fwmm mr tlvdfecfcvfl SZDHI v>awiwmWMwimwmm,*
magi^Ka gtt^v -tane po v narjeiF«
m. mm,	»>rttot. «u 30. decembra mz54. tete*.
'.^sS >;trj«a se <y*ijit 8 »afaakut m< a» 9 atafeKM s po&ifasfcu» n* rioe» «a celo tata 24 K, pai lata 12 K ie t» ictrt led 6 K, Karate ton teta» J4tti«raiaw$» «S R. — NaroftMa» «t poau»» «a t jStovcsatag* n-^mja» a MuBwre. '—3 Oal m riopoHlja rin «¿poverit. — OrfJ« »KatoOlteg* tteieesbc* rinsaiw" semf«|s ligi ima s«««««« «tračstaa. — rwamaaaf Mail atasafe t« •••	« fciittl 455 «t»., aa S atrasi<& S3 ste. — tftariaftivoi SotaU* «sala Ste». 5. — «otopisl m se «zadaje. — C5:>isw»lii*«i Rtnfti nO* tea, I»	canfatoo, Saaeret« t» ntMaasH^
is vsamu ss jfo&fa «Ml ««wis«»« wtfta««« a astorat 8t 1*88. iritariM cglass primate« <poj>a*i V oririete 9&tate nanvSa" <rima te»«!» 10 vte. — Inaril «9 spref«®sja ris Into «guM—j
«i»89rt* reftia»a<wiia gs geSSsatea
.....
pouk in zabavo.
List ljudstvu v
Vladavina države.
Matrava človeštva je taka, da mora živeti med »abo * neki državni zvezi. Toda kakšna naj bo vladavina države, to določijo ljudje sami. Zato pravi .sveto pismo, da »vsaka oblast je od Boga". Kakor so ločili liudje, da hočejo živeti, tako je božja volja.
Vladavine države delimo pred vsem na dvoje : aMtnarhiia ali republika. Monarhija je ona vladavina, fcjer stoji na čelu države en sam človek za celo življenje, republika je ona oblika, kjer si ljudje izvolijo «lavnega načelnika za neko število let. Monarhija le ¡..absolutna", ako ima vladar sam ali pa majhen krog i«seb, ki s« nahajajo okoli njega, v rokah vso oblast, da delajo, kar hočejo. Monarhija je „ustavna", ako velja v državi „ustava", namreč neke temeljne postaje, potom katerih si ljudstvo voli zastopnike in po -K€m ti sestavijo vlado in delajo postave. Vladar ima .v tem slučaju isto oblast, kakor predsednik republike, potrjuje vlado in postave, ki so bile pravilno «A len jene, je sploh najvišji čuvaj ustavnosti in državnega reda. „Parlamentarna" monarhija je ona, kjer «ržavni zbor ali parlament sestavlja vlado in se mora vlada vedno ravnati po večini parlamenta. A v <■ atrija in Nemčija pred vojno sta bili ustavni, toda nista bili parlamentarni vladavini, kajti vladar je lahko imenoval vlado, ki ni izšla iz parlamenta in so sii opirala na večino v parlamentu. Republika (a tudi monarhija) je lahko „oligarhična" ali pa „demo • Lratična". Demokratična vladavina je ona, kjer ima ¡«lavno obJast ljudstvo £z grško besedo „demoš"), „oligarhična" je ona, kjer ima oblast malo število osab, 8c* imajo posebne predpravice (od grške besede ,,oh-ispjj", to je „maloštevilni").
Vprašanje je, kakšna oblika vladavine je naj-ijfiljša iri najprimernejša?
Karao na sebi izgleda, da bi bila najprimernejša oblika vedno demokratična republika, kjer bi si jHislanai izvolili predsednika države, kakor voli občinski svet svojega župana. Toda temu ni tako. V «esnio» »i nobene državne oblike, v kateri bi mogli «®4i, da le vedno in povsod najprimernejša. Odvisno se od ljudstva in Qd razmer. Pred sto petdesetimi leti ge živei na Francoskem velik mislec, ki se je celo življenje pečal s tem vprašanjem in napisal o njem ze-% globokoumno knjigo. Slednjič je prišel do zaključita, da j« predvsem odvisno od ljudi, kako razumejo <itiha postav. V enem kraju je najprimernejša ena, v <trugem druga oblika vladavine. Ako vlada med državljani „državljanska čednost", bo država stala do-fero, ako ne, pa slabo. Na splošno se lahko reče, da absolutna monarhija, kakor je bila na primer Nabu-iiMidonozerjsva v Babilonu, ni dobra. Toda imamo «nogo slučajev, da je ljudstvo v taki vladavini živeto zelo dobro, mnogo bolje, kakor ako bi na primer Smelo republiko. Tudi oligarhična republika in lev -«aina monarhija (to je ona monarhija, kjer ima glavno beserio plemstvo) ni dobra. O republiki sami ve-Sja zelo različno. Zgodovina kaže, da je bilo mnogo vepublik, kjer se je vladalo zelo dobro, a tudi mnogo, Sjer je bilo zelo slabo. Na splošno je v republiki «nanj stalnosti in manj reda, kakor v monarhiji, lažie ¡nastanejo državljanski prepiri in medsebojni boji. V^ahko pa dobro prospeva republika tam, kjer je izobrazba med ljudstvom zelo razširjena in je prebival-
stvo cele države močno 'enotnega duha. Republike sta rih in srednjih vekov so imele večinoma zelo burno življenje. Navadno so obstojale samo kratek čas, ali pa so vladali v njih vedni prepiri. V novejšem času imamo dvoje republik, ki se razvijajo zelo dobro: Francija in Amerika. Toda tu veljata ona predpogoja: kultura In enotnost. Republika se lahko izkvari v . onlokracijo" (gospodstvo druhali), ako dobi v roke oblast najnižja druhal, ki gre za onimi voditelji, kateri se ji znajo najbolj prikup'ti z vse mogočimi neiz-polnjivimi obljubami (demagogi). Monarhija se pa lahko izkvari v absolutizem.
Na splošno torej nikakor ne moremo reči, da je vedno la ali ta oblika vladavine najboljša. Vsaka je lahko dobra in vsaka slaba. Za naše razmere moramo reči, da je najprimernejša ustavna monarhija na široki demokratični podlagi pod rodbino Karadjord-jevičev. Razlogi za to so:
Rodbina je dobra in poštena in si je pridobSla za naš narod in našo državo toliko zaslug, kot nobena druga. Zlasti naš sedanji regent uživa splošne simpatije in nima nasprotnika.	,
Sedanja vladarska rodbina uživa velik ugled pri različnih velikih državan in je zanje neke vrste poroštvo našega dobrega razpoloženja napram njim. A od teh držav smo vsekakor mednarodno znatno odvisni. Pri mirovnih pogodbah se imamo zlasti našemu regentu zahvaliti, da nismo odrezali še slabše, Boj zoper vladarsko hišo bi izpodkopaval naš ugled v ta jmi, zlasti pa tudi naše finančno stanje, ki je že sedaj dovolj žalostno. Borza je jako občutljiva in radi tega ne smemo izzivati nemirov in nezaupanja brez potrebe.
Monarhija nam jamči za neko stalnost v državi. Pomislite, kaj bi bilo, ako bi morali voliti celo predsednika države. Vsaka stranka bi hotela imeti svojega kandidata, nikdar bi se ne mogli sporazumeti med sabo. Hrvat bi ne maral Srba in obratno. Ta ko imamo pa vsaj to mirno točko, ki posreduje celo v 'drugih prepirih.
Monarhija nas prav nič ne ovira v demokratičnem razvoju. Saj lahko vsakdor voli, kakor hoče, poslanec dela, kar hoče, samo da priznava jedinost države in kraljevino. Na ta način se celo lažje razvija demokracija, kakor pa, ako bi imeli predsednika države iz te ali one stranke in bi potem zavladal absolutizem strank.
Srbski narod se je po ogromni večini izrekel za monarhijo, v državnem zboru je monarhistična dvotretjinska večina. Torej se moramo ukloniti in sprejeti monarhijo, ako hočemo jedinstvo države. Saj vendar ne moremo zahtevati, da bi se ogromna večina uklonila manjšini.
