SLOVENSKI TEDNIK Uto - Año V. No. 206 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno SI 0 t ovenija (Nadaljevanje) Ta odlični kos slovenske *ei»lje, ki si ga je leta 1918 kalija šiloma vzela proti sočasni volji domačega prebivalstva, hoče sedaj, po pol-Ul'adnih izjavah, tako preučiti, da Slovenci ne bodo 'toeli na njem ničesar več is-kati, če bi se jim ga kdaj zahotelo nazaj, da bo tedaj ta ^mlja že njihova, poitalijan-eeaa. To hočejo doseči Italiji čim preje in se po sredah ne vprašujejo. že svojčas je bila naša naj-Večja nesreča in smo narodnostno izgubljali predvsem žato, ker nismo imeli svojega izobraženstva in svoje kul |ure. In ravno to slovensko 'Sobrazenstvo in slovensko ^lturo. nam hočejo danes ^alijani uničiti. Slovensko 'Sobraženstvo, zlasti Slovenko duhovščino in učiteljstvo, redovnike in redovnice Uganjajo iz zemlje, ki je na-Sa naše narodne domove so ^°žgali, šole so potujčili, na-časopisje so zabranili, ce-v cerkvi ni naša beseda več , varna. f Če nam svojčas Avstrija dala pravic, ki so nam šle, bilo to sicer neodpnstno, razumljivo: Avstriji je hi'a naša dežela življenjskega pomena za njen obstoj. ^eHka Avstrija je imela čez na§e narodno telo edin dohod morja, v svet. Naše raznarodovanje je šlo do zadkih časov brez posebnega a*il$a svojo naravno pot. In ko se je zbudila vele-,lf,mška misel in začela gra-^ti svoj most do Adrije: ka-'i0r je bil ta boj neenak in ^ezobziren, vsaj neko zuna-l>")0 dostojnost in poštenost vedno ohranil. Italije pa gre za ne-% kar ni njeno, česar nuj-le potrebuje, in način bo- Ce Je tako barbarski, da v Ja ^Rodovini izobraženih naro-°v nima primere. Saj na 'lastni zemlji ni varno Jiiti premoženje, niti življe-ttaših bratov, hočemo biti pravični, ^aoao biti končno Avstriji za marsikaj tudi hvaležni. Pod okriljem velike države smo bili najprej obvarovani italijanske ekspanzije, živeli smo v eni sami državi in so bili naši medsebojni stiki razmeroma lahki, obvarovani smo bili strahovite turške nevarnosti in končno smo vsaj zadnja leta dosegli pod okriljem kulturne države tudi znatno kulturo in izobrazbo. Avstrija je razpadla, ker ni imela človeka, ki bi bil pravično rešil zadeve njenih narodov. Kar končno res ni bila lahka naloga. Ob tej priliki je Italija prav slučajno vtegnila zagrabiti kos naše zemlje. Ravno tako pa bo prav gotovo prišla prilika, ko bomo mogli na ta ali drug način — pri čemer ne mislim na vojsko — tudi mi dobiti spet nazaj, kar je našega. Biti !pa moramo pripravljeni, da tak trenutek ne bo zamujen in neizrabljen šel mimo nas Mi moramo vedeti za krivico, ki se nam je zgodila in moramo neprestano nanjo opozarjati in na vse načine zahtevati, da bo popravljena. Naši zaničevani iu teptani bratje instran meje pričakujejo tega od nas, to zahteva naša narodna čast, in to je končno tudi naše ži-vljensko vprašanje. Pičli dve tretjini naše zemlje in našega ljudstva pa sta se lete 1918 skupaj s Hrvati in avstrijskimi in ogrskimi Srbi združili v povsem novo državno telo, Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, državo, ki ji je predsedoval prvoboritelj jugoslovanske misli v avstrijskem parlamentu Slovenec dr. Anton Korošec. Nihče bi ne mogal popisati s kakšnim soglasnim navdušenjem da smo pozdravili Slovenci meseca oktobra 1918 to novo državo, kakor tudi dne 1. decembra 1918 njeno združitev z bivšo kraljevino Srbijo v novo enotno državno telo. Žal da se je od tistih časov do dane? to slovensko nav- dušenje tudi v kraljevini Ju-, goslaviji temeljito spremenilo. Naslednjih vrstic ne more ne pisati, ne brati noben Slovenec, noben Jugoslovan, noben resničen Slovan z veseljem in navdušenjem, marveč samo osramočen in globoko žalosten. Slovensko ljudstvo je namreč danes tudi v kraljevini Jugoslaviji skrajno nezadovoljno in razočarano. Ne samo en njegov del, ne samo ta ali ona stranka, marveč slovensko ljudstvo kot celota. SLOVENSKI TEDNIK je nestrankarski informativen list in je dolžan povedati svojim čitateljem pollno resnico, čeprav je bridka in neprijetna. Prikrivanje bi samo škodilo. Tajiti rano, ki se je razgnjila na našem narodnem telesu, nikomur ne koristi, marveč samo škodi. Nasprotno: mi smatramo, da je treba to gnojno rano temeljito pregledati, osnažiti in očistiti, poizvedeti za njene vzroke in poiskati zanjo pravega zdravila. Mi smo pre pričani, da je jugoslovanski narodni organizem dovolj močan, da jo bo prebolel. Če bi ne bil bi ne rešilo Jugoslavije nobeno naše prikrivanje. Tudi mi to domovino ljubimo. Ožjo slovensko in širšo jugoslovansko. Ni nam vseeno, kako se godi našim bratom doma. Želimo, da bi jim bilo čim boljše, za kar bi jim radi pomagali po svojih najboljših močeh. O rozmerah v Jugoslaviji slišimo danes vse mogoče novice in vesti, tako da si je težko napraviti o njih pravo sodbo. Naše vesti so iz vira, ki izključuje vsak dvom. Nanašajo pa se pred vsem na Slovenijo, ki nas Slovence po sebno zanima. V Sloveniji vlada danes skrajno razburjenje in nezadovoljnost. Posebno kmečko prebivalstvo ječi pod neznosno gospodarsko krizo, tako da si marsikje do besede ne morejo več kupiti niti soli in jedo neslano. Ljudstvo ne more plačevati davkov, ki pa jih oblasti zadnji čas vedno strožje, s prisilnimi dražbami, iztirjavajo. Še bolj ža- lostna, če mogoče, je slo ven-' ska politika. V Beogradu sede slovenski poslanci in senatorji, ki jih ni izvolil narod. Zadnje volitve" v Jugoslaviji so bile evropska sramota. Najprej so bile javne, ne tajne, kakor sicer povsod. Diktatorska vlada je določila kdo da sme kandidirati. Uradnikom je bilo pod grožnjo odpusta iz službe uradno u-kazano iti na volišče in seveda tudi koga voliti. Podjetja so razglasila, da