Poštnina plačana v gotovini
Leto K., št. 45. („jutro4* xvm„ st. aeoa) Ljubljana, ponedeljek, 8. novembra 1937
Cena 2 Dir
o^ravuuavu i^juoijana, tLnafijeva o
—	Telefon St 3122, 3123, 3124, 8125. 3126
•-eratni oddelek: Ljubljana, Selen-
burgovs ul — Tel 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica ceije Kocenova ulica 2.
—	Telefon št, 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica lTbovlje: v hiši dr. Baum-
gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje In svet44
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon 6t 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126 Ponedeljska izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ee posebej to velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon St. 2440.
Celje: StrossmayerJeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Prva posledica trojnega pakta:
bentrop se ne vrne več v London
Angleška vlada bo zahtevala njegov odpoklic, ker smatra, da kot podpisnik trojnega pakta ne more več biti zastopnik na angleškem dvoru — Ribben-trop bo imenovan za poslanika v Rimu
London, 7. novembra, br. Podpis trojnega pakta v Rimu s strani nemškega poslanika v Londonu Ribbentropa je izzval v angleških političnih krogih precejšnje začudenje in to tem bolj, ker je bil Ribbentrop zadnje čase več v Rimu kakor pa v Londonu, kjer je akreditiran. Londonski oficiozni krogi že dolgo niso več prikrivali svojega nezadovoljstva z delovanjem nemškega poslanika v Londonu, sedaj pa mislijo, da bo angleška vlada zahtevala njegov odpoklic.
Včeraj so prispele iz Rima vesti, da se Ribbentrop sploh več ne vrne na svoje mesto v London, marveč da bo imenovan za nemškega poslanika v Rimu. S strani londonskega poslaništva so te vesti sicer zanikali, vendar pa jih smatrajo za zelo verjetne. Dipl. sotrudnik »News Chronicle« celo poroča, da je imenovanje Ribbentropa za poslanika v Rimu že izvršeno dejstvo ter da je že v tem svojstvu podpisal trojni pakt v Rimu.
Že podpis prvega nemško-japonske-ga akta je izzval po pisanju lista v londonskih krogih začudenje, ker se v Londonu niso mogli obraniti vtisa, da je naperjen proti Angliji. Tem težje je se-
daj za Ribbentropa, ki je pridobil Italijo za pristop k temu paktu, da bi še nadalje ostal poslanik na angleškem dvoru.
List dalje ostro kritizira delovanje Ribbentropa v Londonu in pravi, da je imel Ribbentrop le par prijateljev med plemiškimi reakcionarji, nikdar pa ni prišel v stike z angleškim narodom. Zato tudi ni mogel razumeti, da Anglija nikdar ne bo sodelovala pri kaki »križarski vojni« proti komunizmu. Po nepotrjenih domnevah bo najbrže dosedanji nemški poslanik v Rimu Hassel, ki je bil prej poslanik v Beogradu, imenovan za naslednika Ribbentropa v Londonu.
V angleškem zunanjem ministrstvu so glede odhoda Ribbentropa zelo rezervirani. Doznava se pa, da smatrajo mero-dajni krogi dejstvo, da je Ribbentrop podpisal trojni pakt v Rimu, za dovoljni razlog, da bo angleška vlada zahtevala njegov odpoklic. V londonskih uradnih krogih delajo Ribbentropa odgovornega tudi za sedanjo nemško kampanjo za vrnitev nemških kolonij. Njemu tudi pripisujejo zaslugo, da je pridobil Mussoli-nija za skupni nastop z Nemčijo v pogledu kolonijskega problema.
v trojnega pakta
Angleži ga smatrajo za demonstracijo, Francozi pa za logično posledico politike fašističnih držav
Pariz, 7. novembra, br. Podpis trojnega pakta za 6kupno borbo proti komunizmu med Italijo, Nemčijo in Japonsko je izzval \ mednarodnih krogih veliko pozornost, vendar pa nikakega vznemirjenja, ker vidi jo v tem le nadaljevanje politike čim tesnejšega sodelovanja med državami z avtoritativnim režimom. Angleški uradni krogi so zaenkrat še precej rezervirani, ne prikrivajo pa nikake nevolje, ker je bil pakt podpisan baš v trenutku, ko so v Bruslju sklenili poslati Japonski ponovno vabilo za sodelovanje pri ureditvi sporov na Daljnem vzhoda. S tega stališča pripisujejo rimskemu paktu gotov demonstrativni namen.
Na drugi strani pa opozarjajo v diplomatskih krogih na to. da se je Italija le pod silo razmer in dokaj nerada pridružila nemško-japonske mu protiboljševiškemu paktu, ker se v Rimu zavedajo, da bi se utegnil ta pakt tolmačiti kot afront proti An-
gliji- Italija pa še vedno upa, da to prišlo do tesnejšega sodelovanja med Rimom in Londonom in zaradi tega ne želi, da bi se temu paktu pridajal prevelik pomen in napačno tolmačenja. Zato tudi italijanski tisk soglasno poudarja, da ta pakt ni naperjen proti nobeni drugi državi Ta pakt je po sodbi pariških diplomatov mnogo bolj po volji Nemčiji, ki bi hotela preprečiti zbližanje Rima in Londona. V ostalem pa sodijo, da bo imel ta pakt treh fašističnih držav za posledico še tesnejšo strnitev treh velikih demokracij, Anglije, Francije in Amerike, ki bodo slej ko prej ostale na braniku svetovnega miru.