V Srbiji obstoja monarhija pravno od nekdaj, pri nas se je z razpadom Avstrije razrušila in smo postali svobodni, da se uredimo, kakor hočemo. Imamo toraj možnost, da se priključimo monarhistični Sr biji ali pa ne, a nimamo pravice, da zanesemo revo^ 1 učijo v Srbijo.
Naša stranka je že dejansko tekom dveh let pri znala Karadiordjeviče, Vprašanje republika ali monarhija je čiste praktičnega pomena, toda s tega stališča mora za nas biti rešeno.
Delovanje naših poslancev.
2vesti svojim načelom, se trudijo naši poslan-da bi izposiovali našemu slovenskemu 1-udstvu vse one pravice, ki se zamorejo pridobiti. Poslanec Frano Pišek je stavil že v prvih dnevih svojega bi vanja v Beogradu razne interpelacije, ki jasno kažejo, da imajo naši poslanci res voljo pomagati, koder »e pomagati da. Prvo interpelacijo je poslal g. Pišek iinanCnemu ministru v zadevi izjednačenja državnih ¡davkov. Jugoslovanski klub je mnenja,, da m irii') državljani imeti enake dolžnosti in tudi enake pravice. Klub je predložil v septembru leta 1020 bivšemu i'n. odboru predlog, ki je bil sprejet in v katerem se je «aUtevnlo, da naj soodločujejo pri izjednačenju dav -kov vsi interesenti-davkoplačevaloi vseh slojev, ka-
tere je treba zaslišatt, predno se izdelajo tozadevni pitdlogi. Tudi iz socijalnih in gospodarskih razlogov je potrebno izjednačenje državnih direktnin davkov.
Druga interpelacija poslanca Pišeka se bavi s prehrano revnejših slo'ev v naših krajih in je naslovljena na prehranjevalnega ministra. Vsak, ki pozna vinorodne kraje naše Štajerske, ve, da trpijo ravno v teh krajih ljudje najbolj na pomanjkanju živil, kar se opaža posebno spomladi. Zima je tukaj, ljudje rabijo nujno pomoč, v živilih. Prehranjevalni min:s -ter ima torej odgovoriti: Ali je storil že kaj v le-iej važni zadevi in kakšne načrte ima glede prehrane za bodoče mesoe?
Tretja vloga poslanca Pišeka in tovarišev je predložena trgovinskemu ministru in razpravlja o draginji, ki vlada v naših krajih. Ker so cene mtf-nulakturnemu blagu tako izvanredno visoke, si revni ljudje ne morejo preskrbeti obleke in raste radi tega obča nevolja. Ponekod otroci ne morejo več v šolo in cerkev. Ker vlada dosedaj še ni ničesar ukrenila tozadevno, prodajalcem blaga, usnja, obleke in črev-lje» ni predpisala maksimalnih cen, med tem ko jc predpisala za deželne pridelke, ima trgovinski minister odgovoriti, kaj namerava vlada storiti, da se olajša beda ljudstva. Vlada naj odgovori, da-li je voijna, vpeljati kontrolo nad prodajaloi vsakdanjih potrebščin, predvsem obleke in zlasti nad prekupoi izdelkov in surovin, osobito kož za usnje.
Nadalje so vložili poslanci Jugoslovanskega kiubf interpelacijo, v kateri opozarjajo ministra za socijalno politiko na nujno potrebo modernega viničarskega reda za Slovenijo. Na raznih enketah in ■ posvetovanjih viničarjev in vinogradnikov se je izdelal že marsikak načrt, po katerem bi se vlada lahko ravnala pri izdelavi viničarskega reda. Socijalao pravičen viničarski red je nujno potreben in gospod minister za socijalno politiko naj uyažuje to nujno pi>-trebo reforme viničarskega vprašanja; gradivo je v; ta namen že zbrano.
Tudi na kadilce je zmislil Jugoslovanski kMfo Giavni direktor uprave monopola za tobak je pr9d meseci v budžetni razpravi sicer obljubil na zahtev« in vprašanje zastopnika Jugoslovanskega kluba^. da bo monopolna uprava preskrbela v par mesecih posebni tobak po nizki ceni za pipo, ali je tudi samo ostalo pri obljubi. Ker se ni ničesar storilo, da dobijo revnejši kadilci primerno množino cenega toba-, ka, ima finančni minister podati tozadevni odgovor. 1 Iz vseh interpelacij, ali kakor jih Srbi imenujejo, upitov, se razvidi, da razumevajo naši poslanci potrebe ljudstva. Sedaj je odvisno od vlade, da reši stavljena, vprašanja na povoljni način. Ako tega vlada noče storiti, kar zahtevajo poslanci, potem nosi odgovornost ona in ne poslanci.
Sedaj naših zastopnikov ni več v vladi, niti v Beogradu, niti v Ljubljani, in bodo polagali račune o svojem delovanju za ljudstvo poverjeniki in ministri, ki so izšli iz naših nasprotnih taborov.
Tisti teden p© Novem letu
od 2. do 9, januarja bodi posvečen
agitaciji za §mše časnike
rSlovenski gospodar" in „Straža".
Liberalci porabljajo svoje izvozničarsko mili« ji.ne za svoe časopisje. Socijalni demokratje hodijo od hiše do hiše in vsiljujejo svoje liste. Zato je brez* versko časopisje na Slovenskem trikrat močnciS* ko naše krščansko. Vsak teden gre okrog 350 tisofl izvodov brezverskega časopisja med Slovence, ki nas <e komaj poldrugi milfon, tako da skoro vsak četrti Siovenec dobi protikrščanski list v roke. Slabe posla-dice so se že pokazale pri volitvah.
Ali naj gre tako naprej? Ali naj mi roke križem držimo? To bi bila neodpustljiva brezbrižnost le nemarnost!
Mladeniči, mladenke, možje, že-a e I Porabite teden po Novem letu za to, da
pridobivate narednike
za naša Hsta „Gospodarja" tn „Stražo"!
Hodite od hiše do hiše, in nabirajte naročnike! Glejte, da nam stari naročnikih stanejo zvesti! Pridobivajte nove naročnike!
Ce kdo težko plača sam naročnino, naj
si naročajo po trije, štirje
skupno!	\
Orli! Orlice! Dekliške zveze! Marijine dru«* be! Izobraževalna društva! Osnujte si stalen 6 a s* n i k a r s k i odsek, ki naj nabira od hiše do hi • 5e naročnike za naše I ste!
Naročnino naj, če mogoče, pobirata po dva in dva, tako bo laže in bosta več dosegla! Od jutra do %ečera cel teden žrtvujte za krščanske liste! Pri oi
ßtrm 2.
SLOVENSKIGOSPODAR
30. dectwiMfaw
ali, M hočejo dobivati časopis na dosx, si napiši t» nafanSea naslov in pošto! Naslove z naročnino pošli-te sa npravništvo „Slov. gospodari a", ozlr. „StražeM jDeaačRe, ali jo naročnik nov ali stari
Vsak pridni nabiralec
it pridobi pet celoletnih novih naročnikov „Slov. gospodarja" ali „Straže",
dobi za daril»
lep skladni k&ledsr
ki stane s poštnino vred 15 kron!
„Vsak katoličan
ima sveto dolžnost,
da podpira katoliško časopisje in ga kar najbolj raz-frja"l iPapež Pij X.).
nifr imenikov volitev za ustavotvorno skupščino. Napišejo si naj tudi vse tiste naše pristaše, kateri bo bili iz kateregakoli vzroka izpuščeni iz volilnega i-menika. Oboje utegnemo še prav kmalu rabiti, iTorej pozor!
