeški poslanci gotovo odgovore z odločnem »nec. In če ne odgovore oni tako, pa odgovori — narod sam ! Lev XIII. Včeraj je minolo torej let, odkar je bil kardinal Joahim Peeci izvoljen papežem z imenom Lev XIII. Od vseh njegov.h neštevilnih prednikov bila sta samo dva, ki sta dalje časa sedela na stol ici sv. Petra in sicer sv. Peter sam ter Pij IX. Prvi papež je vladal H4 let, a Pij IX. 31 let in 7 mesecev. Lev XIir. je najstarejši od vaeli živečih kardinalov in škofov. Za svojega 25-letnega j-apeževanja razvijal je največjo, najblagotvornejo in vsestransko delavnost. O tem pričajo njegove enciklike, njegove alokucije, njegova apostolska pisma, njegovi brevi, njegovi dekreti, njegovi iutervievi, njegovi govori it I. Oa je bil neumorno delaven na vseh poljih. Razvijal je svojo delavnost v hierarhiji, katero je učvrstil, razširil in discipliniral, razvijal jo je v teološki in modroslovni znanosti, katero je povzdignil ; razvijal jo je v filozofiji in v socijalnih vprašanjih ter razvijal jo je v diplomaciji tako, da ga prvi diplomati Evrope kar občudujejo. Mi Slovani moramo biti Levu XIIL — kakor že včeraj rečeno — posebno hvaležni, ker je izdal encikliko »Grande munin« in »Breve Slavorum gentem«. Presfolni govor laškega kralja. Včeraj je otvoril laški kralj zasedanje laškega parlamenta s prestolnim govorom. Prestolni govor izreka parlamentu zahvalo na plo lo-nosnera delovanju, kakor tudi trdno prepričanje, da bo harmonija med vladarjem in parlamentom blagodejno delovala na razvoj državnih ustanov v Italiji ter da zagotovi njen napredek. Dalje povdarja prestolni govor dosedanje delovanje na polju socijalno-politične zakonodaje in naznanja več zakonskih načr-' tov, ki se v b*dočem zasedanju predlože parlamentu, med temi zakonski načrt o delavskih pogodbah ter zakonske načrte glede reforme pravosodstva, kakor tudi zakon, ki bo uhlaževal princip nerazdružijivosti civilne poroke. Glede razmer med državo in cerkvijo stala bo vlada na stališču popolnega ločenja cerkvenega od državnega delokroga. Glede razmer Italije do drugih držav povdarja prestolni govor, da so iste naj bol še, ter da Italija uživa spoštovanje in simpatije inozemstva. V koncertu velevlasti dn se daje najvišji cilj Italije, ohranitev miru, popolnoma združevati z nje interesi ter z -v a t raj a njem v njenih zvezah in prija-teljsstvu 2 drugimi državami. Tržaške vesti. Monsisner Pet ronio z zlomljeno metlo. Mnogi škofi v tržaški škofiji niso ves čas svojega vladanja toliko svečenik«»v premestili, kolik:»r jih je d<»sedaj v tem kratkem Času kapit. vikar monsiguor Petronio. Število vseh premeščenj znaša okroglo SO dekretov, to je: dobra petina vsega svečenstva. Kedor je imel črno piko v italijanskih knjigah, je moral zapustiti svoje mesto. Boljša mesta so zasedena po posebnih ljubljencih mladega kaneelarja, ne-doktorja Mecchia in onega sladkozavitega kanonika. Monsignor Petronio ne pozna ni škofije, ni svečenikov in so se vršila vsa premeščenja na podlagi ptujih, de-nuncijatoričnih informacij. Tako je umeti, da ne morejo niti iati svečeniki prenašati več tega stanja in si skušajo |>omagati, kakor smejo in morejo. Gospodje na škofiji pa ne morejo več zmagovati težav, ki so si jih s tem ustvarili. Nam je znan 6lučaj teh dnij, ki kaže vso obnemoglost monsignora Petronio. Pred kratkim je bil premestil dobrega slovenskega svečenika in ga poslal za upravitelja župnije, kjer bivajo v ogromni večini probujeni Hrvatje. Tam se je skušalo šiloma odpraviti hrvatsko petje na latinski maši. V vasi je celih 5 italijanskih družin, tam ima šolo zloglasna »Lega« — torej dovolj prilike za po-italijančenje ondotnega naroda. Novi župe-upravitelj