Rimska tolmačenja
Rim. 7. novembra AA. »Giornale d' Ita-lia« objavlja uvodnik o trojnem paktu, ki je bil včeraj podpisan v Rimu in po katerem se je tudi Italija priključila Nemčiji
in Japonski v borbi proti tretji internacio-nali. List naglasa, da se je tako ustanovila fronta proti komunistični propagandi, ki jo vodi tretja internacionala. Ta fronta bo nedvomno velikega pomena za mir in red na svetu. Italija, Nemčija in Japonska niso sklenile nikake zarote v korist svojih ideologij, kakor so to trdili oni, ki niso za odločno torbo proti komunistični propagandi. Ta sporazum ni naperjen proti nobeni drugi državi- Kar se tiče njegovih smotrov in sredstev, ki se jih bodo omenjene tri države posluževale, izhaja oboje jasno in iskreno iz samega besedila sporazuma. Ta sporazum je pakt treh za obči blagor sveta. Sporazum označuje jasno defenzivno politično linijo proti vsem razdiralnim silam komunizma, ki ogražajo e svojim delovanjem mir na svetu. Ne vemo, kako bodo razne ljudske fronte v Evropi ocenile ta pakt. Eno pa je med tem že gotovo, namreč. dejstvo, da ta pakt že od vsega počet-ka pomeni trden sklep več ko 200 milijonov ljudi, da se postavijo v bran proti komunistični nevarnosti.. K njim je treba še prišteti mnogo deset milijonov ljudi izven teh treh držav, ki pakt že od vsega počet-ka odobravajo. Za tem paktom stoje narodi, ki jih v notranji politiki združuje i6ta in skladna slvariteljska volja, in ki se v zunanje-političnem pogledu zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti. Narodi, ki stoje za tem paktom, so dobro oboroženi na kopnem, na morju in v zraku. Italija. Nemčija in Japonska tudi ne bodo dopustile, da bi postale dežele okrog drugih morij poprišče razdiralnih komunističnih motenj, kakor velja to za dežele okrog sredozemskega morja^
»Lavoro Faseista« prav tako naglaša, da ta sporazum ni naperjen proti nobeni drugi državi in tudi ne proti Sovjetski Rusiji, ker je sovjetska vlada neštetokrat naglasi-la, da ni nikake zveze med njo in komunistično internacionalo- Države, ki so podpisale ta sporazum, se ne zanimajo za notranjo ureditev Rusije ir se niti posredno aa nevmešavajo v ruske notranje zadeve, zato se pa hočejo toriti proti akciji korointerne izven Sovjetske Rusije, kjer si ta organizacija prizadeva motiti javni red.
»Tribuna« pravi, da se je s tem sporazumom obnovil mednarodni obrambni blok, ki bo eventualno prešel v protinapad, toda čisto obrambni. Ta sporazum nima naloge, da bi ustvaril kakršnekoli neposredne koristi za države, ki so ga podpisale, nego 6e ozira le zgolj na obče svetovne interese. Države, ki so sporazum podpisale, eo 6e tako postavile na branik sodobne civilizacije. Na ta način posredno ščitijo tudi svoje bistvene nacionalne interese.
a grozi z odpoklicom
©v
Iz vseh ©silli držav, ki dosedsj še niso priznale italijanskega imperija
KM, 7. novembra AA. V tukajšnjih političnih krogih so se razširile govorice, da namerava italijanska vlada odpoklicati vse svoje diplomatske zastopnike pri vladah, ki doslej še niso priznale italijanskega imperija in katere zastopajo v Rimu zaenkrat le odpravniki poslaniških poslov. Kakor znano, je bil ta sklep doslej že izveden napram Franciji, katere poslanik Chambe je zapustil Rim že pred letom dni, V smisla tega njenega sklepa
je pričakovati, da bodo v kratkem odpoklicani italijanski poslaniki iz Poljske, Nizozemske, Švedske, Finske itd. Tudi belgijski poslanik v Rimu de Ligne je odpotoval iz Rima že 19. maja preteklega leta in se doslej še ni vrnil na svoje mesto. Ker pa je odpotoval iz Rima iz osebnih razlogov, se okoliščini, da tudi Belgija v Rimu že leto dni ni zastopana po rednem poslaniku, ne more pripisati nikak politični značaj.
tatvina političnih spisov v Atenah
Atene. 7. novembra, r. Veliko senzacijo
v vseh političnih krogih je izzvala vest, da je bil včerai aretiran visok uradnik grškega ministrstva, neki Roda Imato, ker je ukradel v zunanjem ministrstvu neki izredno važen diplomatski spis in ga prodal nekemu Fincu. Kakor se zatrjuje, gre za dokument izredne diplomatsko-politične važnosti. ki je bil sestavljen v zvezi s pripra-
vami za nyonsko konferenco in se nanaša na stališče Grčije in Turčije na nyonski konferenci, ki sta imeli prijaviti neke pridržke v pogledu angleških predlogov. Čeravno ee o tej aferi že javno razpravlja, doslej ni izšlo ee nikako uradno poročilo in tatvine niti ne zanikajo, niti ne potrjujejo.
Francoski demokrati ostro kritizirajo režim ljudske fronte
Niča, 7. novembra. AA. Na koogresu demokratske zveze v Niči je govoril bivši ministrski predsednik Flandin, kd je v svojem govoru opozoril na nevarnosti, ki so Se pojavile za francosko demokracijo. Francija, je dejal Flara.in, nii prisiljena izbirati med Hitlerjem in Stalinom Francoz,] se lahko spet najdejo same 6©be in si spet Obnovijo oni nacionalni ela.n, ki jih je v zgodovini že tolikokrat rešil. V svojem nadaljnem govoru je opozoril na potrebo tesnega sodelovanja z Anglijo. Kar se tiče položaja na Sredozemskem morju, je naglasih da morajo v Beriinu in Rimu vedeti, da Francija obsoja sleherno intervencijo v španska državljanski vojni. Ob zaključku svojega govora je naglasi!, da je eclinstvo vseh Francozov dane« mnogo botlj potrebno kakor kdaj prej.
Ob zaključku kongTesa je bila sprejeti resolucija, ki podčrtava, da je eksperiment ljudsko fronte imel v marsikaterem pogledu zelo ugodne posledice. Najhuje je to, da se je francoski narod razdelil v dva tabora. Ta okolščina skoraj onemogoča obnovo socialnega reda in ravnotežja v francoskem gospodarskem življenju, predvsem pa obnovo normalne skupne sile francoskega ljudstva. Finančna politika ljudske fronte je upropa-stila francoski srednji stan. Valutna polita-ka vlade, ni bila izraz prepričanja režima ljudske fronte, da je valutno politiko treba vodita dosledno v neki smeri, nego je zmikla iz želje, da se Francija trenutno otrese finančnih težav. Nobeno izmed velikih vprašanj ljudska fronta ni rešila in etvarno deluje sedanja vlada sgoij za interese enega
samega razreda. Gospodarski položaj Francije se ne moi e zboijsatd, če se ne spi emeni zaKon o 40-urnem delavniku. Bnez takega ukrepa ne bo mogoče povečati proizvodnje, ki je prvi m osnovni pogoj za ohranitev go-epodaiskega in socialnega ravnovesja v Franciji. Končno pravi resolucija, da bo demokratska zveza z vsemi silami podprla repu.slikansko vlado, ki se bo v prvi vrsti zavzela za ohranitev resničnih ■demokratskih načel in obrambo individualne svobode, hkratu pa vodila zdaavo gospodaisko in razumno naipredno socialno politiko. Taka vlada bi morala predvsem obnoviti ravnotežje francoske valute, ter voditi zunanjo politiko v duhu pravega miru in v otbrambo časti in dostojanstva Francije.