Obupni klici Iz Koroške. Razmere v Avstriji, zlasti na Koroškem, so tako obupne in žalostne, da si obupnejših niti misliti ne moremo. Kmetom so re- j kvirirali vse, žito, krompir, živino in še celo svinje. Slovenci ne dobe niti kart za živila, še manj pa živih so prisiljeni, da se izseljujejo. Nemci in nemšku-tarji si pa pulijo lase, ker so glasovali za Avstrijo, j Ze pred tednih so Nemci in nemškutarji zahtevali na številnih sestankih, da hočejo proč od Avstrije ter da i bodo zaprosili vrhovni svet v Parizu za zopetno Ijud- > sko glasovanje. Kmalu po ljudskem glasovanju je iz- \ giuii bel kruh, izginile so žemljice, na njihovo me - { sto je pa prišel kruh iz koruzne moke, kateri je pri. ; .aešana moka iz koruznih storže v in fižola. Kruh je kisel in grenek, ima plesnjiv duh , in je za bolne ose- j be popolnoma nevžiten. Ako pridejo mestjani z na- i hrbtniki na deželo, milo prosijo za živila, toda nem-
politični ogled,
sola konstituante ^ ika krona nima nobene vrednosti in vse zahteva ju- pr so na tei seji vi- I -^slovanski denar. Vse prebivalstvo Koroške, še ce- i,in < io najzasrizeneiši nemškutarii. se boie avsrtriiskeea i
Jugoslavija. Zadnja pred prazniki je bila 23. t. m. Ko &o'.oviIi, da zamorejo poslanci, ki so bili izvoljeni na več listinah, obdržati samo en mandat, je predsednik skupščine dr. Ribar odgodil konstituanto čez prazniki. Prihodnjo sejo bo šele sklicala nova vlada in bo to sejo otvorU regent sam s prestolnica govorom. — j V! Času, ko je bila večina poslancev na božičnih po- i čitnicah, so se pogajali razni politični klubi zastran j sestave nove vlade Najmočnejši stranki v konštitu - | anii: radikali in demokrati so si že bili čisto edini zastran posameznih ministrstev, pa so se v zadnjem trenutku sprli zastran vprašapja: katera stranka li naj zasede ministrstvo agrarne reforme: ali radikali ali demokrati? Vsaka od teh dveh struj je zahtevala ta ministrski stolček zase in baš ob tem vprašanju so se razbiia že skoro zaključena pogajanja za sestavo nove vlade. Pogajanja so sedaj prekinjena, Pašič — kateremu je bil poveril regent nalogo, da sestavi novo vlado, je vrnil ta mandat regentu. Demokrate je sedaj strah, da bi prišel radikalec Stojan Protič, ki je najbolj naklonjen slovenski samoupravi, za katero se bori Jugoslovanski klub, na površje in bi zado -bil on glavno besedo pri sestavi nove vlade. — Ker so razne visokostoječe bolgarske osebnosti netile in širile prevratno gibanje po srbskih obmejnih okrajih, je naša država prekinila vsakoršni promet z Bolgarijo.
Italija. Zadnje dni je podvzela Italija resne korake, da izpolni mirovno pogodbo z Jugoslavijo in prežene z Reke d'Annunzija. Italijanski general Caviglia je dobil od vlade nalog, da d'Annunzi-ja najprej resno pozove, naj se pokori zahtevi domovine. Ker se pa d'Annunzijo ni hotel pokoriti temu pozivu, je Caviglia obkolil Reko na suhem in tudi na moriu, da prisili tega samodržca k predaji mesta. Kakor hitro pa je zaznal d'Annunzijo, da bo Reka obkoljena, je proglasil 21. t. m. v svojem kvarners-kein kraljestvu vojno stanje. Na ta d'Annunzijev proglas je nastopil general Caviglia nasilnim potom napram d'Annunziju in je po srditem boju iz suhega in morja 28. t. m. zasedel Reko. Italijanska poročila že znajo povedati, da je bilo v teh bojih 400 mrtvih in 100 ranjenih. Med ranjenci je bojda sam d'Annun -zijo. Kakor hHro pa je zaznala d'Annunziju naklonjena sodrga v Trstu, Milanu, Turinu in po celi Julijski Benečiji, da je začela italijanska vlada napram Reki z resnimi koraki, so se vršile demonstracije po ravnokar omenjenih krajih. Prišlo je do več krvavo smrtnih s>spadov in radi teh nemirov d'Annunzije -vih pristašev je proglašeno vojno stanje v Trstu ter po celi Julijski Benečiji. — Volitve v krajik, katere je Italija pridobila v svetovni vojni, bodo 27. t. m.
Madžarska. V Budimpešti so te dni kon -Čali sodno razpravo proti svoječasnim Kunovim-ko-munističnim poverjenikom. Od teh vladnih razbojnikov so obsodili 3 na vešala, 6 pa na dosmrtno prisilno delo
N e m-5 i j a. Od prevrata do danes je izročila : unčija en teiiti 41.000 topov.
Rusija. Po vseh ruskih industrijskih mestih 60 izbruhnile stavke. Najbolj občuti ruska boljševiš-ka vlada štrajk rudarjev. Protiboljševiško gibanje po ruskih mestih je že tako napredovalo, da so se zaboli boljševiški vladarji bati za obstoj boljševiške vlade Poročila pravijo, da se je glavna boljševiška vlada 'z strahu pred prekuoijo preselila iz Moskve v Tetr ograd.
10	najzagrizenejši nemškutarji, se boje avstrijskega denarja tako, kakor kakega zastrupljenega predmeta. Toda vse tarnanje listov in obupanega prebivalstva ne pomaga nič, po toči zvoniti je prepozno in po smr-
11	je tudi kes prepozen. Na dan ljudskega glasovanja i« si bili Korošci lahko boljše postlali,
Sprejem koroških beguncev v našo državo. Koroški begunci, ki si želijo pridobiti naše državljan -sivo, morajo vložiti do dne 16. januarja 1921 prošnje oziroma izjave za opcijo pri upravnih oblastih prve stopgje, to je pri naših okrajnih glavarstvih, oziroiria pri mestnem magistratu Ljubljana. Za otroke izpod 18 let morajo prositi stariši ozir. varuhi. Nekatera o-krajna glavarstva zahtevajo od prosilcev, da si morajo nasprej pridobiti občansfcvo v kateriikoli občini' naše države. Ker je rok za vlaganje prošenj kratek, občinski odbori še pa razentega počasi poslujejo, je treba hiteti, da ne bo zamudil kdo izmed prizadetih roka. Občine pa naj bodo koroškim prosilcem naklonjene.
Stavka radarjev. Vsa znamenja so kazala, da bomo imeli po vsej Sloveniji stavko rudarjev. Toda. ta stavka poteka povsem drugače, kakor je bilo prvotno soditi. Rudarji v Velenju in v Zabukovici, skupaj 1068 oseb, so se dne 21. t. m. začeli po svojih zaupnikih pogajati z vodstvom teh dveh državnih rudnikov. Pogajanja so bila uspešna in rudarjem so dovolili 40% povišanje temeljne plače ter več priboljš-kop glede prehrane. Tudi rudarjem v Lešah in Prevarah je bila povišana temeljna plača za 50%. Vse drugače pa poteka stavka rudarjev v Trbovljah in v tistih premogovnikih, ki so pod upravo trboveljske premogokopne družbe. Ti rudarji se namreč nahajajo pod vodstvom in vplivom komunistov. V teh pre-
Umrl je na PobreŽJa pri Mariboru tflKeAjj-ve-
leran vpokojeni nadučitelj Jurij Bregant v «risoki starosti 81 let. Rajnemu vzor-učitelju svetila vete a luž? Za mariborsko Dijaško kuhinjo. Ob «ovem ie-
:u bodo imeli denarni zavodi in različna društva občne zbore in letni obračun. Naša Dijaška kuhinja v Mariboru se vsem lepo in prisrčno priporoča. Nikar je ne pozabite! Letos potrebuje še posebno velike in. izdatne pomoči. Tisočera hvala vsem, ki so jo v «»-uolem letu tako vrlo podpirali! Bog platil Posebej se š zahvalimo vrlim darovalcem iz Gornje i» Spodnje Senarske, iz Verjan in Spodnjega Porčiča, iz Fraaaa in Hoč za živilske in denarne prispevke, ki so |ik prispevali po vrlih dijakih. V letnem poročilu laide natančne ji izkaz. Vsem dobrotnikom prav srečne novo leto! — Dr. Medved, tajnik.
Žalostna smrt. Na mariborskem koroškem ko_ lodvoru se je zgodila dne 29. t. m, smrtna nesreča T Bolni železniški ključavničar Anton Baumaa Je nameraval oditi preko železniškega tira po najbližji poti k zdravniku. Nesrečnež ni slišal svarilnega žvižga bližajoče se ljubljaaske lokomotive, ki ga je podrla prerezala na dvoje. Mož je b£l star približno 45 let zapušča ženo in 5 otrok.