delavcu, ki ne bo šel na volišče naslednji dan ne morejo garantirati dela. Volilni odbori so bili izključno v rokah režimskih ljudi. Slovensko ljudstvo je sklenilo, da se pod takimi pogoji valitev ne udeleži. O katerih so mislili, da bodo delali kako protivolil-no propagando, so jih za dan volitev pozaprli. Kljub temu je šla po nekaterih okrajih komaj po ena četrtina volil-cev na volišče, kakor ugotavljajo uradni zapisniki, ki jih pa cenzura ni dovolila objaviti. Izvoljeni župani so do mala vsi odstavljeni. Na njihova mesta so postavljene deloma kreature zločinske narave. Kakor zgovorno pripoveduje slučaj s komend-skim ponarejevalcom denarja. Resnično in svobodno izvoljeni poslanci ječe poleg mnogih drugih odličnih naših ljudi po zaporih. Dr. Korošec — oče domovine (primerjaj : Ivan Hribar, Spomini str. 286) je obdolžen vele-izdaje in interniran. Po deželi je na vsak korak sreča-vati orožniške patrulje z nasajenim bajonetom. Ravno tako po vseh vlakih, celo med narodnih. Če hočejo prijatelji govoriti med seboj, pogledajo najprej okrog sebe, stisnejo glave skupaj in šepečejo. Ovaduštvo se je strahotno raz paslo. Ljudje, ki so za gotove koristi na razpolago vsakemu režimu, so prišli do posebne veljave. Kateri so bili v Avstriji najboljši Avstrijci postali na Primorskem fašisti, na Koroškem nemčurji, na Ogrskem madjaroni, mislijo. da je najboljše v Jugosla-vji postati pristen jugoslovan ski nacijonalist. Zaradi neredov na univerzah je bilo tre- ss FRANQUEO PAGADO TARIFA SEDUCIDA Concesión 1551 ba spremeniti univerzitetni zakon. Posebno trpi duhovščina in katoliško izobražen-stvo. Ukinjajo se že zdavnaj pridobljene delavske pravice. Časopisna cenzura je neverjetna, tako da se nihče več ne zmeni za to, kar stoji po časopisju. Pač pa skrivoma krožijo iz rok v roke vsakovrstni skrivaj tiskani in tajno osebno raznašani lističi in letaki najbolj neverjetne in razburljive vsebine in pripovedujejo na primer, da plačujejo Slovenci po štiri in pol dinarje davkov na osebo in dan, nazaj po dobe vsega skupaj, samo po dva dinarja na osebo in dan, vračunano vse državne izdatke za Slovenijo, vključivši vojsko. Da bi bila naša vojska doma v Sloveniji in da bi imela kaj svojih oficirjev, bi brez dvoma že zdavnaj prišlo do oborožene ustaje, čeprav menda nihče ne ve, kaj potem. Tako podobno je tudi na Hrvatskem. In v Srbiji sami ni veliko boljše. Današnji gospodarji Jugoslavije držijo skratka vladine vajeti v rokah, sedeč visoko gori — na nasajenih bajonetih. Vsak pa ve, da na bajonetih sedeti ne more biti prijetno in dolgo časa tudi ne mogoče. Kako je moglo priti do takih groznih in neverjetnih razmer? Resnično povedano, mi tega ne razumemo in ne vemo. Kako se bodo te nesrečne zadeve končale? Tudi tega ne vemo. Bodočnost Slovenije je zavita v nepregledne megle. Morda dokazujejo te žalostne razmere nam Slovanom že tolikrat očitano nesposobnost za vladanje samih sebe. Kljub vsemu temu mi izseljenci v svobodni tujini svobodno izjavljamo, da ljubimo svojo domovino, naj bo že kakoršnakoli, našo ožjo slovensko, pa tudi širšo jugoslovansko. Mi za trdno u-pamo, da je Jugoslavija tako zdrava in naravna tvorba, da bo premagala tudi to krizo, ki je umetna, čeprav resna in nevarna. Mi še vedno u-pamo v svobodno in močno jugoslovansko državo, v kateri bodo lahko zadovoljni vsi državljani in v kateri se bomo Slovenci mogli čutiti gospodarje na sv-oji zemlji. Naše odkrito mnenje je, da bi težko našli zaeigura n svoj narodni obstoj kjerkoli izven Jugoslavije. Tiste ki vodijo usodo Jugoslavije vendar nujno prosimo, naj se nikdar več ne zgoidi, ne v beli Ljubljani, ne kjerkoli drugod po Slovenskem, kar so doživeli koroški Slovenci ob priliki pevske turneje po Sloveniji, kar je tako karakteristično za današnje razmere v naši domovini, da bi jih policija po vladnem nalogu z žilavkami pretepla zato, ker so se, nič hudega sluteč, pridružili skupini demonstrantov in zakrivili zločin, da so v slovenski Ljubljani zapeli "Slovenec sem" in "Hej Slovenci". Ravno tako ne bomo nikoli trpeli in bomo zabranili kakorkoli bomo mogli, da bi katerikoli tujec gonil naše domače slovenske ljudi ki niso ničesar zakrivili, če tudi jezuite, iz naše domovine na otok Vis, in z nedolžnimi in za domovino zaslužnimi postopal kot z zločinci. Ponavljamo in povdarja-mo: Mi smo Jugoslovani. Mi si želimo Slovenije v okviru Jugoslavije. Toda mi si že limo take Slovenije, v kateri bodo mogli biti zadovoljni vsi Slovenci. Take Slovenije si želimo, v katero bodo želeli in silili in kdaj tudi prišli vsi naši rojaki, tudi tisti, ki žive danes še pod tujm jarmom. SLOVENSKEMU TEDNIKU očitajo nekateri, da je menjal svoje mnenje o Jugoslaviji. To ni res. Mi gremo ravno pot. Mi slej ko pr«j ljubimo in hočemo močno in zadovoljno Jugoslavijo. Nimamo pa zavezanih oči, nismo plačani in za nobeno plačilo bi ne mogli hvaliti, česar kot pošteni ljudje hvaliti ne moremo, ne smemo in nočemo. Zamerjajo nam nadalje, da preveč obračamo svoje oči na vzhod, v Rusijo. Tudi v tem si moramo biti na jasnem. SLOVENSKI TEDNIK je. hoče biti in ostati svobodno, pošteno in neodvisno glasilo slovenske delavske kolonije v Južni Ameriki. Lastniki našega lista in njegovi čitatelji so izključno samo delavci in delavke in vzdržujejo ta list zase in za nobene kapitaliste. Nobenih želja in interesov nimamo, da bi lomili svoja kopja za OKNO V SVET Paragvaj napovedal vojsko Boliviji V sredo dne 10. maja je paragvajska vlada po vseh pravilih napovedala Boliviji vojno. Paragvaj utemeljuje vojno napoved s tem, da so bolivjanuke čete lanskega leta 15 juuija nepostavno zasedle utrdbo Carlos Antonio Lopes (Pitiantuta). Paragvaj