švedska vlada za reformo DN
Stockholm, 7. novembra. AA. Švedski zunanji minister Sandler je imel na nekem zborovanju v Upsali razgovor, na katerem se je med drugim dokaj obširno bavil z vprašanjem Švedske do DN. Ugotovil je potrebo, da ee DN preuredi. Švedska je ^"s<ak čas pripravljena obrazložiti svoje stališče glede te reforme. Ce se švedsko stališče ne bo v zadostni meri upoštevalo, Švedska v danem primeru ne bo več smatrala, da je še dolžna izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz pakta Draštva narodov. Obširno je utemeljeval to stališče švedske vlade in dejal,, da. nekatere določbe pakta Društva narodov doslej se nikoli niso bile jasno raztolmačene. Posamezne določbe pakta so bile sanno deloma in neenako izvajane. Spričo današnjih razmer na svetu se Švedska ne more odločiti za kakšno drugo stališče, ker lahko vsak čas nastopijo prilike, spri5o katerih bo morala Švedska z individualno akcijo zaščititi svojo svobodo in neodvisnost.
Dva terorista aretirana v Niči
Niča, 7. novembra. AA. Policija je v Cammesu aretirala dva italijanska terori-srtB, in sicer nekega Orsiinja in nekega Sacchija. Pri njiju so našli večjo količino razstreliva. Pozneje so policijski organi dognali, da je bilo to razstrelivo ukradeno iz nekega skladišča tamkajšnje ladje-detaice. Orsini je priznal, da je bil v zvezi z anarhistom Tamburinijem, ki je bil že pred nekaj tedni aretiran, ker so ga osumili, da je sodeloval pri znanih, atentatih T Parizu,
Japonski mirovni pogoji
Japonci skušajo izkoristiti bruseljsko konferenco in ob podpori drugih držav prisiliti Kitajsko h kapitulaciji
Bruselj, 7. novembra, r. Iz zaupnih virov se je izvedelo, da namerava japonska vlada po svojem posebnem zaupniku, najbrže po japonskem poslaniku v Berlinu, sporočiti pogoje, po katerih bi bila Japonska pripravljena skle niti premirje s Kitajsko ter likvidirati sedanji konflikt. Po teh informacijah je Japonska pripravljena popolnoma umakniti svoje čete iz Šanghaja in vse šanhgajske province, za protiuslugo pa zahteva, da prizna kitajska vlada neodvisnost nove suverene države, ki bi se sestavila iz severokitajskih pokrajin Ča-har, Hopej, Šansi, Šantung in Suiiuan. ki so jih Japonci popolnoma ali deloma zasedli.
Po zatrjevanju japonskih krogov se v Tokiju nadejajo, da bodo Kitajci na te predloge pristali, vpoštevajoč sedanji vojaški položaj na Kitajskem. Japonci pa tudi pričakujejo, da se bodo druge*zainteresirane države, zlasti Anglija in Amerika, zavzele za to, da se
japonsko-kitajski spor na ta način likvidira, ker bi se s tem osvobodila mednarodna koncesija v Šanghaju japonskega obroča, ob enem pa očuvali interesi podpisnikov washingtonske pogdbe na Daljnem vzhodu. Če se to ne zgodi, grozi nevarnost, da bodo Japonci zasedli tudi mednarodno koncesijo v Šanghaju, kar bi pomenilo za vse prizadete države hud udarec.
V kitajskih krogih pa opozarjajo na to, da je kaj malo upanja, da bi Kitajska kljub trenutno boljšemu vojaškemu položaju Japoncev pristala na tako poniževalne pogoje. Ogorčenje kitajskega naroda proti Japoncem je toliko, da si nobena kitajska vlada ne bo upala pristati na take mirovne pogoje. Najmanj pa je verjetno, da bi maršal Čangkajšek pristal na take pogoje, ker se dobro zaveda vojaške moči Kitajske, ki se ne sme podcenjevati, kar že dovolj dokazujejo dosedanji boji.
V Nankingu primanjkuje vsega, samo ne poguma in volje do zmage
Nanking. 7. novembra- r. Dopisnik »United Presse« objavlja daljše poročilo o trenutnem položaju v kitajski prestolnici. V svojem poročilu slika življenjske razmere, ki so zavladale v zadnji dobi zaradi vojne z Japonci in navaja, da se pivo, benzin, sadje, razni industrijski predmeti itd. stvari, katerih pomanjkanje se z vsakim dnem bolj občuti. Ker so zaradi vojnih operacij morali ustaviti ves blagovni promet med Nankingom in Šanghajem, se je pojavilo pomanjkanje raznih življenjskih potrebščin. Sadje je zelo redko in vedno dražje, ker so izostale vse' pošiljke iz severne Kitajske. Zaloge piva so že popolnoma pošle. Isto velja tudi za vse druge alkoholne pijače. Dobiti ni več niti najpotrebnejših zdravilnih pripomočkov, kakor n. pr. joda, ker so vse zaloge zaplenili za vojaške bolnice-Benzin je racioniran. Vsak lastnik avtomobila ga dobi dnevno največ 6 litrov. .Maslo in slanina se je tako podražila, da si jih
navaden smrtnik sploh ne more več privoščiti. Ženske so skoraj popolnoma izginile z ulic. Sloviti »cvetni čolni«, ki so v mirnih časih križarili po reki kakor teneške gondole in ki so bili pozorišče neštetih ljubav-nih afer, so popolnoma osameli. Kitajci bi smatrali za največjo sramoto, če bi se v dobi splošnega narodnega odpora še kdo uda-jal ljubavnim zadevam. Vsakdo mora v tej dobi z resnim in koristnim delom služiti domovinL Bilo pa bi napačno, če bi kdo mislil, da vlada med presiolniškim prebivalstvom kaka posebna potrtost. Nasprotno! Večina kitajskega prebivalstva itak ni nikdar videla v svoji skledi stvari, ki jih sedaj primanjkuje, ker je bil to privilegij boijših krogov. Zato je razpoloženje prebivalstva kakor vojske odlično in vse gre mirno preko pomanjkanja, ki ga narekuj« vojna. Četudi bi jim vsega zmanjkalo, ene. ga jim ne manjka: poguma in odločnosti za boj do zmage.