D'Annunzijev torpedni rušilec zgoroL Vladne čete so pri zadnjih spopadih poškodovale s streli kotle torpednega rušilca „Espero", vsled česar so eksplodirali in je ladja zgorela. Moštvo se je rešilo s tem, da je poskakalo v morje.
Starka železničarjev v Avstriji. Stavka železničarjev v Avstriji se širi vedno bolj. Železniški promet je skrajno omejen. Tako n. pr, vozita uted Gradcem in Spiljem dnevno samo dva osebna vlaka, edea iz Gradca do Spilja in eden od Spilja do Gradcju Stavkujočim železničarjem se pridružuje še Udi drugo delavstvo. Kot vzrok stavke se navaja skrajno aiz ka vrednost avstrijske krone, za katero si železničarji in tudi drugi sloji prebivalstva ne morejo ničesar nabaviti, ter splošno in veliko pomanjkanje živil
Zelozniearsko gibanje v Nemčiji, Železničarji v Nemčiji zahtevajo povišanje draginjskih doklad za l marko na uro, železniško uradništvo pa povišanja draginjskih doklad za 60 do 100 odstotkov. Železničarji so zagrozili, da prično z generalno stavko, ako se njihovi zahtevi ne ugodi.
Za Kmetsko zvezo so darovali: V Gogetincih, župnije Sv, Anton v Slov. gor. so nabrali 22 K; I-van Urbas, Slemen, Selnica ob Dravi 30 K; Pepoa Jezernik, Zgornja Hudinja 104 K; Krajevni odbor Kmetske zveze v Vurbergu 325 K; Andrej Veble, Ks^ pele pri Brežicah 20 K; KZ pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 300 K; Jožef Kardinar, profesor, Celje, 40 K; Jos. Lončarič, župnik, Sv. Jedert nad Laškim 50 K; KZ, Sv. Jedert nad Laškim 50 K; A. Pin-tcr, Slov, Bistrica 100 K; Martin MeŠko, župnik, Kapela 84 K; KZ, Sv. Peter na -Kronski gori 20 K; Anton Cestnik, profesor. Celje 50. K; Maks Janič, 50 K; Anton Močnik, Celje
mogokopih še dosedaj ni prišlo do nobenega sporaz-j C°Ije 50 K; Anton Močnik, Celje 20 K, Franjo Ma-uma, čeprav se za zadevo zanima deželna vlada v i ok' Celje, 20 K; Jakob Skrabar, Gr.že 20 K; Anioa
Ljubljani ter ona v Beogradu. Dne 28. t. m. so se pa pričela na posredovanje deželne vlade v Ljubljani prva resnejša pogajanja s stavkujočimi rudarji. Po daljšem posvetovanju se je dosegla podlaga za na-. aljna sporazumna pogajanja. Kakor kažejo vsa zna-monia, bodo rudarjem trboveljskega premogovnega o-
Tomažič, kaplan, Ruše, nabral 141 K; dr, Kramber ser, zdravnik, Sv. Lenart v Slov. gor. 150 K; Joa. Pečnak, župnik, Sromlje, 20 K; Ivan Jurančič, Svj Anton v Slov, gor. 61 K; v Središču nabrali 374 K, Micika Korenova na Dobrni nabrala 350 K; Micika Kukovičeva 30 K; gospa dr. Zupanova 100 K; de* kleta v Pišecah nabrale 215 K; Kmetska »veza v Sv->
kol i ša _ dovoljen o isteplače kakor jih dobivajo ruda-j ]urju na Pesoioi 70 K Kmetska zveza v Stopercak rji v državnih rudnikih. Pogajanja se nadaljujejo in i an 'v. rn„0„„	' *____{1r m
Pogajanja se nadaljujejo da bodo dovedla v najkrajšen. času do spo-
Tedenske novice.
Zbor zaupnikov Kmetske zveze, oziroma Slov. ljudske stranke, se vrši v sredo pred Sv. Tremi kra^ In, dne 5. jan. 1921, ob 10. uri predpoldne v Maribora v dvorani Strokovne zveze, Splavarska ulica. Na zboru poročajo naši poslanoi. Ker gre za važna tpiašanja, pozivamo vse okrajne odbore Kmetske zv. j iz Štajerske, Koroške in Prekmurja, da pošljejo iz ^sake župnije zastopnike.
Slov. kršč.-soc. zveza za Slovensko Štajersko Lma svoj ohčni zbor na praznik Sv. Treh kraljev 6. jan. 1921, ob treh popoldne v Celju v vrtni dvorani hotela „pri belem volu." Vsako Izobraževalno in bralno društvo, mlakeniftke In dekliške zveze ter odseki Orlov in Orlic naj pošljejo svoje zastopnike. Govori prodsednik dr. Ilohnjec.	I
Pozor na volilne imenikel Opozarjamo naše zaupnike po vseh občinah, da shraaijo prepise volil - j
rji
jo upati, razuma.
Samostojna za podržavljenje — advokatov. Po sili poslanec Samostojne Kirbiš iz šentjanške fare , ki bo pa moral svoj mandat odstopiti našemu poslancu Skobernetu, si je štel v svojo dolžnost, da je za božične praznike spregovoril svojim pristašem. Vrtel jo svojo jezično slamoreznico tako neumno samostojno, da bi se onečastil naš list, ako bi zaupal papirju Kirbiševa poslaniška izvajanja. Med drugimi otrobi in pleveljo je izrazil g. Kirbiš stališče Samostoj -nc, ki je za podržavljenje advokatov. Temu predlogu g. Kirbiša niso hoteli pritrditi niti najbolj verni sa-mostojneži iz St. Janža, ampak so uporekali govorniku, češ: „Ako bodo advokati podržavljeni, potem jih bomo plačevali potom davkov vsi, tudi oni kmetje, ki se nikoli no pravdamo in celo življenje ne rabimo advokata." Za podržavljenje advokatov se poteguj Samostojna v Beogradu, to je res „kmetsko" stališče! Ako je že duševno ponižni Kirbiš prišel s tako bedastim predlogom, koliko govorniško prazne rezanioe so šele narezali svojim vernikom samostoj -ni nadkravarji: Urek, Mrmolja in Drofenik?!
V gnojnico ]e zapeljala samostojna buša nekega mladega gospodeka pri Sv, Lenartu v Slov. go -ricah, ker jo je preveč marljivo zasledoval in ker njegov špičasti nosek ni bil v redu. Ko je zagazil v sredino gnojnice, si ni mogel drugače pomagati, kakor, da je pričel klicati na vso grlo na pomoč odvetnika dr. Gorišeka, kateri ga pa v ponočnem času ni mogel slišati. Ta gospodek, doma iz Negove, si je moral sam pomagati iz gnojnice!
Srečno novo leto želijo vsem prijateljem in znanoem podpisani slovenski fantje 20. pešpolka iz zasedene Bolgarske: Alo:zij Lah, Franc Kocjan, Fr. Majcen, Franc Curin, Frano Erhatič, Jožef Marin , Vinko Ro ko, Alo:zij Alekšič, Franc Pintarič, Andrej Klcmenčič, Matija Vajda, Anton Stebih, Iv. Kaučič, Avgust Medved, Frano Ivančič, Frano Krabonja -in Franc Vogrinec, vsi iz ormoške okolice. Prijateljski pozdrav!
Umrl Je v Zikarcih pri Sv. Barbari pri Vurbergu dolgoletni naročnik „Slovenskega Gospodarja", posestnik Karal Nora t. Svetila mu večna luči
60 K; Frano Schreiner, župnik, St. Ilj pri Velenja 214 K; Kmetska zveza pri Sv. Trojici v Slov. gor. 50 K; Kmetska zveza v Loki pri Zidanem mostu 7Q krpn; Alojzij Soba, župnik, Zdole pri Vidmu 200 K;; Franc Vogr.m, Zg. Voličina 20 K; Brvar Ignaoij, kaplan in Josip Križnik, Vransko 410 K.
gospodarstvo.
Cebela>iem.