našteva celo vrsto grehov Boliviji, in hoče grešnieo kaznovati s tem, da ji je napovedala vojsko. Ako bi tega ne storila pravi bi pokazali pred celim svetom znak šibkosti in bi bili še nadalje izpostavljeni izivanju Bolivije. Kot pravijo poročila že zmagujejo paragvajci na celi črti. Zavzeli so utrdbo Gon-dra, zaplenili mnogo orožja in povzročili bolivjancem mnogo mrtvih in ranjenih. Zopet bo tekla nedolžna kri za nenasitne žepe kapitalistov. Kadaj neki bodo narodi spregledali in se otepli teh mednarodnih pijavk. Nevtralnost Juž. Ameriških držav Vse južnoameriške države so se za enkrat izrekle za neutralnost. Sicer pa ni nič gotovega kako se bo še vsa stvar iztekla. Menda kmalu ne bomo nikjer na svetu več varni pred strojnicami in topovi. Z gigantskimi koraki se bliža današnja civilizacija h — koncu... Nemčija Nemški fašizem hoče z vso silo zajeti ves nemški narod, prav po metodah italijanskega fašizma. Značilno je, da se tudi delavske organizacije vdajajo fašizmu skoraj brez upora. Hitler pravi, da vlada hcče delati z delavci in ne brez njih. Največje moje veselje bo — nadaljuje — da se bo enkrat lahko reklo: Nemški narod so dvignil delavci. Mi pripomnimo samo, enkrat gre osel na led, tako se je tudi nemški delavec pusti zapeljati, ampak bodimo gotovi da to pot zadnjikrat. Društvo narodov Društvo narodov je zgubi- kakoršnelcoli kapitalistiqríe dobičke, marveč bomo vedno radi pohvalili tudi kar bomo pri komunistih in boljševikili našli dobrega in hvalevrednega. Ravno tako pa bomo obsodili, kar bomo našli slabega in škodljivega bodisi Slovencem, bodisi delavcem, bodisi domovini, bodisi izseljencem, bodisi med kapitalisti, bodisi med komunisti. Bratje in sestre! Vaša dolžnost je, da podpirate edini list slovenskih emigrantov v Južni Ameriki. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, ki ni brez dela, bi moral biti naročen na »SLOVENSKI TEDNIK".________ gHgyS!!!!2^,!l"''""""'"""MHmrriii'................m.,,.—..........mm. lo glavo in ne ve več kje bi njena beseda še kaj zalegla. Sred svetovnih homatiji se dobi, kot pajacu med otroci. ki se mu vsi v obraz smejejo. Kolonjalno uprašanje Italije in Francije v Afriki Po izjavah Mussolinija bo potrebno tudi v Afriki določiti nacionalne meje. Menda se je že precej čistokrvnih Italijanov poizgubilo radi nemarnosti italijanske vlade. Seveda je pri tem profetirala Francija. V tem uprašanju seveda s-- mora nekaj jasnega določiti. Združene države V provinciji Kentucky je ciklon ubil 35 oseb, ranjenih pa je črez 150. Vojne žrtve Washington. — Policija poroča, da je prispelo v to mesto 2 tisoč veteranov za-hetevajoč svoje pravice katere so jim med vojsko obljubili. Na potu je baje še drugih 9 tisoč veteranov. Podobne manifestacije so delali že lansko leto, pa niso nič dosegli. Letos, kot namiga vajo, imajo vso akcijo v rokah komunisti, ki upajo tem potom še kaj drugega doseči. Na smrt obsojeni komunisti Saigo (Indochina). — Sodišče je obsodilo na smrt 8 komunistov, drugih 18 pa je vlada deportirala na Hudičev otok. ápanija Večina glasov v parlamentu je zmagala, da s» cerkev popolnoma loči od države. Vlada se ponaša da bo svoj program lahko izvršila brez Boga. Več kot katoličani, delajo preglavice vladi ekstre-misti, ki so stalna nevarnost za španski režim. Mala antanta Mala autanta tovori jo izven Romunije izključno slovanske države, Jugoslavija, Čehoslovaška in Poljska. Kakor je opažati je med dijaš-tvom veliko gibanje za tesnejšo zvezo zapadnih Slovanov kakor tudi s sovjetsko Rusijo. Do tega so jih prive-di zadnji dogodki v Rimu, kjer so velesile zopet hotele delati kupčijo s slovanskim blagom, brez da bi o tem nas kaj pobarali. Mi smo že enkrat rekli da edino zveza z Rusijo bi dala slovanskim di ■zavicam gospodarsko in politično moč. Argentina Voditelje radikalne stranke, med katerimi je bil tudi bivši predsednik Alvear so izpustili na svobodo. Jutri bo imela popularna stranka pro-tikomunistični shod na Parque Patricios. DOPISOVANJE vsem se uprava najsrčneje zahaljuje za poravnana naročnina: Rafaela Pišot: p]. 30,-10.33. Radoslav Rogina: pl. 30.-4.-34. Orel Ivan: pl. 30,-3-34. Mihael Mejači: pl. 30.-4.-34. Mervič Lojska: pl. 30,-4.-34. špik Matilde: pl. 30,-4.-34. Šuligoj Leopold: pl. 30. 4.-34. Grmek Maks: pl. 30.- 5.-34. Anton Stare: pl. 30,-10.-33. Vendramin Stanislav: pl. 31.-12.33. Gabrijelčič Lojze: pl. 30.-3.-33. Mužnik Jožefa: pl. 30.-10.-33. Nikolav-čin Mihael: pl. 30.-3.-34. Smo upoštevali vašo izjavo. — Zdravo. Andrej Saksida: pl. 30.-4.-34. Josip Saksida: Časopise Vam bomo poslali. Za druge stvari sledi pismo. Naj lepša hvala za tiskovni sklad in za novega naročnika; ako bi bili vsi slovenci tako zavedni in požrtvovalni bi imel naš list drugačno obliko. — Pozdrav. Za tiskovni sklad Od prej $ 15.— Josip Saksida „ 5.— Skupaj $ 20,— Naročniki Zopet vas je lepo število zaostalo z naročnino. Poravnajte dočasno, da si s tem zagotovite redno prejemanje lista. SLOVENSKI TEDNIK i-ma vedno več naročnikov, vendar premalo, da bi list po-čflli. Ako bi se vsi naročniki potrudili, da bi dobili vsaj vsak enega naročnika, kar bi ne bilo prav nič težko. če bi imeli vi le malo dobre volje, bi mi izdajali list na dvanajstih straneh, kar bi bilo zelo potrebno. Od nas vseh je odvisno kakšen list bomo imeli. Bez komentarja Nekaterim čitateljem ni bilo prav, da smo priobčili v št. 201 S. T. dogodke v Šenčurju, ki so bili zelo obtežiln» za klerikalno stranko oz. bivšo. Slovensko ljudsko stranko. V zadnji št. pa smo priobčili Resolucije katoličanov v Jugoslaviji, zopet nekaterim ni bilo pogodu. Naše mnenje je, ako hočemo o kaki stvari soditi je treba slišati oba zvona, zato