je vdobil stroge ukaze, da mora uvesti v cerkev latinsko petje. Ker pa ob vsej dobri volji ni mogel izvesti tega, je bil poklican telegraf i čno na red in potem tudi v Trst. Ker je dotični gospod miroljuben — je prosil za premeščenj e. Tega pa mu niso hoteli ugoditi. Prosil je zopet in zopet za premeščenje — nobenega odgovora. Na to je naš gospod župe-upravitelj spravil vkup svoje pohištvo in je je, meni nič tebi nič, kar prepeljal na neko prazno kapelanijo v Brkinih. Tam se je lepo umestil in javil to škofijskemu ordinarijatu v Trstu. Kako so skočili v ško-liji na noge ! Ali prišle so jim na pamet Ricmanje — in gospod je vdobil jako prijazno pipmo in dekret na svojem mestu. Med vsemi svečeniki pa vlada sedaj vesel »halo«. Tako se vlada sedaj v tržaški škofiji ! Mi prosimo naše poslance, naj se vendar |>o-trudijo pri ministru-predsedniku, tla prestane že enkrat brezvladje na tržaškem ordinarijatu. Torej smo imeli vendar prav! V torek se je zbornica poslancev bavila z dogodki v Trstu in je odklonila nuinost predloga posl. Ellenbogena, zahtevajočega, da se izjemno stanje in nagla sodba takoj odpravita ter da se namestnik Goe*s odstavi. Takoj popoludne so nam iz krogov naših 'Kjslanfev na Dunaju telefonirali, da uiti italijanski poslanci niso glasovali za nujnost gori omenjenega predloga. Ker pa so potem razni listi, in mej istimi iziasti »Piccolo«, tudi italijanske poslance navajali mej ajimi, ki so glasovali za nujnost Ellenhogenovega predloga, srno menili, da emo morda slabo umeli telefonično vest našega zaupnika in smo torej včeraj prejšnje poročilo svoje primerno popravili. Danes pa čitamo v »Neue Freie Pre-e« nastopno »parlamentarno vest« : »Kakor se nam javlja, italijanski poslanci IlisO podpirali nujnega predloga socijalnih demokratov glede dogodkov v Trstu. Ako bi bilo prišlo do meritorične razprave o tem predlogu, bili bi italijanski poslanci glasovali proti drugemu delu predloga, pač pa bi bili zahtevali strogo preiskavo o vedenju vseh uradnih organov«. Zdaj je menda jasno in gotovo, da nam je naš zaupnik jurav spororočil in da je naša prvotna vest odgovarjala resnici. Jemljemo na znanje. Pišejo nam : Od raznih strani se nam poroča, da tržaški la-honi mečejo vso krivdo na prošlih izgredih — na Slovence, češ, da so toliko mrtvi kolikor ranjeni in zaprti — v pretežni večini Slovenci ! Iziasti razne novine v kraljestvu pišejo naravnost, da je bila to le slovensko socijalistična demonstracija. Kolikor vemo mi. je sicer mej mrtvimi le en nam fK>znan narodnjak, a mej ranjenimi in zaprtimi ni— niti enega ! Priznajemo pa, da je mej ednimi in drugimi muogo po nazovi-socijalistiti zapeljanih sinov našega na roda. Laški nazovi-socijalisti se tudi izdajajo za internacijonalce ; toda po kostanj v ogenj je šla le naša kri, mej tem ko so drugi igrali le zakotne — še(»etalce ! Ako je pa že internacionalnih Slovencev v Trstu toliko, da si upajo ami (tako vsaj trde lahoni !) prirejati de- monstracije — si morate misliti, kaj bi bilo se le, ko bi nastopila tudi vsa narodna armada, ves naš živelj ! ! Mi nočemo reagirati na lahonske zlobne bedarije, ali zabeležiti smo hoteli to — za druge čase in za druge slučaje, ko bodo z^-pet hoteli kričati in dokazovati, da tu ni Slovencev ! Zabeležili smo to, da bodo vedel i čitatelji, kako Italijani sami delajo luknjo v tisti toli povdarjeni — »izključno italijanski značaj našega mesta« ! ! Kako je moarlo priti do tesra J ! Kako je moglo priti v Trstu do toli hudih dogodkov in tolikih žrtev na življenju?! Naj povemo svoje menenje. Glavni vzrok se nam vidi v tem, da ljudstvo sploh ni hotelo verjeti, da bi oblasti uporabile tolik aparat, tako