Vkratkem bomo obhajali tretje novo leto v Ju* goslaviji V začetku smo čutili vse najrazličnejše skeleče rane, katere nam je zasekala vojska; vsega Js manjkalo, kar bi človek najnujneje rabil, tega ni bila dobiti. Pa ni čuda, ako se je nad štiri leta uničeval« vse, kar je prej človeška marljivost, um, potne čela in žuljeva roka pridelala; nič, prav nobena reč ai bila prcdragocena, da bi se v trenotku n« zdrobila t. prah, oziroma porabila za morijo človeštva, sploh za najhujša hudodelstva. In minulo je! — Počasi se Jo sačelo obračati na b9lje, začele so se celiti rane . Pomanjkanje-raznih potrebščin je od mesca do meso» ginevalo. Danes zamoremo reči, da se že za silo Živi: svetovni promet se je zopet v toliko vpestavll i« strnil, da se do male izjeme večina vsakdanjih potrebščin vsaj dobi. Le ena rana zeva še preeej žiro« ko — draginja. Ta bo pa le počasi celila ln precef let jo bomo še čut li. A nimamo vzroka obupovati* Pred kratktm vrnivši se jetniki in drugi potniki iz tujih dežel bi nam rekli: Le mirni bodite, drugod Je povsod še slabe.je, še hujša draginja. Da si pa dandanašnji položaj čimprej olajšamo in še zbolišamo * ni dovolj le tarnati ln tožiti, ali da en sla* dragega sovraži, zatira ter mu krivdo položaja na ramena ve* si, temveč pošteno, pridno delo, to nam bodi pot do zadovoljnosta v dogledni dobi. V smotrenem delu in izobrazbi je naša sročna bodočnost. To, dragi čebelarji, tudi nam velja! Čebela je najlepši vzor rednega, delavnega družabnega življenja. Ako sme «i go* spodarji teh pridnih živalic, nesmemo biti slabe ji, posnemajmo jih, Smotreno delo in strokovna izobrazba toraj bodi naše stremljenje. Strokovno izobrazba pa nam nudi organizacija» Čebelarsko drufitvo.
M

Mw Sebela nemore sama za se trajno žtvett, igmv«* U v veliki družbi, tako tudi čebelar brez or-^aniestai« ni čebelar, ampak samotar — nevednež, in tak	naprej. Od daleč se pozna, če so čebelar-
ji enega laroja ndruženi v društvo» so strokovno bolj iaobrašem od drugih ter tudi vspešneje čebelarijo. Nag« drSftva je že v svoji otroški nežnosti hvalevredno nakloaila svojo pozornost in skrb tudi čebelarstvu iar uredila, da se bo v prihodnje zamogel vršiti re-<1en potovalni pouk po vsej Sloveniji; razun tega se Sodo še vršili en- do dvadnevni poučni tečaji. Zato uaj podružnice pridno prirejajo poučne shode; kam se bo treba oglasiti za predavatelja, se bo pravočasno naznanila. —
Slov. Čebelarsko društvo je v zadnjem „Slov. čebeljarju" izjavilo, da se občni zbori podružnic, o-iirorna vpisovanje udov naj izvrši do 10. januarjar. Kdor se priglasi pozneje, ne dobi prvih Številk „Čebelarja", Vodstva podružnic naj toraj delajo v smi-¿■■Ju zahteve društva ter pravočasno nabirajo člane, čebelarji pa pridno pristopajte In sicer takoj, da vam ie bodo prve številke lista manjkale. Ne vstrašite se idnlae — 24 kron! Kaj je to dandanes? Krona je da-ies tolik®, kot pred vojsko krajcar! Nekdaj ste morali za »dnino utrpeti 2 kg medu3 danes pa le 54 kg. i a Še navadno nekaj ostane. Vsi čebelarji toraj čvrsto na noge! Do 10. januarja vsi plačajmo udniino. 'Tudi čebelarji smo udje človeške družbe in naše domovine Jugoslavije; vsak stan po svoje, kakor vsak posameznik, je dolžen delati za boljšo bodočnost — ,»a{ ys»k dela v lastno korist — in to dosežemo s smo ¡trenim delom na podlagi strokovne izobrazbe in do-ore organizacije! — Vsem vrlim čebelarjem želi srečno. sladko novo leto
Ivan Jurančič, deželni potovalni učitelj za čebelarstvo.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Tukajšnja čebelarska podružnica vabi vse, ki se zanimajo za to panogo našega narodnega gospodarstva, na obč. zbor, ki se rrS. na drugo nedeljo po novem letu ob 15. uri v šoli. Pri zadostni udeležbi predava g. potovalni n-čitelj Jurančič.
Dopisnikova misli o vinu in njegovih cenah. Vinske cene so narasle do višine, ki je nista slutila med in pred trgatvijo niti producent niti vinski trgovec, Vzrok?! — Malo ga je, dobro je, —- pijejo ga pa jradi vsi. Ko bi družba vinogradnikov kupila v do-rrem vinskem letu že ob trgatvi pridelek vseh najboljših vinorodnih krajev, ga spravila v dobre kleti, te kleti zaprla skrbno, in bi pretočila vince pravo -«časno, tedaj bi se v času druge trgatve lahko res do ločile vinsko ceno. Vabilo bi se vse, kateri bi bili voljni, kopi; to vince in vršila hi se pravcata dražba. Vsakemu kupcu bi se dal dokument, ki bi mu dal jyavioo, da sme kot trgovec prodajati 30% višje, kot Jvrimar pa 50 do 100% višje kakor proizvajaleo. Ime «ašega vinoa bi vedno ostalo sloveče. Takih vino-gradarskih društev pa ni bilo in jih tudi ne bo. Pridejo namreč letine, slabe in dobre. Trsek se včasih potrudi, dati, kar je v njegovi moči; pride pomanj -Vanje sodov in padanje moštnih cen. Hudovali bi se Jjudje in rodila bi se sovrašiva. Solnčece bi od žalosti pričelo temneti, trsek bi se krčil od tuge, njegova moč bi pričela pešati, vinske cene pa bfi rastle v neznosne višine. Družbine kleti pa bi napolnjevala praznota. Idealno vfnsko gospodarstvo je: prva trgatev v žepu, druga v kleti, tretja pa v vinogradu. Nekaj poštenih mož, velika klet, vinske bisere v zapor, «u nastali bodo časi, ko ne bo več nezdravega skakanja vinskih cen.	_____
Cena modre galice za škropljenje trt je od lanskega leta močno poskočila, ker se je podražil baker, ki je za fabrikacijo galice neobhodno potreben. V I-iahji n, pr. je stal meseca decembra 1919 kg galice 11-7/ lir, februarja 1920 že 2.25 lir, koncem maja pa SJ0 lir. Danes stane 4 lire, ali po našem denarju 22—23 K. V Nemški Avstriji stane 1 kg galioe 55— nemške-avstrijskih, na Madžarskem pa 52—54 o-grskih K. To je prvovrstna 98—99% galica, kakor nam jo je letos preskrbela naša kmetijska družba. ¡(Jvaža in izdeluje pa se tudi slabša, komaj 70—80% galica, ki je vsled tega na prvi pogled sicer za nekaj kron cenejša, pa se je mora več vzeti, ker je slabeiša, če si hočemo zasigurati vspeh pri škrop -Jjenjn. Zato ne pride ceneje. Mnogi posestniki, ki i-majo to cenejšo in slabejšo galico, bodo seveda vzeli s3 polovnjak isto množino, n. pr. 3 kg, kakor oni, ki imajo polnovredno galico in si bodo s tem naredili občatno škodo v goricah, Če bo le količkaj močvirno teto. Razfodna bo preslaba in ne bo učinkovala po-voljno proti peronospori. Pazite!