prečitajt« še enkrat oba članka, ter sodite sami. Mi se v notranje stvari Jugoslavije ne vtika-vamo, samo povemo kako je- Išče se Milan Kristan, ki je odpoto- < val v Juž. Ameriko leta 1928. Enkrat je pisal iz Montevi-dea potem pa nič več. Kdo? bi kaj vedel o njem naj ja-V1 njegovi obupani materi. Naslov : Ivana Kristan Strelisk8 ul. št. 2. Ljubljana, Jugosla-via. Išče se Anton Berginc doma iz ga Čezsoškega pri Bovcii' Kdor ve za njegov naslov naJ javi na uredništvo SLOVENSKEGA TEDNIKA, proti povračilu stroškov. Ženitna ponudba Moški srednjih let z manj' šim kapitalom išče znanje s slovenko v svrho ženitve, bi po možnosti tudi imela ka.1 prihrankov, da bi si mogl" skupno prevzeti kako manJ" še podjetje, almasen ali p0' dobnoi in bi jo veselilo vodi" lastno gospodjinstvo. G0n' ponudbo poslati na uredms" tvo SLOV. TEDNIKA pod §' fro "Buenos Aires". POZOR Mnogi ríe vedo, da je taJ' nost ženitne ponudbe poto'" časopisa popolnoma zajam''1'' na. Ženitna ponudbo se največkrat. naslovi na uredi"3' tvo lista, ker dotični pač 11 če da bi ves svet vedel njegovo ime. Uredništvo Pp" tem napiše naslov na ist1 0 voj, ter odpošlje dotičneItlU kot nosi njegovo šifro. Pomlad v brdih Sedaj je pomlad. V miadili S1'<¡iü zažari nemir in hrepe-prihajajočega življenja. Ali trpka je pomlad, komur Je ostal le spomin nanjo. Sedaj so briški griči že v evetju. Med zelenimi oljkami ">epeta breskvin cvet, obreda trta se solzi, v dolinah leži preorana zemlja in čaka sPočetja kakor deviška nevesta. Opoka se drobi pod korakom mladiča. Na ustih smeh, z ognjem v očeh se ustavi ob ograji: "Nuna Marjanova, ki dje-late J" Nuna je v brajdi. Roke so •I1 prekrižane na prsih, pogled •l1 je zastrt v daljno daljo. ■Kako je Francu? Odpeljali *o ga bili in ni ga nazaj. Ali kje počiva v ne blagoslovi j e-111 zemlji, ali misli na daljnih °tokih na domače gubanice pince? Tako je bil še •fcladl,Napol otrok. Kod hodi ^arlo? Ali je srečno prehodil krinjevo pot do meje in čez? l^ako so ga sprejeli, ljubezni lačnega? In Nuta! Kaj je 2 Nuto ? Odšla je gorečih oči. je storila Aleksandri j a z ognjem v njenih očeh? "Nuna, ki djelate?" Razor ano lice nune Marjano se nabere v smehljaj. Kaj naj odgovori mladiču, ki mu Sree prekipeva pomladi? Sr-ji išče vesel odgovor, pa ne najde. Molče se okrene in oddrsa Proti hiši, da zaklene duri za Trpka je pomlad, komur je °stal le spomin nanjo. Josip Ribčič AMERIŠKE MUČILNICE ^variji, hladilnice, insceni-rani pobegi lz ječe •Ameriški dnevniki stalno ^Padajo nedostatke javne oprave. Med drugim objavijo tudi doslej zamolčano počilo senatorja Wicker-aaaa o "zaslišanju tretje sto-^e" na policiji, y New Yorku se vrši žaganje v posebno važnih l^iiüerih v t. z v. "akvariju", ga poznajo samo najvišji ^adnik; To je steklena so-kjer mora bivati osumi j e-^ tedne in je nepre- ... % opazovan po straž- leijt st3e močna e- {a luč. Ta neznosna je- Je omajala doslej sleher-fea i v. Cocinea, in nekateri iz- akvarija naravnost v norišnico. V Piladelfiji imajo druga sredstva. Tam "postavijo obtoženca na led", t. j. zapirajo zločinca v hladilnico kakor v klavn ci in ga izpostavljajo vedno večjemu mra zu. V celice drugih zakrknjenih grešnikov prinašajo bolnike, in pravi paznik prvemu prebivalcu: "Ne smete se okužit! Ta mož ima namreč legar" (ali koze in t. d.) Navadno prizna potem jetnik vse, kar hočejo oblasti samo, da bi se rešil nevarne druščine nezavestnega, mrzličnega in Večkrat besnega bolnika V državi Pensylvaniji prisilijo osumljenega morlica popiti vedro vode. Poslužujejo se v ta namen gumijeve cevi, ki jo vtaknejo mučen-cu y usta... Povsod v Zedi-njenih državah prav radi u-strelijo pazniki "pri poskuše-nem begu zasačene jetnike". To storijo iz osebne maščevalnosti, če so sprti z zločinci. ali tudi na povelje preiskovalnega sodnika, če se je slednji naveličal predolge preiskave. V ta namen "pozabijo" ponoči zapreti celico. Jetnik se navadno hiti poslu- žiti "srečne prilike", in kara-binke paznikov ga preluknjajo iz zasede na hodniku... Naj bolj pošastno pa je to, da pretepajo, uklenejo in zapirajo za več tednov v vlažne temne celice tudi otroke v starosti 10—12 let. Amejriški sodniki so izredno neusmiljeni. Štirje razbojniki so ugrabili letos v januarju nekega oderuha, da bi dobili odkupnino. Obsodili so jih na 60 let zapora. Nedavno je zapustil prisilno delavnico v Cliarlestovvnu starec, ki je preživel tam 63 let Kot 14-letni deček je slučajno umoril lastnega brata pri bedastem pretepu zaradi kolesa. Obsodil so ga na 70 let ječe, a je bil promiloščen po 63 letih, ker se je vzorno obnašal. Ta mož ni nikoli videl letala in avtomobila. Življenje izven ječe se mu je zdelo neznosno hrupno, in je kmalu zbolel na živcih. Razširjajte SLOVENSKI ___TEDNIK — Ja hyeh prosil sirky. — Bohužel, prave jsme je vyprodali. — Tak mi teda dejte ška-tulku zápalek. EDINA VARNA POT K SREČI je VARČEVANJE TAEÍÜJTE SAMO VARČUJTE IN VEDNO VARČUJTE PLAČAMO % obresti za denar vložen pri nas pripišemo obresti vsake tri mesece k kapitalu kateri Vam je vsak trenutek na razpolago. Banco Holandés BUENOS AIRES: Bmé. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 "Slovenski oddelek" Denarne pošiljke obavljamo naravnost na dom prejemnika. Ladijske Prevozne karte dobite pri nas, po zelo znižanih cenah. Pišite v Vašem (materinem) jeziku, ali pa nas osebno počastite v našem uradu, kjer smo Vam na razpolago vsak dan od 8^2 zjutraj pa do 7 zvečer Varéujte in üjih so celo romah iz ne pozabite, da so vaši prihranki na naši Banki popolnoma varni Slovenski oddelek Banco Germánico •DE LA AMERICA DEL SUD Avenida L. X. Alem 150 Buenos Aires Uradne ure: od 8.30 do 19. zvečer. Ob sobotah do 12.30. PRIMORSKE VESTI Terorizem fašizma proti življu jugoslovanske narodnosti (Corespondencia Italpress) Rim, aprila (zračna pošta). — Juliska krajina, Trst, tío-rica in Pola je živa slika fašističnega terorizma. "Pravica in svoboda". Fašizem se je aopet z vso silo zagnal na prebivalstvo jugoslovenske narodnosti. V Dekanih pri Trstu je pri-Slo do spopada med prebivalstvom in orožniki, pri katerem je bilo vec oseb ranjenih. V Gabrovici so aretirali 7 moških, za dva dni še 15 drugih. Večje število so jih aretirali tudi v Miljah, Biljani in Kroglici. V Mačkovljeh so bili aretirani in odvedeni v zapor, tapicer Jelenčič, trgovec Mer candel, zobozdravnik Bicelc, Josip in Anton Prim, Franjo Znidaršič, šofer Hrovatin, trgovec Bobek, Jakob Škrlj, Ivan Svab, Franc Mušič in Zdravko Tranpuž. V Cezarijh je bil aretiran kmet Josip Vatovec, ker je bila blizu njegovega posestva na nekem drevesu razobeše-na rudeča zastava. Aretirali so tudi kmeta Avgusta Vatovec. Kje se nahajata ne ve nihče. V Štanjelu so aretiraui sledeči : Milan Šajn, Anton Toni šič, Gustav Ambrožič, Franc Deremin, Ciril in Bogomil Princ, Ivan in Josip Masle, Josip in Anton Boštjančič. V Poli in Gorici pred izrednim sodiščem so bili kon-finirani, na pet let, Sirk Anton, Karel Korenjač in Alojz Simčič — vsi iz Biljanc — na dve leti Alvi Mušič, Primožič Alojz in Metod Ivan-čič. V Ajdovščini so aretirali Dr. Branco Vercon in prof. Franjota Kalin. V Vipavi so aretirali 70 ljudi, ker je bila ne nekem drevesu razobešena slovenska zastava.. Dijakinjo Vera Makuc so izpustili na svobodo, pač pa so deportirali na otoke za tri.leta, njenega brata. V Gorici je zaprta tudi dijakinja Jelica Vodopivec iz Kamen j. V Zagorju so pred letom in pol aretirali Ivana Marin-čič. Do danes se ni vedelo Instituto Medico 5*9 Callao 539 Dr. Renoulin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti so zdravijo od zdravnikov Specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švaliost. SRCE. Srčne napake — hibe. 2EL0DE0. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. ORLO, »OS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek"). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol. Žarki X — Diatermia — .Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser- man — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obis'ti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Umik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljali in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3,— nič kaj je z njim, te dni pa so obvestili njegovo družino, da je dobil 7 let zapora. Izredno sodišče v Trstu je osodilo v Konfinacijo za dobo pet let Filipa Terčelja in mladeniča Marca in Suligo- ja- Mussolinijeva amnistija ni bila nič drugaga, kot javnosti pesek v oči. Izpustili so res precej političnih kaznjencev, katere so v teku enega meseca zopet vtaknili v zapore. Ves čas "svobode" doma, so bili pod stalnim nadzorstvom črnih agentov, da niso mogli ubežati. Način, kot ga izvaja fašizem z drugorodnim ljudstvom, ni nič drugega, kot izivaje sosedne države Jugoslavije, da bi se naroda zapletla v novo vojno... Jugoslovani, Italijani an-tifašisti, bodimo združeni in ne pustimo se pobijati ne od talijanskih in ne od jugoslovanskih tiranov, za interese ki niso naši. Narodne meje ne bodo določili bajoneti in topovi, temveč jugoslovanski in italijanski delavec, ko bosta spoznala da smo si vsi ljudje, bratje. Živela svoboda italijanskega in jugoslovanskega ljudstva. USODA NAŠIH JETNIKOV Šempolaj, 4. aprila 1933. — Pred kakimi tremi tedni se je vrnil iz zapora Andrej Gruden, po domače Žbren-ščev. Imanovani je bil aretiran v maju 1931. z več drugimi sovaščani, ki so vsi že od-sedeli odkazano kazen. Obtoženi so bili radi antifašistič-nih zastav, ki so bile baje o-bešene med Nabrežino in Sli-vnem. Gruden Andrej je moral v zaporih zelo mnogo pretrpeti, tako da so ga morali že po par tednih zapora poslati v bolnico. Pretepali so ga zlasti po glavi; posledice se mu poznajo še danes, in najbrže L A MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pripor ačam se cen j. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, ča- jih bo moral nositi celo življenje. Za delo je domala nesposoben. TERORIZEM NA KRASU Tomaj na Krasu. — Pre-tečno nedeljo so domači fantje priredili ples. Na ples so prišli tudi fašisti s svojim znanim namenom, da bi naše ljudi izzvali. Prišlo je do prerekanja. Ko so naši fantje hoteli kulturonosne divjake pomiriti, so ti začeli dokazovati s palicami. Pri tej priliki, pa sa jo dobro izkupila dva domača fanta in sicer Ivau Obersnel in Stanislav Ravbar, ki sta bila sicer popolnoma trezna, sta se vedla dostojno in nista dala za napad nobenega povoda. Naši ljudje so vseh teh razmer do duše isti in danes šele prav razumejo kaj se to pravi "civilizacija in kultura". IZDAJICE IN DENUNCI- JANTI Tomaj, aprila. — Naš bivši župan Vran Jože, se je tudi prodal za Iškarjotove srebrnike. On ovaja brez razlike vse one naše ljudi, ki so ostali zvesti svoji zemlji in svojemu jeziku. Zadostuje nepremišljena, ali neprevidna besedica našega kmeta in Jože Vran, ki je že zdavnaj zatajil svojo kri, denuncira pri obmejni miliciji, da preskrbi našim ljudem ječo ali pa jih vsaj šikanira. Žalibog živi taka propali-ca tudi v Krepljah. To je lca-valir Kompare Teodor, pode-štat i tajnik fašja v Tomaju in predsednik uprave kraškega vodovoda. Tudi ta je zatajil svojo slovensko mater in gleda na to kako bi našim ljudem škodoval. Na svojem zadnjem fašističnem shodu je povedal povabljenim slovenskim duhovnikom, da si ie stavil nalogo čimprej odpr8' viti iz cerkve slovensko besedo 1 NOVE