Ridz-Smygli za diktaturo?
Poljski maršal namerava proglasiti diktaturo In uvesti
fašistični režim
Pariz, 7. novembra, r. »Oeuvre« poroča iz Varšave, da je prišlo med predsednikom poljske republike Moscic-kim ter levičarkimi člani vlade na eni in med vrhovnim inšpektorjem poljske vojske maršalom Ridz-Smyglijem na drugi strani do nepremostljivih nasprot-stev. Baje se je maršal Ridz-Smygli odločil proglasiti vojaško diktaturo, da bi
rešil mir in red v državi. Predsednik republike Moscicki bi se moral umakniti, Ridz-Smygli pa bi uvedel fašistični režim, da bi na ta način onemogočil voditelje opzicijskih strank, ob enem pa tudi bivše pristaše pokojnega maršala Pil-sudskega, ki se ne strinjajo z načrti Ridz-Smyglega.
Beograd se je oddolžil spominu narodnega prosvetitelja Vuka Karadžiča
Beograd, 7. novembra. Jugoslovenska prestolnica je danes na svečan način počastila spomin velikega srbskega prosveiitelja Vuka Štefana Karadžiča. Svečanost se je pretvorila v velik praznik nacionalne kulture.
Snoči je bila slavnostna seja beograjske občine, kateri so prisostvovali prosvetni minister Magaraševič, predsednik Akademije znanosti Belič, predstavniki raznih kulturnih in nacionalnih zavodov, ustanov in organizacij. Beograjski župan Ilič je imel lep govor, v katerem je podčrtal pomen prosve-titeljskega dela Vuka Karadžiča za ves srbski narod. Občinski svetnik dr. Milan Ko-stič je nato podal pregled vsega dela Vuka Karadžiča- Drugi del proslave je bil snoči v narodnem gledališču, kjer eo se prav tako zbrali številni odličniki ter predstavniki gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Navzočih je bilo tudi več tujih poslanikov. Univerzitetni profesor dr. Coro-vič je imel slavnostni govor, ▼ katerem je očrtal pomen Vuka Karadžiča za razvoj narodnega jezika in prosvete. Pevsko društvo je nato zapelo Mokranjčev »Rukovet«, na-
kar je direktor Vesnič recitiral več pesmi iz Vukove zbirke. Člani drame eo nato prilegli prizor iz narodne pesmi »Zaroka Dušana« in odlomek iz tragedije »Črni Jurij«, svečanost pa je zaključila simbolična slika.
Danes pa se je Beograd oddolžil spominu velikega kulturnega delavca z odkritjem njegovega spomenika. Spomenik je postavljen v lepo urejenem univerzitetnem parku. Pri tej svečanosti eo sodelovale vse beograjske šole, od osnovnih šol do univerze. Kralja je zastopal brigadni general Deka-nev, navzočih pa je bilo več članov vlade, senatorjev in narodnih poslancev ter predstavniki vseh kulturnih in nacionalnih ustanov in organizacij. Po cerkvenih obredih je imel slavnostni govor predsednik srbske književne zadruge profesor Pavle Popovič, ki je podčrtal nesmrtne zasluge Vuka Karadžiča za narodno prosveto in nato odkril spomenik. S prigodnim nagovorom je^ prevzel spomenik v varstvo beograjski župan Ilič- Nato je sledilo polaganje vencev, svečanost pa je zaključil mimohod omladine.
Nj. Vel. kraljica odpotovala v Rumunijo
Beograd, 7. novembra. AA. Nj. VeL kraljica Marija je danes popoldne ob 14. s svojo Sestro, Nj. Vi«, rumunsko princeso Elizabeto, bivšo grško kraljico, odpotovala ▼ Rumunijo. od Nj. Vel. kraljice Marije ter Nj. Vi«, pricese Elizabete se Je na postaji poslovil Nj. kr. yis. knez namestnik Pavle.
Vojvoda Windsorski ne gre v Ameriko
Pariš, 7. novembra, r. Kakor je bilo že javljeno, je nameraval vojvoda Windsoreki v spremstvu svoje soproge 12. t m. odpotovati v Ameriko in so bili sanj Se nam-
feni prostori na veleparniku »Bremenc V Ameriki so že pripravljali v njegovo čast eelo vrsto prireditev in je bil med drugim predviden tudi sprejem pri predsedniku Rooseveltu. Vojvoda Windsorski je nameraval napraviti studijsko potovanje po vsej Ameriki in je imel na programu obisk vseh važnejših *mest in zlasti tudi industrijskih središč- Kakor pa sedaj poročajo, so nastale neke komplikacije, zaradi katerih se je vojvoda Windsorski odločil, da svoje potovanje ▼ Ameriko odgodi za nedoločen čas. Ta vest je vzbudila veliko senzacijo. Angleški listi pišejo, da to vojvoda Windsor-ski sedaj najbrže odpotoval v Indijo.
Aljehin : Euwe
Amsterdam, 7. novembra. V 14. partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo je imel Aljehin bele figure- Partija je bila v 40. potezi prekinjena v nekoliko ugodnejši pcgiaji m AJjehun.
»JUTRO« pone3eljska izdaja
Ponedeljek, 8. XI. t98ff
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 7. novembra Imeli smo z današnjo nedeljo spet nenavadno lep jesenski praznik. Zlasti popoldne je solnce prijetno prigrevalo, da je bilo veselo pri duši vsem. ki so se razšli po poteh in stezah v ljubljansko okolico.
V soboto zvečer so se že pričela marti-nov&nja po Ljubljani, v katerih je. seveda
ono pri Zupančiču najbolj uspelo, saj so se tam v prijetni družbi in dobrem razpoloženju poveselili šentpetrski Cirilmeto-darji. Bilo je tudi nekaj plesnih prireditev, s katerimi se je pričela razvijati družabna sezona. V teku nedelje je b:la vrsta kulturnih in drugih p-rireditev, o katerih poročamo v naslednjem.