Kmetijska podružnioa Maribor in okoliš je pripravljena naročiti večje množine umetnih gno'il in raznega semenja, ako se udje za to blago prijavije. Prijavljat! pa se je v trgovini Klanjšek in Penič, Ve tri nislra uMea,
Sadjarsko nadzorništvo v Celju bo priredilo Januarja, februarja in marca 1921 leta po raznih občinah celjskega okraja več dvodnevnih praktičnih sadjarskih tečaiev za fante in odrasle sadjarske interesente. Tefcaji se bodo vršili le v tistih občinah, kjer se bo z-Ias lo najmanj 15 udeležencev. Priglasila (zar dostuje dopisnica), v katerih naj bo naveden natan -č&n naslov priglašenca in občina, v^ katero spada, sprejema sadjarski pododsek poverjeništva za kmetijstvo v LJubljani, do 10. januarja 1921. V prihodnji številki „Kmetovalca" bo potem objavljen s^oreri tečajev, ir katerega bo vsak priglašenec razvtdet, k»-ierega dneva pride na vrsto njegova občina. Tečaji 30 bodo vršili po možnosti v šoli alfi. pa na kakem
dragem primernem prostoru {društvu, domu Itd.}, ki oai ga preskrbi županstvo. Teoretični In praktični pouk se bo vršil po sledečem načrtu: 1. dan od 8, do 12, ure. Predavanje: Sadna plemena in vrste. Vzgo-!a sadnega drevja, Požlahtnjevanje, Precepljanje. Od 10. do 12. ure. Praktične vaje v sadovnjaku. Po-žlahtnjevanje, zlasti precepljanje starejšega sadnega drevja. Od 14. do 15. ure. Predavanje:, Oskrbovanje mladega sadnega drevja. Novi nasadi. Saditev, gnojenje, obrezovanje,, varstvo. Napake. Od 15. do 16. ure. Praktično vaje v sadovnjaku po dopoldanskem predavanju. 2. dan od 8. do 10. ure, Predavanje: O-skrbovanje odraslega sadnega drevja (snaženje, gnojenje, pomladitev, varstvo itd.). Od 10. do 12. ure. Praktične vaje v sadovnjaku po dopoldanskem predavanju. Od 14. do 15. ure. Predavanje o spravljanju sadja, o ravnanju z namiznim sadjem in o sadni u -porabi z ozirom na krajevne razmere.
Živinski sejem v Mariboru dne 28. decembra 1920. Prignalo se je: 60 volov, 4 biki, 140 krav, 6 telet, 3 konji. Cene so bil« za kilogram žive teže sledeče: Debeli voli qd 14 do 15 K, srednji voli od 12 do 14 K, suhi voli od 12 do 13 K, biki od 10 do 11 K, krave, debele od 12:50 do 14 K, krave, srednje od 11 do 13 K, kravo za klobasarje od 8,50 do 10 K, krave, brejo od 13 do 14 K, krave, mlečne od 13 do 14 K, krave za rejo od 12 do 13 K, tele>ta 15 do 16 K. Sejem je bil precej dobro obiskan in se je veliko živi -ne razprodalo.
Vrednost denarja,. Na denarnem trgu znaša se daj vrednost denarja: Za naših 100 K se dobi 440 avstrijskih kron, za naših 100 K se dobi 20 laških . tir in za naših 100 K se dobi 50 nemških mark. Pripomni se, da v Švici in v Franciji avstrijska krona sploh nima nobene vrednosti in jo tudi nihče ne vzame.
Stari avstrijski drobiž, kot 20, 10, 2 in 1 vinar s ki novci so še vedno v veljavi,1 ker dosedaj še ni izšla nobena naredba, katera bi bila razveljavila vrednost tega drobiža.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v preteklem tednu popraševanje po hmelju nekoliko živahnejše, čeprav so cene nekoliko padle ter se glba-ie med 3600 do 4000 K za 50 kilogramov. Zlasti francoske pivovarne so se začele nekoliko bolj zanimati za zatečki hmeljski trg, kar je vsekakor ugodno znamenje.
Vagon trboveljskega eemcnla, 300 kg navadnega razstrelilnega smodnika, vagon raznovrstnega železa (kvadratnega, okroglega, ploščnatega Jn valja-stega) in par sto kilogramov najboljšega mizarskega kleja ima oddati Obrtna nakupovalna in prodajna zadruga v Celju. Rellektanti naj svoje potrebščine prijavijo v celjski ekspozituri Urada za pospeševanje o-brti (Celje, Prešernova ulica 3) do 24, t. m., eventualno brzojavno. Ista zadruga ima v skladišču tudi pol drugi vagon pločevine 1000—2000 od 1 mm do 8 milimetrov.
Popisi
Jarenina. Lep božični večer je obhajala naša nadebudna mladina, Orli in Orlice ter mnogoštevilni prijatelji nedolžnega veselja so se zbrali v društvenih prostorih "pred krasnim božičnim drevesom. Iz ust naših za dobro vnetih mladenčev in deklet se jo slišalo marsikaj lepega ln spodbudnega. Prav tako! Veseli nas ta pojav tem bolj, ker je prišel takorekoč sam ob sebi. Svetovna vojska je zatrla za nekaj časa tudi pri nas vso društveno življenje, izvzemši par hrupnih veselic, se je le malokdo spomnil na izobraževalno delo. Mnogo pa so se trudili nasprotniki, da bi odvrnili naše ljudstvo od katoliško-narodne ideje. Zlasti ostudna je bila agitacija od nasprotne strani pri zadnjih volitvah. Se celo nedolžne šolske otroke so uporabljali za to. Toda hvala Bogu, pretežna večina Je v naših vrstah. Orel in Orlica pogumno raz-prosfrata svoje peruti. Skrbno se vse pripravlja, da se oživi zopet delovanje v bralnem društvu, ki naj bo zopet v ponos od nekdaj narodni Jarenini.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Naša župnija se je pri volitvah odlikovala in izkazuje 'A večino za SKZ, za katero je glasovalo nad 320 volilcev, za nasprotno stranke pa blizu 100 volilcev. — Naše bralno družno živahno deluje, o čemnr je pričal zadnjo nedeljo j velezanimivi občni zbor. Šteje 4 odseke: mladeniško j in dekliško zvezo, Orla in Orlico. — Dekliška zveza ponovi v nedeljo, 2. jan., po večernicah krasno igro „Junaške Blejke." Domačini in sosedje, pridite v velikem številu!
Od Sv. Jakoba v Slov. gor; Spoštovani gospod urednik! Gotovo Vas in vse oenjene čltateljo zanima izid vortev v šentjakobski obiSnl, ker je v naši župniji rojen ponos naših samostojnožev, g. Schnuderl. Izid volitev je pokazal, da cenimo naše može in jih tudi ubogamo, čeprav v svojo lastno škodo. Pokazali smo pa tudi, kako hočemo rešiti begunske bede naše rojake in smo zato njihovega najboljšega moža poslali v Beograd, da se mu tako ne bo treba vsiljevati našim vrlim sosedom Jareninčanom.Vodili so nas pri tem tudi višji oziri, da nas proslavfijo pred našimi brati Hrvati in Srbi s tem, da jih g. Merinolja pouči, kako so da na pet hektarov velikem posestvu uspešno prehranlti več;a družina In se Še pri tem z lah koto vt-ikne v žep 30 tisoč kron čistega dobička. Tak veleum bo gotovo le v korist naši državi, kateri bo s svojim svetom pomagal iz socijalne Irtsde. Kot privesek smo še dodali pol ducnta liberalnih inteflgentov, da se tako tudi pred ostalim svetom postavimo kot
jako spretne In prebrisane politike. Kot krom» maši politični prebrisanosti, ki so nam tudi pripoeaftgB, da, smo ostali v manjšini za našimi nasprotniki, m nag oče' gerent, ki se pa odlikujejo v tem, da so za volUL m sklad Kmetske zveze darovali 100 K, na dan veft-t ve jo pa potegnili z našimi nasprotniki. Mogoče Jih. jo zmotila krava na škrjinjici samostojnih. Vemo pa tudi, da jim naša stranka ne ugaja, ker se zavzema tudi za viničarje in delavce, katere bi oni rajši prepustili njih bedni usodi. Tako vidite, da smo se Ja kobčani izvrstno držali in se potegnili za svoje naš -višje vzore, ki so: prost izvoz, tega bomo tudi najno potrebovali za velikanski izvoz črešenj, katere še bo-nio nasadili v naših vinogradih po nasvetu Mermelje-vem. Vneti smo tudi za triletni zakon, za protiverska šolsko postavo itd. Posebno bi še pa nas vcseMliv da bi nataknili nagobčnik našim ne bodi jih treba.