silo. Ta vera je zavela ljudi. Ali temu se ne bomo čudili, ako pomislimo, da so tako menenje ljudstva opravičevali mnogi prejšnji dogodki, mnoge prejšnje skušnje. Koliko dogodkov je že bilo v Trstu, ki niso pričenjali nič manje grozilno, nego ti zadnji ' dogodki, ne pa tla bi bilo piišlo do toli žalostnih posledic. Kako je bilo na pr. povodom volitev v letu 1X97? Množice so se zbirale istotakoiu tisoči ljudi so se v tolpah valili po ulicah, kričaje, pevaje, razgrajaje in sovražno vskli-kaje proti Slovencem. Ali tedaj je bilo redarstvo povsem pasivno nasproti temu razsa-anju: k večemu da je po par redarjev s kakim nadzornikom ob strani in zadej — spremljalo množico ! Kako je bilo pred par leti povodom gibanja radi nedeljskega počitka ? Mesto da bi bila vlada sama posegla vmes in pritisnila za pravično in zakonito stvar, je puščala, da so si demonstranti sami delali pravico, da so razgrajali in si z brahijalno silo izsiljevali ne-deljsKi počitek ! Istotako so se vsi tisti elementi, katere g. župan Sandrinelli označuje sedaj s »so-drgo«, zbirali v hrupne demonstracije in burne uliške prizore: o shodu laških županov, o protestih proti gimnaziju v Pazinu, o smrti laškega kralja (tedaj so tudi izsilovali »luto«) ne da bi bilo prišlo do tacih resnih in žalostnih posledic ! Tako je bilo navajeno to razposajeno ljudstvo in se torej ni Čuditi, ako je b lo v trdni veri, da Ik> sedaj, o generalnem štrajku, tudi tako in da ne bo nič hudega, tudi če nekoliko porazgraja. Ali še nekaj moramo zabeležiti, kar je jako poučno in značilno za to tržaško tako-imenovaho »maso«. Isti element', ki so sodelovali o gori omenjenih prilikah italijansko-šoviuističnega in irredentarskega značaja, so s delovali tudi na demonstracijah povodom pretragčne smrti blagopok-jne eesarice Elizabete, na demonstracijah torej, ki so bile naperjene — proti irredentovcem! Ali ni to značilno? Iz tega je sklepati, da je ta masa brez vsacega kriterija, da jo ima, kdor je — kakor se pravi — prej ustal in da se daje zlorabljati danes za to, jutri pa za — nasprotno ! Tako se je dala zlorabljati tudi to pot, povodom štiajka ! Ali to pot z drugačaimi konsekvencami, nego je bila navajena do sedaj ! Ko se torej vprašujemo, »kako je moglo priti do tega?« — - bi si moral vzpraševati svojo vest tudi dragi ljubi zianec naš, ki Čuje na ime — zistema. Dolžnost kronistov nas veže, da omenimo današnjo vest »Avantija«, kateri pravi, da so naznanila, naznanujoča odpravo izjemnega stanja, že tiskana in da se v nekoliko urah izvesijo na ogle. Vso odgovornost na tej vesti prepuščamo seveda omenjenemu listu. »Svetilnik«. Zaradi izjemnega stanja ni bilo možno iz tehničnih ozirov, da bi danes izišel »Svetilnik«. Zaradi tega izide list jutri, v soboto popoludne in se bo zvečer že prodajal po tržaških tobakarnah. Naročnikom zunaj Trsta razpošhe se ob enem po pošti. Kedor želi znati točno dogodke velike delavske stavke, naj čita »Svetilnik«, ki je glasilo slovenskih delavcev. Anarhisti t Trstu ! Dunajska »Reichs »vehr« posnemlje iz nekega zasebnega pisma, doslega na Dunaj iz Trsta, da je bilo povodom zadnjih dogodkov v Trstu, kakih 90 anarhistov iz Milana. Drobne restl. Ne rabite orožja! 