Velik praznik slovenske umetnosti
Z otvoritvijo kolektivne razstave bratov Janeza in Jurija šubica v veliki dvorani Narodnega doma je naša kulturna javnost doživela danes praznik, kakršnih nam more le prav po redkem nakloniti naše tiho, skromno umetniško dejanje in nehanje. Zato ni čudno, da se je v Narodnem domu zbrala množica občinstva, kakršno srečujemo samo ob najbolj svečanih, zgodovinsko pomembnih prilikah. Mimo drugih so otvoritvi prisostvovali ban dr. Natlačen, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Pavlič, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, škof dr. Rozman, zastopnik rektorja dekan filozofske fakultete dr. Ke-lemina z vseučiliškimi profesorji dr. Ozval-dom, arh. Vurnikom. dr. Kosom in dr. Luck mannom, pooblaščeni minister in poslanik dr. Izidor Cankar, italijanski generalni konzul Guerini-Maraldi, načelnik mestnega kulturnega oddelka dr. Mole, direktor Narodnega muzeja dr. Mal, podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastnak, predsednik zbornice za TGI Jelačin, predsednik odvetniške zbornice dr. žirovnik, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Vavpotič in drugi predstavniki, številno so bili zastopani likovna umetnost, literatura, kritika in novinarji.
Nagovor predsednika Narodne galerije
Kot domačin je goste pozdravil predsednik Narodne galerije dr. \Vindischer, ki se je iskreno zahvalil za tako številen obisk in izrazil željo, da bi vsi skupaj v upravičenem ponosu na bogato zbirko čudovite lepote razgledali življenjsko delo slavne umetniške dvojice, že iz dejstva, da je morala NG začasno preložiti iz svoje osrednje dvorane številna dela naših baročnih mojstrov, da je našla prostora za razstavo bratov šubicev, lahko razberemo, da gre v resnici za epohalno doživetje v slovenski likovni umetnosti, za velik, svojstven dogodek, ki se izle<pa ne pojavlja in se bržčas celo ne vrača več. Četrto leto poteka, kar je NG po dolgih letih zbiranja dala svojim zbirkam današnjo obliko in ustroj, ki je bil ponovno deležen priznanja in pohvale domačih in tujih kulturnih čini lel j ev. Zato je umljivo, da se NG ni mogla brez skrbnega preudarka odločiti, da izprazni veliko dvorano. A že en sam pogled po tem bogastvu oblik in barv zadošča za spoznavanje, da je bila žrtev NG smotrna in pravilna. Skupna razstava cerkvenih in posvetnih del Janeza in Jurija Šubica bc vsem obiskovalcem pokazala mnogostransko in veliko delo, veličino in od boga darovani talent dveh naših mož posvečenega imena in svetlega spomina.
Uspeh velike marljivosti
Razstava pa tudi zgovorno izpričuje, s kako gorečo vnemo so bila zbrana vsa raztresena dela, V imenu slovenske kulturne skupnosti je bila naloga NG, da pričujočo razstavo priredi v priznanje in iskreno zahvalo nesmrtnemu delu slavnih bratov. Že pred lati je bil v odboru NG v tem smislu soglasno sprejet predlog dr. Izidorja Cankarja, a od predloga do izvedbe je bila dolga in hrapava pot. Spočetka skorajda ni bilo mogoče misliti, da bo delo rodilo tako obilen uspeh, a množica zbranih umetnin je sama narekovala, da je treba razstavo ločiti v cerkveni del, ki je nameščen v Narodnem domu, in posvetni, ki je dobil streho v Jakopičevem paviljonu. Predsednik dr. Windischer se je še posebej zahvalil razstavnemu odboru, v katerem so bili dr. Ložar, dr. Marolt. dr. Štele, prof. Sternen, msgr. Steska, odvet- I nik dr. Milan šubic in upravnik Zorman. j
Dr. Ložar, upravnik Zorman in Stane Mi-kuž so opravili težavno delo, ko so hodili od vasi do vasi, od doma do doma in znašali zbrana dela na kup. S srčno skrbnostjo sta odlična strokovnjaka, prof. Sternen in prof. Mirko šubic, številne slike vešče obnovila in oživila, da jih vidimo v mladostnem žaru hi blesku. Po razstavi se vsa zbirka olepšana in osvežena povrne v tiste naše kraje, odkoder jih je Ljubljana po hvalevrednem razumevanju krajevnih činiteljev za kratko dobo dobila v goste. Skoraj 50 let bo, kar sta brata šubica odložila svoje mojstrske čopiče, pa nI čudno, da so njuna dela utrpela v tem času mnogo škode. Obnavljalnemu delu, ki ga je oskrbela NG za to razstavo, gre zato vsa zahvala in priznanje. Posebej se je predsednik dr. VVindischer zahvalil še cerkvenim instancam, direktorju Narodnega muzeja dr. Malu in vsem privatnim lastnikom in hranilcem slikarskih in grafičnih del bratov šubicev, ki so omogočili, da so se na razstavi zbrala skoraj vsa njuna ime-nitnejša dela. Tako nam nudi razstava celoten pregled in veren zapis velikega življenjskega dela bratov Janeza in Jurija, odpira nam nove poglede, nove ocene in nove vzpodbude. Naj bi poživila in poglobila tudi zanimanje za slovensko likovno umetnost ter za umetniška dela in življenjske potrebe naših umetnikov vseh generacij in vseh struj!
Usoda bratov šubicev
Janezu in Juriju šubicu so bili sojeni samo kratki dnevi. Nobeden od njiju ne doseže štirih življenjskih križev, oba rahlega zdravja, sta v mladosti vzgledno marljiva, rišeta, slikata, študirata in sta tako živ dokaz, kaj more in kaj mora storiti tudi najbolj daroviti slikar, da se povzpne na višine ustvarjanja. Oba žene v svet iz ozkih razmer, ki vladajo tiste čase, ko Slovenci šele vstajamo in se prebujamo. V trdih okolnostih vztrajata v mrzli tujini, uveljavljata se s pridnim delom in talentom in dosežeta priznanje velikega sveta v Italiji, Avstriji, Pragi. Nemčiji in Franciji. A tudi sredi ugodnejših razmer nikdar ne pozabljata na domovino svojih dedov. Zavedna Slovenca sta, ki rada prihajata po srčni potrebi na svoj dom. Zdaj ležita že desetletja daleč od domovine, ker jima ni bilo dano, da počiva njun prah v domači lehi tam blizu nekje, kjer se Se udejstvuje krepki in žilavi rod šubicev, v katerem še danes živi čvrsta umetniška tradicija in božji umetniški dar. Ko danes vabimo Slovence na to kolektivno razstavo, imamo samo eno iskreno željo, naj bi nam usoda naklonila še kaj takih umetniških genijev, kakor nam jih je dal ta daroviti rod iz Poljanske doline.