Topolšica. V kljub temu, da je imel zavodnjskL trgovec in gostilničar Martin Ročnik p. d. Hrovat v svoji gostilni pogostne ponočne, navadno cekmočne sestanke z obilno pijačo, kjer so se kovali črni naklepi proti Kmetski zvezi in pripravljala Samostojna za volitve, je dobila vendar KZ 79 glasov — ne kakor je bilo javljeno 59 — Samostojna pa vkljub tolikim žrtvam in trudu samo 64. T/oliko pijače že cele tedne prej, zgodaj zjutraj na dan volitve skupen za-jutrek pri Hrovatu, mogočna procesija od tu na volišče v Topolšici pod osebnim vodstvom Hrovatovim in Virtičevim, ki sta med potjo neprestano klicala svojim backom „v peto škrinjo!" dobro vedoč, da obstoii njuna čreda iz pijancev in nevednežev, ki bodo težko do pet šteli, na potu zopet na dveh postajah brezplačna pijača, na eni žganje, na drugi mošt; in daj ta prevara, ko so mnogi teh, ki so zavživali te dobrote, volili socijalnodemokratično listo, ki jo dobila 80 glasov. To je bilo Jeze, kletve in zmerjanja pri Hrovatu tisti dan in še dalj časa! Mi 'ic-; '-čan* privoščimo zavodnjskemu Hrovatu to blamažo in cu zočaranje, samo radovedni smo, kako bo sedaj farbai svoje backe, ko se je Samostojna zvezala z mestnimi demokrati za centralizacijo proti samoupravi Slovenije, za katero se je z vso odločnostjo zavzela tako osovražena in obrekovana KZ v SLS. He, g. Hrova-tine in Virtič, kaj bo pa sedaj, ako bodo vajini kmetski samostojci spregledali, da Sta Jih speljala med mestno centralistično gospodo?
Dobrna. Zapusti nas z novim letom učiteljioa gospodična Berta Plevčak. V nedeljo smo se od nje poslovili in se je pri tem pokazalo kako priljubljena ie bila gospodična v vseh slojih prebivalstva. Bog Vam povrni vse dobro, kar ste tukaj v prid mladine storili. Želimo Vam veliko sreče na Vaši žjivljenski poti.
Itaihenbui-g. Dne 23. novembra je umrla na Gorici Marija Medved, posestnikova žena. Bila'je vzgledna in pobožna mati, skrbno in neutrudljivo delavna gospodinja. Dva njena sina sta padla v boju ob soškt fronti. Kako priljubljena je bila, je pokazal n^en lep pogreb, katerega se je udeležilo premnoga ljudstva od blizu in daleč. Blag ji spomin in srečen večni pokoj!
Iz Prevorja. Pred par dnevi sem slučajno dolu! v roke letak Samostojne, na katerem se me blati in se mi poskuša podtikati na zvit način nečastno, ali kakor že pravi: nekrščansko dejanje. Obrekova-leo bi se naj poprej pri mojih predstojnikih prepričal, koliko sem se trudil in žrtvoval za cesto črez Frcvorje in da mi je bila vedno pred očmi le pošte -nost in dobrobit kozjanskega okraja, nikoli in nik -dar pa lastni dobiček. Ce misli obrekovalec, da tudi moji predstojniki niso bolj pošteni, kakor on sam, pa naj pride in pogleda račune ter se ob enem prepriča o nepojasnjenth dobičkih. Ako nisem cestnega denarja razsipaval tako, kakor so nekateri pričaloova -li, ampak se branil plačevati pretirane cene in ake sem morebiti tudi obrekovalcu gledal na prste, mislim, da to ni bila nepoštenost ali hrepenenje po de-bičkih. S tem sem izpolnjeval le svoje dolžnosti, ker ravno zato sem bil kot ud okrajnega odbora zapos -len pri gradbi ceste, da se je gradilo kar mogoče s primernimi stroški. Sicer bi pa naj prišel obrekovalec z imenom na dan, da bi vedel, s kom imam opraviti. Dovolj žalostno je, da se najdejo še dandanes v kozjanskem okraju in osobito v Prevorju taki izvrž-ki človeštva, ki se upajo tako velevažno podjetje, kakor je gradba ceste, otežkočiti in razdirati, namesto da bi ga podpirali. Sramota je za nekatere, akorav-no maloštevilne Prevorjane, od kojih je bilo pričakovati malo več zanimanja in skupnega delovanja za tako pomembno napravo, kakor je nova cesta. Njeno važnost in neobhodno potrebo so že poznali pred ste leli takratni Prevorjani in Kozjani. Pa tudi prejšnja nam gotovo neprijazna avstrijska in štajerska vlada je to pripoznala, ker sicer bi ne bila prevzela triče-trt vseh stroškov. In taki kričači si upajo še trditi, da je stranka, kateri pripadajo, kmetska stranka, — katera se bo zavzemala za kmetsice koristi. Ker je pieoej Prevorjanov pripomoglo SKS na volišču na Piištanju do večine, pričakujemo, da bodo vzeli »ni in njihovi poslanoi nadaljevanje gradbe ceste takoj v roke, da bo cesta vendar enkrat gotova, nakar bode se\ cda moj mastni zaslužek odpadel. Ako pa tega ne bodo storili, bo sramota za vsakega, ki se bo družil s temi hinavci. Dokler mi možakarji, ki so me blatili, ne dokažejo nepoštenosti, jih imenu'em podle ob-rekovaloe in lažnjivoe. — Martin Vrečko, Zeger pri Fiištanj«.
Slovenci širite naše liste [
mwa 4,
8L&TEK8K2: GOSPODAH.
30 deeembm il^i.
Srečno in veselo Novo leto 1921
ielilo vsem svojim p. n. odjemalcem» prijateljem in znancem gledal® tvrdkes
Arm&m ekspedicija IVAN IUŠM'K Si«y«inka al.ca 15.	Restavracija in hotel ,,p> i Zamersu" Jančar ~ Gospeska ulica.	Kavarna in fotograf / Franc Knrnik, Slovenska alica.	Ključavničarstvo Fran Schsll Koroška cesta.	Trgovina z med. blagom Rndolf Herzsg, Slovenska ulica.	Mesarija Atbe-t Achttfi« Jurčičova idica.
Restavracija „Maribor" Ivan Valerija iober, Vetrinjska alica.	Gostilna Franc Rudi, ■oljski vrh.	Papirna trgovina Zlata Brunik, Slovenska ulica 10.	Tovarna vozov F. Pergler Mlinska ulica 44.	Trgovina z meš. blagom Josip Šerec, Aleksandrova cesta 57.	Mesarija Fric Watte, Ketejeva ulica Su f
Rests¥?3cija „Klavnica" ErnMt Blrtli.	Gostilna in mesarija Franc G. Dreisger, Karčovina.	Tovarniška zaloga papirja in ^salnih priredi in Ludvik Šef, Prešern «L 1.	Tovirna pohištva Peter Hochnegger in drug, , Koroška česta.	Trgovina zineš, blagom M. Berdajs, Trg svobode 1.	Puškar Josip StrnacL, Aleksandrova «osta.
Restavradja si ko Is dvor Franc Stickler.	Gostilna Ter. Jos. Masek, Krfcevina 148.	Klobučar Ivan Kvas ■oljska cesta 74.	Zah ga pohištva Ernst Zalenka Šolska utica.	Trgovina z meš. blagom Adolf Radi, Aleksandrova cesta 40.	Kava, čaj, kakäo, P. Emi Gosposka ulica 28.'
Restavracija Martin Fuchs Itnrčičeva ulica 7.	Gostilna in špecerija JOSIP GERG&S, Koroška cesta 48.	Kotlsr Lovrenc Tesnažič Sodna «lica 24.	Zaloga pohištva K. Press Slomškov trg.	Trgovina % nc eš. blagom Avgust Schrock, Vetrinjska ulica 7.	Trgovina s porcelanom Frans Bernhard» Aleksandrova sssta,.