22-letni Ivan Hupnik iz Poljan si je včeraj zjutraj prestrelil roko. Mladenič je namreč hotel poroko nekega sorodnika svojega slaviti streljanjem iz stare pudse, a puška se mu je ob tej priliki razletela ia mu kakor rečeno — navarno ranila roko. Mladeniča so sinoči prepeljali v našo bolnišnico, kjer je bil vj»prejet v deseti oddelek. Študent, ki hoče iti Burom na p o m o č. Tukajšnje policijsko ravnateljstvo je dobilo včeraj od oblasti v Olomucu brzojavko, naznanjajočo, da je 17 letni dijak Arnold Panek iz Olomuca pobegnil od tam, češ, da mora pomagati Burom v vojni proti Angležem. Dotična brzojavka pravi nadalje, da je begunec najbrže prispel v naše mesto ter priporoča, naj se ga ustavi takoj. V o z i č e k s suknjo, ki ima kavo v rokavih! Neki redar je šel včeraj zjutraj po ulici Nuova, kar je zapazil pred neko gostilno štirikolesen voziček, na vozičku pa je bila neka jopica, katere rokavi so bili — polni kave! Redar je poklical moža, ki je vodil voziček in je bil v tisti hip v gostilni, ter mu stavil kočljivo vprašanje: odkodi neki je prišlo toliko kave v rokave suknje ?! In bila je smola: mož ni mogel prav pojasniti tega kočljivega vprašanja. Posledica j je bila, da sta redar in mož skupno odšla na policijo pojasnjevat stvar, kjer so tudi pogodili, da je mož z vozičkom in suknjo s kavo ^ v rokavih identičen z 32 letnim Josipom R. Dražbe premičnin. V soboto, dne 22. fe bruvarja ob 10. un predpoludn« se bodo vsled [ oaredhe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Sanita 8, tirjatve; ulica Rossetti 16, hišna oprava; ulica Giulia 29, hišna oprava ; ulica Sette Fontane 650, konji ; ulica Stadion 25, ure in podobe; TrebSe, podobe in ure. dvojno mogoče. Ali je bil to res vojak, ki si je na ta način znal pri lobiti obleko in denar za beg, ali pa je bil to kakov lopov civilist, ki se je poslužil te zvijače. Ali — znal je na vsaki način. * Samostan ursnlink v Ljubljani bo praznoval v mesecu aprilu svojo 200-letnico. Ustanovljen je bil v letu 1702. Vesti iz ostale Primorske. X Dopolnilne volitve v deželni zbor Goriški. Namesništvo je odredilo, da je za dopolnilne volitve voliti nove volilne može. V Sežani se bodo volitve volilnih mož vršile dne 24. t. m. X Društvo »Narodni sklad« t Gorici Ustanovni shod tega novega društva je bil dne 18. t. m. Na tem zboru izvoljeni odbor se je nastopno konstituiral : predsednik dr. Dragotin Treo, podpredsednik dr. Henrik Turna, tajnik Andrej Gabršček, blagajnik Vekoslav Zajec. — Odbornik dr. Rudjlf Gruntar. Vesti iz Kranjske. * Nemškutarenje na Kranjskem. »Slovenec« beleži, da c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku, iziasti pa c. kr. okrajni šolski svet uraduje, z malo izjemami, . vedno v nemškem jeziku. »Slovenec« se čudi narodnomu učiteljstvu, ki molčć sprejema ne-število nemških dopisov ter se nič ne poteza za pravice materinega jezika. Ce je res tako, je graja umestna, ker je opravičena. Le to jedno bi želeli, da bi se raztegnila tudi na — župne urade. Nam vsaj je nedolgo temu neki svečenik tržaške škofije, poda jaje reminiscence s svojega lanjskega potovanja po Kranjskem in tudi okolici Kamnika, pripovedoval, kako je strmel vidć, da župni uradi po Kranjskem občujejo s političnimi c. k. uradi skoro izključeno le v nemščini. Trpkim sarkazmom in ojstro ironijo je pripovedoval, kako je neki župnik osupnil čuvši, da to ni prav, ker da so si cel<5 župni uradi po siromašni Istri izsilili od političnih oblasti slovensko dopisovanje. Tako da je osupnil dutični gospod župnik, kakor da mu je svečenik prišel s kako prevratno, revolucionarno insinuvacijo ! Ali ni krvava ironija to, da si župni uradi na Kranjskem ne upajo, kar si upajo naši revčki v Istri ?! Ali ne ? Saj je menda položenje slovenskega življa na Kranjskem malce drugačno, od onega v Istri! Kako je že vsklikoil svetovalec Lenče v mestnem svetu . ljubljanskem ? Tisto — prokleto nemškutarstvo! In žalostno je. da tudi župni uradi s svojim uradovanjem doprinašajo svoj del v opravičenje tega vsklika. Toliko se nam je zdelo potrebno dostaviti v popolnjenje »Šlo vence ve« graje. * Kdor zna pa zna! K posestniku Kesnarju v Vetrinju