Razstava je odprta
S tem je predsednik dr. VVindischer proglasil razstavo za otvorjeno. Kustos dr. Ložar je podal še kratek oris življenjske poti obeh bratov, nato pa so si gostje ogledali bogato zbirko, ki je na tesno izpolnila veliko dvorano Narodnega doma in vse štiri dvorane Jakopičevega paviljona. Za vodstvo po razstavi so prireditelji poskrbeli tudi z izčrpnim, pregledno urejenim katalogom, ki predstavlja pomemben prispevek k literaturi c bratih šubicih. Narodni galeriji s predsednikom dr. Win-dLscherjem na čelu in vsem, ki so imeli z organizacijo te velike, v našem kulturnem snovanju edinstvene umetniške prireditve opravka, moramo iskreno čestitati, obenem pa želimo, da bi dela Janeza in Jurija šubica našla pri našem občinstvu čim živahnejšega zanimanja.
»Pravnik« je otvoril s poročilom o
"sezono predavanj zvezi advokatov
Društvo »Pravnik«, eno izmei najma.rlji-▼ejštih strokovnih društev v našem kulturnem in znanstvenem svetu, je v soboto zvečer v salonu Slamičeve restavracij« otvoril svojo sezono predavanj e sestankom, ki ga je vodil dolgoletni zaslužni predsednik društva g. univ. prof. dr. hon. c„ Metod Dolenc. Sestanka sta se poleg lepega ste vik, ljubl-Ijarskih aivetmiikov in sodnikov udeležila tudi univerzitetna profesorja dr. Rudolf Sa-jovic in dr. Boris Furlaai.
Otvoritveno (predavanje je imel g. odvetnik rfr. Fran Skabenne, ki j« v newihoparni, mestoma zelo duhoviti obliki poročal tako o strokovni kakor zabavni piata VIII. kongresa mednarodne unije odvetnikov, ki je bil letos od 15. do 19. septembra v Parizu. Union internati anale des avocats ima svoj sadež v Bruslju, pripada ji 25 evropskih in izvenevropi>kih državnih advokatskih zvez, med temi tudi naša. Unija se je naslonila na ideje Društva narodov in deluje v tem smisla, izogibaje se vsaki politični pobarva^ nosc-i, že vso dobo po vojni. Svoje vsakoletno delo pa javno pokaže na kongresu, kjer zastopniki Sanic državnih zvez podajajo temeljite strokovne referate in iznašajo važne resolucije, pomembne za pravno stroko ki odvetniški stan.
Od slovanskih državnih zvez 6o se poleg 20 drugih držav udeležili pariškega kongresa CehosJovaki, kot delegati h naše države pa zastopnik odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Fran Skaberne, ki je imel referat >0 mednarodnih konvencijah za pravno pomoč na civilno- in kazenskopravnem področju«, Zagreb je zastopal predsednik on-dotne advokatske zbornice dr. Ivo Polateo, Beograii pa Milan Zivadinovič. Naša javnost bo gotovo hvaležna krogom, ki so poslaili ii svoje srede tudi zastopnika Slovencev, kajti izkazalo se je, da 9o Francozi, čeprav advokati, prav iralo ali nič vedeli o Slovencih, katerih predsednik je takorekoč padel v njih sredo iz neznane jim pokrajine.
0 stvarnem delu kongresa, ki je zasedal ▼ dvorani kasaicdijskega sodišča in so na njem vzbujale precejšnjo pozornost že dokaj številne zanimive odvetnice, bo poročal naše^ umi pravnemu svetni v strokovni obliki g. referent v »Slovenskem Pravniku«, širšo javnost pa bo gotovo zanimailo par dobfci-nic s kongresa te unije, pazljivo čuva ne-
politično barvo svojega plašča, a vendarle izven strokovnega delovanja ne more mimo vseh kočljivih vprašanj dnevnih dogodkov v obrambi pripadnikov svojega stanu na primer v nekaterih državah, kjer jim postajajo tla vroča. Tako je stolni odbor unije interveniraj pri obeh španskih vladah proti preganjanju španskih odvetnikov, ki so se med divjanjem drža vi jamske vojne opogumili izvrševati svojo službo na korist političnih obtožencev. Iz pisarne generala Franca pa je odbor prej&l odgovor, ki izraža »neugodje nad neumljivim dopisom«. Kongres sam je spričo sovražne tendence, ki se je pojavila v Rumuniji proti izvrševanju advokatskega poklica po pripadnikih narodnih manjšin, da ohrani nepolitično barvo unije, opustil še neofioielno postavljen predlog, na.j se rumunska zveza izključi iz unije, zadovoljil ss je le s protestom dokaj mile oblike. Pozornost pa je posvetil vprašanju o pravni ureditvi očuvanja slikarskih, kipar-' skih in arhitektonskih umetnin v primerih vo.jine nevarnosti, torej vprašanju, Id je postalo aktualno na umetniško bogatih španskih tleh. Za ženski svet, kateremu moški ni kdo ve kaj naklonjen, je bilo razveseljivo, da se je na kongresu širokogrudno zavzel za njegove interese odvetnik Joseph Sevu-rne iz Orleansa, ki je imel referat o civilnopravni sposobnosti omožene ženske. Vprašanj, & siromašne pravice, dandanes akfiualne takorekoč po vsem svetu, je bilo tudi na programu. Izčrpno poročilo zastopnika čSR, ki se je potrudil za temeljito statistično obdelavo vprašanja, koliko utrpi odvetniški stan 6 to boniteto na honorarjih. ni naletel na posehno odobravanje kongresa, ki je bil mnenja, naj pri tej boniteti osfane, poveča pa naj se pač kontrola nad zlorabami. G. referent je med poročilom o razvedrilnem delu kongresa opozoril aa važnost, ki jo ifciajo tradicija, ceremonialnost in stil francoskih sodišč na poncs stanu in vipliv na pravniški naraščaj in na kra.ju še za splošni ugled, ki ga ljudstvo h takih virov črpa o odvetniškem in sodniškem stanu. V tem pogledu je referent pripotoval, da no bi bilo napačno, če bi se tmdi pri nas ozrli na te vzore in se po njih ravnali.