Gaibrinsva dvorana Alois Raiič, Gregorčičeva ulica.	Gostilna „Linhartov dvor" Beti Dra|otia Žohar, Trtaika cesta 47.	Kotlar Demeier Glumac VojainiSka «lica.	Manuf t k turna trgovina , Rudili Niefergal, Koroška cesta I.	Trgovina z meš.blagom IBesnik & Vabič, Krčovina 203. ■	Trgovina zdelikatesamS Felifes Pačke, Aleksandrova oesta
(sdsfiiisa In Hiesariia Ljvdevit Vlaliovlč, Aleksandrova cesta 38.	Gostilna Franc Prohaska S raa alica 12.	Tnonoa z nsn.iem is Mm. p rettšcia. Kotiaste d &Rti>sihE SI ¿venska alica 20.	Manuf akturca trgovina Franjo Majer, Glavni trg.	Zaloga poljedeliskih strojev Ivan Hajoy, Aleksandrova cesta.	Trgovina ?. delikatesaasd H. Priuči fe, Aleksandrova cesta.
iosllna Ivan H fzknecht Vetrinjska alica.	Gostilna „Pri Brodo" Fran« Balon - Pobroijo.	Zaloga fevijsv In usnja Josip Snlič, Aleksandrova ulica SO.	Maauiaktuma trgovina Miroslav Nabergoj, Slovenska ulica 12.	Trgovina s papirjem in poljedeljskimi stroji Ana Kari Kresnik, Držav. c.	Tovarna mesnJzdelko? Antoa Tavčar, Krčeviaa.
Restivrsdja pri ,gi.poSii' Terezija Pavlič, Stana ulica.	Gostilna „Beli zaje" Ivan HecigmtuL ■eljska cesta.	Zaloga čevljev F. Miki, Koroška cesta.	Manuf&kttirna trgovina Kari Jančič, Aleksandrova cesta 11.	Brivec Jernei Pire, Aleksandrova ccata 30.	Tovarna mesn. izdelkov Rudolf Wellet, Krčovina.
6osti!»a Alojziia SafarK, Splavar^ka al ca 5.	Gostilna in mesarija Franc Zokal ■oljska cesta 7.	Združeni čevlj. msjstri v Mariboru in okolici Pri državnem mosta.	Manufakturna trgovina Aleksander St rkel. Trg s obode.	Elektrotehnično podjetje Sachs & Tratnik, Marioor — Ljubljana.	Brivec Franc Novak,, Aleksandrova cesta.
Sostilna flloizija V cher, Vojainlika ulica 10.	Gostilna „Pri grozdu" Adolf Spatiok, Aleksandrova cesta 8.	Zaloga čevljev E. Blasina Slovenska ulica 2.	Krejažn ci in »lop modnili cli ti - Ffnic Z er.in Aleksandrova cesta.	Trgovina z galanterijo Josip Antloga, Trg svobGde 1.	i Trgovina z g lanterfjc M. Let iDja, Aleksandrova ce -ta,
Gostilna pri Zlatem konju AlojHj in Mtrija N krep, Vetrinjska ulica	Hotel In restav. mm Ciril Tratnik, Slovenska n iča,	Tovarna mila ZUTOROG	Trgovina z meš. blagom J. Rantner, Korošta cesta 8.	Urar Franc Stoječ, Jurčičeva ulica 8.	Manufakturna trgovina Albert Kopač, Giavai trg.
Gostilna fina Zttkar Mlinska uliea.	Velika kavarna F. KOcher Glavni trg.	Siaščifarpa Eman lllch, Slovenska ulica.	Trgovina z meš. blagom Leopold Gasi, Koroška cesta 16.	Mesarija V. T. Pirš, Trg svobode. ♦ /	Kavarna „Centrai" Gosposka ulica,
6ostilna Anton Koštomaj Mlinska ulica.	Slikar Franc Krsjnc ■arikor, Cvetlična ulica a	Mesar Franjo Hohnjec Frankepanova ulica 1L	Čevljarski mojster Franc Golob, Maribor, Cvetlična ulica 9. * 1	Izvcšček in garaža Edvard vitez N0wak0Tsk;-jeva vdora Kresnikova ulica 1.	Tiskarna sv. Cirila.
-»»«»Id
fWiafi	«poŠto'ftBim
"(j"*»' odjema cem oa «nan h, d» «en «opet priie it« «takim aictfea. Zastavljam, d» bodeai viak> ga natnolje ia najhitreje postregel Mlin je na noro popravljan in iadeinje nafiufjio moko. Hita je vsak dan odprt od 8 do 12. od l. do e. oi a. Mlin na Loki kraj Plota, poprej Rengo v fitcembro 1M0 R h ar d Oisaioh.
103 ti
HmoI
Fižol, pšenico, rž,
tar »ploh »•« deželne pridelka ka-ol in p aša dh bolje trgovina a Aaftokimi pridelki Josip Srrae, Maribor, Aleksandrova «atta 67. 1004
GODALA
itd. kop Kinoteko bral do d nit o r Jareuini.	1042
P*r»ocla te:
Vil»'» le'm 1918 ilB* Tei'6 111(1 lunoiiiie r «»logi Gospodarska /admg» v Gor Rad goni. Ponidbe n« uaalo* aaarng«. 1ÜSÖ
Tovorni avto. i
Gospodarska cadraga r Gornji { Radgoni iaa na prodaj to «orni j itn laamke „Bab»« « 40 HP. [
to jt t povoln nt breikinnem t anj a in na ogled pri tvrdd , delirtroja" r M.riboru Nacaai-aej&e podatke daj« ravnateljstvo «»droge.	1084
jk,,., mlada (2 letna) bika * ' " bele, marijadvorske pasme, proda Jote Koletnik, Br«ino ob Dia»i.	1048 |
Jaboljone divjake
¡»borce kakovosti, • Štirih izborih od 40 »in. do K 1 20 komad, oddaj» drevesnica Iran Doliatok, Št. II), p. Velenje.	MS')
C,nA'q aa arati «e d. bi v
OIIIO <1 trgo ini Vida Marko Melt-ka ce-ta 24, Maribor^ lo32
Ž tr itn i A lr0«6B0 ,n troP',n-Zj^dlljU gk0i prlgta0 fo.
ma4e in škropilnice aa tr«je šfcro-pti na li i>o ceui. Davorin lom bab. 3». Vid pri Ptum	1016
Vinogradniki pozor I
Na «oho cepljene trte so na pro dnj in sicer suibolj rodovitna vrst«. Bela Šmarnica in icer u-.-eepljeua ki pa j»ko Solato rodi. Kd r si bofe oaroiiti epe in modne cepljene trta, naj ae tafcuj 0*'asi pi«<aean a i nstaieno pri Franco Slodijsk, 'rsuičar pri S«. Lovrencu t M>>«. gor , p J .rSinci pri Ptuja. Cena trtam po dogovoru.	1018
Omilil I mi
imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine	«m
FRECE & PLAHUTA, Celje
Aleksandrova (prej Kalodlvonka) ulic« 7«
>
Vedno sveže špecerijska in kolonijalno blago
VruV» n* Prt)d»J- vprata IVI 14 »C» g,	cesta U
Mribor.	10J3
Službo i
Kuharica, J^Ž
roi i. k tudi na pol,u rnon«, ii e «lat e v iapn Me. J G. Vrtna alica 12.	10 «
Kinetska hči,
vaiens v.a»»ga goHpndiojskeir» d-, a na d tel', iiia • utbo rudi jutru atartie*. Naslov r npiari.
S'I !""{> r* k*'*>rl ■* dobro rac loult?! , ame pri poliedeljstva iu tivianreji, se sprejme a l.pri-siucem Pmin be s spr Sevali, na vedbo dosedanjega sicžbo-anja in otuaibo sabte»ane plač« na eter Majdi«, Cel e	1007
i 1	ct ici in oerkoTjik tel)
l/r^alifllslj spremeniti srojo slutno. Je spreten Cecilijanee » d brun tolikim spričevalom tort dobrimi • pričevali od i duhovAAine Ntjraje kj» r »trojem domačem kram r SI v gor dlutba u»j bi bila taka, da eut obitelj »amore tneti in da je sbirca v trnja in dostojno stanovauje. Naslov » upiavniStvu,	960
5A7AO I Mlinarji, kmetjs, stav-rU&USt l baniki in stavbni pod-
vsakovrstne stene mreže
za poliedeijstvo v trgovini za košare in rešeta SAMO PRI
JOSIP ANTLOGJI, Maribor
TRG SVOBODE (Soiieaplatz).
Tamkaj »e «p eiemajo todi fsa v to seroto spadafoia popravila Pismenim vpraStujem je priloiiti tnamko aa odgovor.
928
"idi&nm>••.•*<? •« W -..mM*» WiWhaii