POTUJČEVALNICE Škocijan pri Divači, apri" la. — Vse dosedanje metod« potujčevanja naših ljudi, n1' so dosegle praVega uspeha. Zato prosvetne oblasti pol«' gajo čim dalje večjo pazlji-vost na ljudskošolsko mladino. V naši vasi namrevaj" zgraditi veliko šolsko poslopje, ki bo stalo približno 80.000 lir. Kod nekako predpripravo te nove šole, so ustanovili otroške vrtce in šole v Danah in Kačičah Ker nimajo primernih stavb, so ji'1 namestili v privatnih hišah' Bomo videli, če bodo dosegi1 kakšen poseben uspjeh! GRADNJE NA KRASU Divača, aprila. — Cesta Trst — Lokev — Divača —' Vreme — Bistrica, katero P° pravljajo že precej časa, ne bo še tako hitro regulirana. Od Trsta do Lokve je v glavnem zdelana in asfaltirana-Veliko zaprek jim dela stri»1 klanec pri Famljah. Čeprav so tu cesto že popravili i11 deloma zmanjšali klanec, še vedno ne odgovarja njihovi zamisli. Zato bodo cesto izpeljali v nekaki serpentini koli vasi Goriče. S tem bo zelo zmanjšana strmina, tod" ovinka ne bodo mogli odpi'0' viti. Vendar pa bo zelo veliki in ne bo prav niš škodov«' prometu. S tem bo del dosedanje glavne ceste Lokev "" Škocijan — Škofije — Fa' Veliki zavod RAMOS MEJI A ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. KEVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca. zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapek». GRLO, NOS, TJSEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje- Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstni»" SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 539 Callao 339 ndje popolnoma zgubil svoj Pomen. Seveda je ta cesta te-niu primerno zanemarjena, čeprav je spadala prej med glavne ceste na Krasu; ima Pa ovinke in klance, ki se teh nično ne dajo urediti tako, da bi odgovarjali današnjemu cestnemu prometu brez čredno velikih investicij. V zvezi z novo ureditvijo eeste, so prizadeti mnogi kmetje, katerim so odvzeli ali pa drugače uničili borne kraške ograde, seveda brez odškodnine. Popravili so tudi cesto Sežana — Divača, zlasti do Po-virja in ji uredili vse večje ovinke. DOVAŽANJE VOJNEGA MATERIALA Postojna, aprila. — Na vrhove med Javornikom in Snežnikom so, odkar je sko-pnel sneg, pričeli spet dovajati vojni material. S težkimi traktorji prevažajo topo-Ve največjega kalibra. Prevažanje se vrši počasi, kar zelo ovira cestni promet in Povzroča ljudem veliko stra-hu. NOVA PODMORNICA V Reki so pred kratkim spustili v morje novodcgra-jeno podmirnico "Rubino", tipa Squallo. Dolga je 60 m m široka 6.75 m. Nov primer razoroževanja! IZ BANJŠKE PLANOTE Banjšice, v aprilu. — Tukajšnji "Dopolavoro" je priredil ples v gostilni g. Se-devčiča. Skušali so sicer ta ples dobro organizirati a kljub temu je bil obiskan zelo slabo. Prišle so povečini učiteljice in drugi državni uredniki, ki so bili primora-ni ter nekaj domačinov. S takimi plesi, ki naj se redno prirejajo, hočejo Italijani pospešiti in ublažiti stike med domačini in med italijanskim priseljenci. ZASLUŽNI FAŠIST Renče, v aprilu. — Pred par meseci smo poročali, da je bil na čuden način ranjen v bližini naše vasi Alfredo Štefani (prej Stepančič), ko se je vračal od neke fašistične prireditve. Sedaj kroži govorica, da mu hočejo fašistični stolčkarji v Gorici podeliti stalno služko v mestu. To veliko naklonjenost si je pridobil zaradi omenjene obstre-litve, ki ga je postavila v vrsto onih, ki so se žrtvovali za fašistične ideje in tako postali "martiri dell'idea". Hitro po obstrelitvi je dobival tudi več podpor po 350 do 700 lir na račun svojega mu-čeništva. NOVE POSTOJANKE JAVNE VARNOSTI Otalež, aprila. Mala vasica Otalež, ki je v neposredni bližini meje, je dobila v zadnjem času karabinerslco postajo s 5 karabinerji in brigadirjem. Obenem pa so namestili tudi 8 obmejnih milir čnikov s kaposkvadrom. Finančne straže pa hodijo sko-ro vedno po vasi; včasih jim mora ta ali oni domačin po noči odpirati hišo in jih kratkočasiti. Karabinerji in miličniki, ki reí nimajo nikakšnega posebnega dela tudi stikajo in hodijo v kmetom v "vas" Dostikrat zahtevajo, da jim naše stare ženice kuhajo kavo in jih nadlegujejo z raznimi drugimi zahtevami. Širi se že deli časa govorica, da nameravajo zelo oja-čiti karabinerske postaje po naših vaseh in kjer jih še ni, tudi vstanoviti nove. Rihemberk, aprila. Naši kraji postajajo čim dalje bolj pusti, prazni in žalostni — pomlad brez pomladi. Revščina pritiska. Ljudje so se porazgubili, doma so ostali skoro sami starci in otroci. Z vinsko kupčijo ne moremo nikamor, ker nas še vedno ovira sicer že razveljavljeni zakon, s katerim je bilo zabranjeno točenje vina pod 9 % alkohola. Lansko leto je bilo namreč vino izredno šibko radi elementarnih nepri-lik. Davke pa izterjujejo kljub temu z največjo brezobzirnostjo, tako da poje boben dan za dnevom svojo žalostno pesem. Živila so pretirano draga in še te je mogoče dobiti samo proti gotovini. Prišli so nad časi, kakršnih še ne pomni slovenska zgodovina. Postali smo otožini, zaprti sami va se in stiskamo pesti. Mnogo naših ljudi je šlo pred leti v Južno Ameriko, nekaj časa so se počutili prilično dobro, sedaj pa prihajajo od tam obupna pisma, Svojo gostilno priporoča FRANCE KURINČIČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in od« govornega zdravnika, zatecite se na DSA.