Predavatelji! se je za toplo pozdravljena izvajanja in za častno zastopanje naših odvetnikov na kongresu zahvalil ▼ imenu
»Pravnika« predsednik univ. prof. dr. Dolenc, v imenu prisotnih odvetnikov in Odvetniške zbornice pa <ir. Oton Fetich. Na kraju se je g. predsednik še ta io zahvalil za udeležbo in napil v pozdrav najstarejšima članoma društva dvornemu svetniku Mihi Gabrijeičiču in dr. Ja.než:č.u z željo, naj bi ves pravniški stan posnemal njuno neomajno zvesta'o do društva.
Primorski akademiki za svoje revne tovariše
Pod pokroviteljstvom častnega damske-ga komiteja, v katerem so bile ugledne primorske in goriške rojakinje, je bil sno-či v plesnih prostorih Trgovskega doma VII. družabni večer Kluba jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre. S pozdravnim nagovorom je prireditev otvoril predsednik kluba akademik Rado Turk, ki se je zahvalil za udeležbo zastopnikoma banovine in mesta, nadalje zastopnikom raznih primorskih emigrantskih društev in slednjič številnemu občinstvu, med katerim je prevladoval zabave željni študentski svet.
Družabni večer, ki so ga primorski akademiki pod vodstvom predsednika pripravljalnega odbora g. Gabrijela Simčiča or-
ganizirali predvsem z namenom, da s čistim izkupičkom večera pomorejo svojim revnim tovarišem emigrantom, Je prav zadovoljivo uspel. Pripravljalni odbor je z izbranim sporedom nudil občinstvu polno zadovoljstvo, saj so poedine točke ustrezale povsem izbranemu okusu. Posebne zahvale, ki jo je občinstvo izkazalo z. navdušenim odobravanjem, je vžila članica ljub Ijanske opere ga. Ksenija Vidalijeva. ki je ob klavirski spremljavi opernega dirigenta g. Neffata zapela Venturinijevi pesmi »Ah, čemu bi rože brala« in »Moji dnevi*, iz svojega opernega repertoarja pa je dodala še arijo iz Smetanove »Prodane neveste«. Za njo je gdč. Majda Skrbinškova recitirala Kosovelovo »Balado« in »Richepinov motiv«, konservatorist g. Janez žižmend pa je ob spremljavi konservatorista g. Goj-mira Demšarja odigral Dvofakcrvo >Sona tino v g-duru« in Kreislerjev »Rožmarin«. Za prosto zabavo in ples, kateremu se je mlado in staro pridno posvečalo, pa je pozno v noč neumorno skrbel jazz Odeon g. švare.
Gotovo Je klub, ki se je požrtvovalno postavil v socialno službo svojih bednih tovarišev, ki so bili iztrgani s svoje rodne grude in prepuščeni samim sebi prišli v našo sredo s svojim večerom dosegel tudi zadovoljiv gmotni uspeh, da bo mogel v najtežjih dneh uspešno podpreti pomoči potrebne tovariše.
Otvoritev Foersterjeve razstave
V mali dvorani Filharmonije je bila danes dopoldne ob veliki udeležbi glasbi vdanega občinstva otvorjena glasbena razstava pod geslom »Anton Foerster in njegova doba«. Otvoritev razstave predstavlja prvo prireditev v okviru na ves bodoči teden preračunanih prireditev v prosi'; ivo lOOletnice rojstva velikega slovenskega Skladatelja Antona Foersterja. Za vse prireditve so se v .svrho čim bolj dostojne počastitve njegovega spomina združile Glasbena Matica, Cecllijino društvo, Pevska zveza in Narodno gledališče ki bodo vsaka v teku tega tedna prispevale svoje.
Otvoritev razstave, ki Jo Je prenašala tudi radijska postaja, Je pričela z malim koncertnim progra/moim. Udeležence, med katerimi je bilo zlasti mnogo naših glasbeno aktivnih mož, pa je pozdravil predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, ki je poleg bana posebno toplo pozdravil člane rodbine veHkeiga pokojnika: vdovo go. Petronelo, hčerko in oba sinova, sodnega nadsvetnika g. Vladimir-
ja in univ. prof. g. Jsiroslava Foersterja. Po predsednikovem krajišem orisu pomena Antoma Foersterja za razvoj Ravenske glasbe je prevzel vodstvo po razstavi nekdanji Foersterjev učenec g. France Marolt. Z daljšim referatom je občinstvu predstavil velikega pokojni!ta kot glasbenika,, učitelja in reformatorja naše glasbe, ki je imel odločilen vpliv na naš glasbeni razvoj v teku 501etnega neumornega delovanja. Sadove njegovega obsežnega dela so prireditelji združili v mali filhar-monični dvorani, požfivljeni s števiiaimi fotografijami, portrete in pokojnikovo korespondenco. Tu bo ne le strokovnjak glasbosJovec, temveč vsak lnteligent v teku tedna našel izčrpne vire za glasbeno obdobje, v katerem je živel in deloval v naši sredi Anton Foerster, Čeh po rodu, slovemski glasbenik po svojem delu.
Ob 17.30 url Je bil nato še v ciklusu Foerster je vih prireditev cerkveni koncert Pevske zveze v stolnici, katerega se je udeležijo lepo število občinstva.
Jubilejna parada lutk na Taboru
Na Taboru Je lutkovni odsek Sokola I popoldne slovesno praznoval lOletnico svojega obstanka, jubilej ki v življenju te najmlajše umetnišiko-vzgojne panoge, nikakor ni majhna reč. Nabito polna dvorana — mnogo občinstva Je moralo oditi, ker so bili sedeži že zdavnaj razprodani — Je zgovorno potrdila, da so si lutke z domačim, pristno slovenskim Junakom Jurčkom na čelu, kakor se z njfoni ukvarjajo Sokoli na Taboru, v tem desetletju dodobra oevojfli srca vseh imJacfih, pa tudi vseh onih starejših ljudi, ki Jim mladost in smisel za lepoto nista daleč. Mimo drugih so slavnostni predstavi prisostvovali tudi narodni poslanec Rajko Turk, umdv. prof. dr. Ozvald, predsednik češke obce Ryška, predsednik Jugoslovenske lutkarske zveze Kovač in kot domačina, starosta inž. Bevc in podstarosta dr. Kune.