je prišel te dni mlad mož v vojaški obleki 27. peš-polka, češ, da pride za njim drugo jutro oddelek vojakov, za katere naj Kesmar pripravi stanovanje. Kesnar je »Belgijca« prenočil, drugo jutro je pa vojak izginil, zapustivši v sobi vojaško obleko. Preoblekel se je v neko Kesnarjevo obleko ter vzel seboj tudi 100 kron. Tu je Brzojavna poročila. Zlata poroka nadvojvodske dvojice Rainer. DUNAJ 21. (B.) Danes prepoludne ob 11. uri je bila v dvorni župni cerkvi poroka nadvojvodske dvojice Rainer; navzoči so bili cesar, nadvojvode in nadvojvodinje se svojim dvorjanstvom, grofovska dvojica Uaserta, princese Marija Imakulata. Marija Pija in Mar. Josipina Bourbon-Sicilska, \Vurtemb. bavarska in Saško-koburgška gospoda, najvišje dvorne sarže, ministri, in drugi dostojanstveniki, predsedništvi gospodske in poslanske zbornice, mnogo generalov, členov visokega plemstva in deputtcija peš polka »Nadvojvoda Rainer štev. 59«. Cerkveuo opravilo je izvršil kardinal Gruacha in je imel do slav-ljencev nagovor, v katerem je povdarjal pomembnost tega slavlja. Dogodki na Španjskeiu. BARCELONA 20. (B) Štrajkovei si ubili tri delavca, ki so hoteli iti zopet na delo, kakor tudi nekega peka, ki je povišal cene kruhu. Na trgih je pomanjkanje živil. Strajkovci delajo ovire klanju živine. Gjtovo je, da imajo izgredi anarhistični značaj. Trgovina in delo mirujeta popolnoma. MADRID 21. (B.) Sinoči so v Saragosi proglasili naglo sodbo. Po proglašenju so štrajkovci skušali ustaviti vozove cestne železnice in je bilo zaprtih več oseb. Generalni kapitan je odredil, da morajo prebivalci svoja orožja izročiti oblastem. Gospodična vešča, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, deloma tudi italijanščine z lepo ročno pisavo, želi vstopiti v kako pisarno v Trstu. — Ponudbe pod »Naprednost« na upravo 1 > Edinosti XXXXXXXXXXXXXXXK MIZARSKA ZADRUGA V GORICI g z omejenim jamstvom ^ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. zaloo pobištva x iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ vam v Solkanu in Gorici J Antona Černigoj-a Katera se naiiaja v Trstu, Via Piazsa vecchia (Rosario) Št. 1. na de (sni strani eerkve st. Petra*. ^ Konkurenoa umegoia, ker Je blago JC lx prva roke. X X X X X elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne J U * U cene. \t U t VILJEM DALLA T0RRE ♦ v Trsta, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJe pohlitvo donesesrečo. ■ ■ 9 •■♦■S I Aleksander Levi Minzi Prva Ia največja tovarna pohUtva Jg vseh vrst. % —TRST S*- TOVARNA: | ZALOGE: Via Tesa, 1 Piazza Rosarl« it 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Limitam ; In Via Riborga it. 21 Telefon ftt. 670. -HOM- Velik lsbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroČbe tndi po posebnih načrtih. Cen« brei konkurenoa. ILOITHOTilJ CEHI Z1ST0IJ II fRUKO Predmeti postavio se na oa» obroci ali železnico fnn^o. prodajalnica (zgotovljenih oblek = „Alla citta m Trieste" = tvrdke edvard kalasch h Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan jm» izvenredno nizkih eenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. fif Prodaja vina „Ai Maestri" L- Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo LE iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je jrP vet" kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvć. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hlad;. V pušicah po 35 in 25 nvć., po pošti 6 nvč. več. S varilo! V m deli embalaž«' m»ijo 7ra>t'ii »doječo. postavno položeno mrslveno znamko._ Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in li flvorne&a zalagatelja „pri črnei orln" v ulici Valdirivo St 17. klavnemu občinstvu »e naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refo^k črn po nove., bela rebnla iz Brd po 28 novč- Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsuk zamore moj« vina analizo vati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 1(M) gld. nagrade. Praga, Malastran 203, v« gal Nerudove uhee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. v Trstu v Lekarnah: ii. Lueiani. E. Leitenburjr V. Prendini, S. Serravallo. A. Suttina, C. Zanetti. A. Pra\marer. iiI Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica 5t. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in sipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Tratu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše iidelke. Priporoča se slavn. občinstva za vsakovrstne napisne ploiče in nagrobne spomenike. sprejema naročite za stavbinske in druga v to stroko spadajoča dela. Vsaka naročba se izvrii točno in po ugodnih cenah, Važno oznanilo! Pod j i sani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalegi v Trstu, ulica delle I^g-n« št. 6 (v dvorišču), analizovana in stavi ena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato t»e stavlja na vse mide m l>< tel) ke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. ki*, miuisterstvo za notranje stvari radi preeostega k varjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. K<1> r hj torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nctr»» da je vino čisto in naravno, da sme z mirno ver-tjo dajati bolnikom in in konvalescentom. vsled česar se mora zahtevali vedno le garancijsko znamko. Z vsein spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. IVAN KRŽE ~ Trst. — Piazza S. Giovanni št. C. — Trst Trgovina s kuhinjsko [»osodo vsake vr-*te iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Leseue pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. Jf^r SREČA TUKAJ. J?podtj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl 3.30 se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VANBEREB, tovarna za ure. Krakov. Stradom 2 vdubijo se nikaka stenska ura! nikake igrače! samo ra bij ivi predmeti od niklja, doublfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. .ar. puneovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, 54 ur idoča, jamčena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi socialistična na pokrovcu ure 1 mošnjiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlaćena z lepim naveskom. 1 jnko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par finih gumbov od dublfe zlatu, paiento.»ni. ti parov „ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna »katlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov oil pristnega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od „ „ „ 1 prstan „ „za gospode ali dame. 15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja. ( Brezlačno in franco j, ogljem moj velik ilustrovani cenik od ur in diagocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstanu z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5'50. Jiku (e F raz* krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska .... „ 36 „ Istrski refošk......„4-8 ,, Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-' kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na »lom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. 