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENOHAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMIA A - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo in praznik radi bi se vrnili, a nimajo denarja. Konsuma zadruga v Batu-jah je šla v konkurz, njena pasiva znašajo 100.000 'Lit. Kaj pomenil to za zavod, ki ima 90 članov, si ni težko predstavljati. Tako padajo zadnji stebri našega zadružništva. Živimo v splošni zmedenosti, ne vemo kaj se godi doma, ne v tujini, brez časopisov in knjig, prebiramo vse kar dobimo v roke, pa če je še tako malo vredno. Naši "prijatelji" pa nam natveza-jo vsemogoče laži: da je v Jugoslaviji revolucija, vsi duhovni so zaprti, cela država je preplavljena s komunizmom in da je na celem svetu razen v Italiji skrajno slabo. Zadnji čas se je raznesla novica, da dobimo v goriško nadškofijo 150 laških duhovnov. Mi pa naj te ljudi še redimo. Kar niso zmogli otroški vrtci, črne srajce, dopo-lavoristi, vsi pritepenci in ves drž. aparat, naj pa napravijo takozvani "božji namestniki". Prva sloven. cvetličarna "JACINTA" Nagrobne vence, namizne rože, šopke za neveste, vseh vrst semena in sadik rož ter drevesc. Cene nizke, prepričajte se rojaki, ter me osebno posetite. Postrežba na dom. Se priporoča ANTON USAJ Av. San Martin 3358 U. T. 50-2396 — B. Aires i KLINIKA in SANAT0RJI J Dr. MILOSLAVICH 1 za Slovence m Zdravljenje po specialistih 1 Zdravniki: Dr. N. V. Miloslavich, bivši zdravnik I bolnišnice Rawson. Dr. N. Vlahovich, službeni hefe | bolnišnice Fiorito. Dr. C. J. Manzoni, zdravnik bol-| nišnice Alvear in Dr. Miloslavich. | NOTRANJE BOLEZNI; krvne, revmatizmos itd. 1 SPOLNE BOLEZNI — Sifilis — Urine — Triper. | ŽENSKE BOLEZNI; kakor tudi otroške; — odde-lek zase. | UŠESNE BOLEZNI; nos — grlo — operiramo. | ZOBNA KLINIKA; posebni oddelek — kompletna poprava — delo zlato in kaučug. I SPLOŠNO ZDRAVLJENJE. žarki X — Ultraviolatni žarki — Diatermia Cene nizke | Se ordinira od 8 do 10 zjutraj in od 3 do 8 zvečer ( Calle CEVALLOS 667 j (med Chile in Méjico) illlllllllllllllllNIIUIIHIHIM ZANIMA VOSTI ženska, ki je "pozabila dihati" Chicago. — Zdravniki v Francés Willard bolnici so izjavili, da upajo rešiti življenje mlade matere Mrs. Ca-roline La Plante, žene, "ki je pozabila dihati". Pri življenju se jo drži že deset dni z umetnim aparatom, tako-zvanimi železnimi pljuči. Danes se jo je prvič lahko za nekaj trenutkov vzelo iz aparata. Sape pa ni mogla potegniti več kot 85 krat, nakar je pobledela in se jo je moralo takoj zopet položiti v respirator. Osem zdravnikov opazujejo slučaj; zdravniška veda pozna samo tri druge podobne slučaje. Drugo ugodno znamenje vidijo zdravniki v tem, da je bila bolnica prvič po 30 dneh zmožna vzeti nekoliko hrane, in pokazala je tudi nekoliko zanimanja za življenje ter vprašala po svojih dveh otrokih, ki sta Kari; star 2 leti, in George, star šest let. ŠVEDSKI PRINC, ŽRTEV VOJAŠKE ŠPIJONAŽE Lenard Bernadotte in njegov filmski poklic Pred časom se je poročil švedski princ Lennardt. Bernadotte z dekletom iz meščanskih slojev in se je moral zaradi tega odpovedati svojim naslovom in častem. Po prvi nevolji se je njegova rodbina vendarle sprijaznila a tem dejstvom, ki ga je napravilo v javnosti zelo popularnega, in mu je še pomagalo, da si izbere primeren poklic. Postal je najprvo trgo- M) Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za ¡j; 3Q__ calle GOLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 8755 (1 kvadra od Rivadavia) Z030Z0BAVHICA Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 vec — z uspehom, da je izgubil večji del svojega imetja. Potem se je vrgel na film, ki ga je vedno zanimal. Tn se je začela ena najbolj čudnih prigod naših dni. Čim se je razvedelo, da namerava princ izdelovati zvočne filme, so se začeli okoli njega zbirati ljudje, ki so ga silili na vso moč, naj se posveti tej stroki. Teh ljudi ni niti vseh poznal, a jim je verjel, da ga čakajo tu veliki zaslužki. Končno so mu prinesli še rokopis za prvi zvočni film, ki je obravnaval zelo sentimentalno zgodbo ob zapadni finski obali. Junak je bil neki finski častnik, ki je bil v zvezi z organizacijo tihotapcev. Princ je sprejel rokopis in kmalu potem so ga začeli na licu mesta snemati. Nekaj časa je šlo vse v redu. tedaj pa se je finski generalni štab nenadoma uprl nadaljnjemu snemanju in nastala je afera, kakršnih ni bilo dosti. Finski vojaški ltro gi so namreč opazili, da se snemanje vrši najrajši okoli obmejnih utrdb in so se začeli za stvar potihoma glob je zanimati. Slučaj jim je pripomogel, da so dognali vse ozadje tega filma, o katerem princ sam ni imel niti pojma. Dognali so namreč, da tiči za vsem premetena akcija Sovjetske vohunske službe, ki je hotela priliko izkoristiti. da prefotografira finske obmenje utrdbe. Ljudje, ki so se bili princu v Stockhol-mu ponudili v pomoč, so bili v resnici sovjetski agenti, ki so delovali po direktivah sovjetskega poslaništva v švedski prestolnici oz. njegove voditeljice Aleksandre Kolontajeve. Princ je \ svoji mladosti lahkovernosti postal žrtev te intrige in ni niti od daleč slutil, da so hoteli film na Finskem snemati v prvotni, kolikor toliko vtis nedolžnosti vzbujajoči obliki, potem pa bi ga predelali v sovjetski propagandni film zoper Finsko, pri čemer bi postal glavni junak navdušen boljševiški agitator. Tudi ostali švedski in finski sodelavci pri tem filmu niso imeli pojma, v čigavi službi prav za prav delujejo. Znanega švedskega igralca Gunnarja Hartmanna, ki je igral glavno vlogo v filmu, so vsa razkritja tako zadela, da je živčno zbolel in leži ta čas v nekem stockholmskem sanato-riju. Bnenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledu-jemo svoje bolnike z X žarki in jim. podarimo zdravila KAPAVICO Reakcija Wassennann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CCV/HATIZ CM in komplikacije zdravimo brez bolečin SYn LIS 6C6-914 Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - IJLTRAVIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- Í0Í7 SiVRHICNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure Snemanje se je seveda takoj ustavilo in film je bil zaplenjen, a švedski in finski tisk se je zagnal z vso silo v te stvari, ki so se odigravale za hrbtom javnosti. Posledica bo ta, da se bo princ bržkone odpovedal tudi filmskemu poklicu in da bo morala sovjetska poslanica v Stockliolmu drugam. STVARITELJSKE SANJE Mnogi umetniki so dobili pobudo za svoja dela v sanjah Na vprašanje, da-li morejo sanje stvariteljsko vplivati na duha, odgovarja znanost skeptično. Navzlic temu je celo število verodostojnih pri merov, ki izpričujejo, da morejo biti sanje včasih res rešitev kakšnega težkega problema in ustvarjajoče. Tako je slišal slavni vir-tuoz in komponist Tartini glavne motive svoje Hudičeve sonate najprvo v sanjah. Ko se je nekoliko minut pozneje zbudil, jih je spravil takoj na papir. Tudi drugi .glasbeniki, n. pr. Puccini, so ponovno zatrjevali, da so ime li v sanjah marsikakšno stvariteljsko domislico. Ustanovitelj moderne atom ske teorije Niels Bohr je temeljno misel svoje genialne hipoteze prejel baje v sanjah. V sanjah se mu je zdelo, da gleda nenadoma v nedostopno notranjost atoma. Ko se je zbudil, je to kar je bil videl, narisal na papir: to je bila prva oblika njegovega pozneje tako slavnega atom- Največja želja slehernega izseljenca je, postavite/v lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstra S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4S51 esq. Sanabria, Villa Devoto, Buenos Aires. U. T. 50-0277. Izdeluje načrte in napravi vam proračun za gradnjo, brezplačno. PENSION ZA ŽENSKE ženske se sprejmejo na hrano in stanovanje. Lepe zračne sobe-Hrana dobra in na izbero. Telefon in radio na razpolaga* M. KOJANEO ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. Izdelava prvovrstna, po najno-U. T. 69 Paternal 0467 Calle SAN BLAS 991 rojakinjam Marija Kojauec, vejši modi. Priporoča se cenj' ul. San Blas 991. Bs. Aires. s,í .......- 'H. íe^ifrí ■■■;■ ; ■ ¡ ' ......^ ' 'jI ■ : • 8* '"U1.■..■. ¡i!?. i jote t» w^t^BJ^-......!| 'I NAŠI ... zamahi njegov roke in na široko pada seme. Pada in vzklije ! Tako je na njivi! Po bradjaj pa prepavajo, z belca mi vežejo trte. V sadovnjakih cveto breskve, z malimi drobnimi, rdečkastimi cveti... Čez poletje so potem na njivi. Delajo in se potijo. Pot curkoma kaplja v suho zemljo. In sonce sije ves dan, ves dan. Vozi se čez nebo in seje luč, luč v te teške dni. Potem pa pride jesen. V jeseni je trgatev. Bendima je. Oj, in takrat je veselo. Na ramah škripljejo brenta-či. Dekletom žarijo '.obrazi. Tu pa tam zaplove pesem, sladka in strastna pesem mla dosti v sočnih dneh. Sonce se vozi zmerom niže. In kadar je mrak, pade dekletu rdeče-pisana ruta na rjav tilnik in v goste lase, svetle in črne se zakoplje fantova roka. Oj. fantova roka in ustna se zbližajo, zbližajo, tam za brajdami, oblitima z mesečino. Pozimi. Za ognjiščem. Buča vina roma z roke v roko. in če le preveč kdo nagne, č-e je le preveč radoveden kakšno je dno, ima po strani klobuk in srce pripravljeno na vrisk. V duši moji je radost, pozabljenje in pojem z njimi, z njimi vso noč. ** i * Po kotlini hodim. Vse je neznansko, ozko in tesno. Hodim po ozkih grapah in poslušam. Stisnem, roko črnemu možakarju, ki se je ravnokar vrnil izpod zemlja s svetilko v * rokah, upognjen in ves sključen. Zahrepeuim po čistem zraku. Na Rake grem in poslušam pomenke v zategli govorici. Zvečer pa se vrnem. Nekam sem povabljen na dobro večerjo. K prijatelju na — žlikrofe. O ti ljudje! Vračam se in odhajam ob zvonku krampov ob prešinja-jočem glasu sirene, ki mi prebada srce. Odhajam kdo vekam in še vedno mislim na Idrijo. ** V Brda grem. Grič pri griču. Na njih vasi z visokimi zvoniki. Te vasi so kakor bele golobice, ki so posedle 1u pa tam, kakor jih je ljubi Bog poslal. In tam so brajde. Hodim med brajdami in vidim našo zemljo. Iy brajd se reže razori. Kakor rane so ti razori. Vsa ta zemlja krvavi. Hodim s koloni. Potroštam jih in jim govorim o dobri letini, da bo rebule dosti, jim pravim, inda bo sladka, sladka Saj sam vem, da je težko. Vse leto delati, vse leto se pretegovati in se potiti. Da. samo v jeseni je malo Veselija. Ob novi rebuli in pečenih maronih, ob hreščeči harmoniki in gromkem basu, zapojem z njimi pesem o trti in o ljubezni, ki se nikdar ne konča ir. še zaplešem junaško — divje drobljeno polko Lepi so tam jesenski večeri: — okrog ognjišča zbrana je dru- žina, dva roženkranca so že odžebrali, že dogoreva glavnja: iz kamina se vrača dim: vsi so že polzaspali-Na sredi hiše v krogu pa mladina koruzo lička, poje in se šali in si podaja polno bučo vina. —-(A. Gradnik) Ampak danes skoro ni več tako. Vse je bolj žalostno. Koruzo iičkajo še in mošt še prešajo, a pojejo skoro več nič. Samo tu pa tam se še oglasi kos pritulinjene pesmi-V vseh srcih je nezaupanje, v vseh dušah bridkost, v mislih bratje in sestre ki se potepajo sam bogve kje. ** * Zvečer se vračam skozi brajde. — V dalji poje zvon iz števerja- na, Kozane, Vipolž? v sobi ziblje mati in poje vnuku: nina, nana — nanft! —-(A. Gradnik) (Nadaljevanje v prih. št.) IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENJ35 DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno os-krbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, U. T. 23 Buen Orden 3889 Buenos Aires v z EAI IS ki r BOLbZAil fl riniM A V LN1KA ZA ŽENSKE BOLEZNI 1 mr i A R Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL Krvne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure "INSTITUTO BIVADAVIA" Rivadavia 2580, L nadstr. Dve kvadri od plaza Once Msjftjo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I. Urejuje: Jan Kacin