3van ^ngeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopieev vseli vrst in šeetk, nahajajoč- se na tržaškem tr^u ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive aH korenik tudi malih. Angleške ščetke /a čistit: obuvala, nepreloinljivi amerikanski glavniki, augležke ščeike za zobovje čistiti, specijalitete za pariumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega iu najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja f r a u ko. Priporoča se pri najsolidnejšem deiu in o zmernimi cen a ni. ZALOOA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kleiij in ar ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam. gosp. krčmarjem ia restavraterjem. Simeon ?avlinović, ul. Chiozza 11, Najboljše stiskalnice za grozdje iu OLJKE so nase stiskalnice >££ - JJ najnorejšesra in najboljšega sestava /. dvojno iu nepretrgano pritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki preka>a vse drnsre stiskalnice. Najboljše autoiiiatičiie paten- ^ toviine trtne h r i z ir a 1 n i e e 99 S Y P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo caire od f^ebe, ne da jih galnica. bilo treba gonili. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje vinogradov. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnili, ži vi jenskili in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. n« roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljeileljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izbor-nega. uresničenega, najbolj pri pozna nega, in odlikovanega FH. MATFARTH & Co. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj. II. Taborstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Eazpriftjalti in zestepikj Fe iščejo mm, kjer še nismo zastopani. „Čuvati se pred ponarejanjem". 4 tašlju m Kataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katranine past i 1 je Ravasini skatljica po SO stotink. Proti zagrijenju m grlobolu se priporočajo Ravasinijeve pastilje — = od ogolunjene sladke skorje s kutijica po 6 O stotink. Vdobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione št. 3. kakor tudi v lfkarni Piceiohi Jerouiti, Luciani, Vi-tali A VanlalKVisii; v Kt-ki : lekarna 1'riMlaun ; v Goriri lekarna Cri.-tofdlftti iu Poutoui. > Po nizki ceni. Via Jfuova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala -o n keljnastih, jeklenih, zlatih in srehernih I okovih, zdravniško predpisani (»«1 'J-r> ne. naprej^ str Velikanski izbor daljnogledov | za gledališču, kraje in morje z akromatičmi j lečami, kakor nuli barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od 3f> ! : uv-'. naore;. 1 Izbor povekševalnih leč in velik:n»i>ki izbor modernih lorinjet i<»čaia ^ rooem /a /-erifike) tid 1 gld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. C ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave Sta v U i ii »k o podjetje Starbiusko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbinsko ii umetno ključarstvo. (V Delalnica za konštrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m>7.arska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in i zložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzetja pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deteiee, parkete, od jermenu in navadnega 4lesa. Kompletna stavbtnska kovaška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno itd. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Rinnione Aflriatica fli Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica iu resen; društva dne-31. Istecnr 1892.: glavnica društva..... JC^. -i.000.000-— emijna reserva zavarovanja na življenje....... einijna reserva zavarovanja proti ognju........ Premijna rezerva zavarovanja bla^a pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti premi- njau u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca ilis Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Obćna reserva dobičkov . . 1 4i».4G5 0r 5« >0.000*— 333.8-22-42 243.331*8 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši;.