Spored Je otvoril društveni orkester Sokola I s Pesmijo sokolskih legij, nato pa je imel starosta inž. Beivc kratek spominski nagovor. Lutkovni odsek obhaja danes svojo lOletnico v okviru jubilejnih prireditev 301etnice Sokola I. Poudaril je zgodovinski pomen dela lutkarjev s Tabora, ki so organizirali prvi sokolski lutkovni oder v Jugoslaviji, in danes pohajajo k njim po izkustva in pobude lutkarji iz vse kraljevine. Lutkovni odsek Sokola I je to drobno, otroško umetnost
dvignil na stopnjo, ki nam daje nade še večjih, popolnejših uspehov. Do te nade smo upravičeni toHlto bolj, ker so lutkarji na Taboru obogatili naše slovstvo tudi s številnimi izvirnimi deli. V domu Sokola I pa so dani tudi vsi zunanji pogoji za prospeh lutkarske igre, saj Je odsek poskrbel za lepo modernizirano dvorano in za prenovitev odra. Lutke so že v svojesm bistvu mladina izredno blizu in vsega uvaževanja je vredno spoznanje, da so lutkarski odri najboljše sredstvo za širjenje sokolske misli v mladih vrstah. Naj bi se tudi z odra na Taboru zmerom širila najčistejša ljubezen do domovine, pa vera v narodno edinstvo in v našo kra-Ijevsloo družino z mladim vladarjem Nj. Vel. Petroim II.!
Sledil je duhovito zasnovani, pa tudi resnega zrnja bogati J urokov pozdrav ob lOletnioi, ki ga je govoril Marjan Bratuž, a ko Je orkester zsigral Triglavsko koračnico, so se veliki in mali v občinstvu od srca nasmejali malo žalostnim, a še bolj veseBin avanturam, ki jih opisuje Daro Svetlič v veseloigri »Jurček gre na Triglav«. Na koncu je še prvi predsedniik odseka Joso ZddBirič dodal nekaj posrečeno zamišljenih kabaretnih nastopov, ko so člani odseka izvedli še revijo najmar-kantne^ih lutk, je orkester s sokolsko koračnico zaključil skromno, a zato še toliko bolj prisrčno spominsko slavje.
Vlakovodja je obležal pod vlakom
Današnja lepa nedelja ni ostala brez nesreče, ki se je pa razmeroma vendar še srečno iztekla. Bilo je ob desetih dopoldne. Na železniškem viaduktu nad Smartinsko cesto so premikali vagone. Pri skupini vagonov ravno na viaduktu je stal med tiroma vlakovodja tovornega vlaka g. Anton Majcen, ki je star 53 let in prebiva s svojo družino v Tovarniški ulici 1.
Naenkra«. je z druge strani privozila lokomotiva in zadela v skupino vagonov. Vagoni so se odbili in podrli vlakovodjo Majcna pod sebe in stekli žezenj. Vlakovodja Majcen je bil k sreči toliko duhapri-soten, da se je zleknil po dolgem in se z obema rokama oprijel železniških pragov. Držal se je z vsemi močmi, sicer bi ga bili vagoni potegnili s seboj in ga gotovo spravili pod kolesa. Ker pa so tovorni vagoni precej nizki, gospod Majcen pa dokaj zastaven mož, mu je železje pod vagoni posnelo vso obleko na prsih, raztrgalo mu je plašč in bluzo in perilo, skratka, sleklo ga je do kože. Pri tem je Majcnu tudi utianilo prsni koš.
Ko so bili vagoni čezenj, je šele vlako-spremno osobje opazilo, kaj se je zgodilo. Pobrali so Majcna in poskrbeli, da so prihiteli ponj mestni reševalci, ki so poškodovanca prepeljali v bolnišnico. Majcen ni prav nič krvavel, le o notranjih bolečnah je tožil. Upanje je vendar, da poškodbe niso prehude in da bo g. Majcen kmalu spet tako krepak, kakršen je bil pred svojo nenavadno nesrečo.
V ostalem so mestni reševalci imeli danes miren dan. Le popoldne so Se enkrat morali z avtom na pot, in sicer tokrat niso prepeljali koga z doma v bolnišnico, marveč iz bolnišnice domov. In sicer je to bila 73-letna Marija Grmekova iz Borovnice, o kateri smo poroCali. da Jo je v petek pri napajanju živine podrla podivjana krava, Ji zlomila nogo in ji stopila tudi na glavo. Zdravniki so se trudili okrog uboge stare ženice, toda rešiti Je žal niso moglL Ustreženo je bilo siroti, ki je prosila, naj
jo vsaj prepeljejo ▼ domači kraj umreti... *
Tudi policija je imela danes precej miren dan. Prijavljen je bil samo en vlom, in sicer se je neki nepridiprav splazil v noči na nedejo v Sokolski dom na Viču in povzroča za 300 dO 400 din škode. Q
vlomu je bil takoj zjutraj obveščen kriminalni oddelek, ki je začel iskati sledove. Zaenkrat vlomilec še ni na varnem.
Z Bleda je bila ljubljanska policija danes kratko obveščena, da je drzen vlomilec ponoči obiskal domačijo nekega posestnika v Zasipu. Odnesel je prav znaten plen. In sicer je pobral pet tisočakov, šop stotakov in nekaj srebrnega denarja, med njim tudi starih avstrijskih goldinarjev in kron. Očitno je bilo vlomilcu prav dobro znano, kje in koliko denarja hrani pose+nik. Skupno je nabral za 7000 din gotovine. Orožniki so ves dan poizvedovali za zločincem.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 8. novembra: zaprto. Torek, 9. novembra: Beraška opera. Red A.
OPERA
Začetek ob 30. nri
Ponedeljek, 8. novembra: zaprto. Torek, 9. novembra: zaprto.
Direktor Putnika v Beogradu je odstopiL
Kakor poročajo, je glavni ravnatelj »Putnika« v Beogradu podal ostavko. Fo njegovi odpovedi bo m^sfo glavnega ravnatelja prosto s 1. decembrom. Seveda se je pojavila že vrata kandidatov. 0 vzrokih odstopa še ni rtof^enih siporočil.
Umrla je po daljšem trpljenju v Ljubljani na Mestnem trgu 2. gospa Ljudmila Se-pinova, soproga elektromonterja, mati sedemletnega sinčka in sestra trgovca Lamni-ka. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob 14. Lap ji spamin. žalujočim naše iskreno sožailje!
Akademsko starešinsko društvo Jadran sklicuje redni letni dSčni zbor idtae 15. t. m. ob 20. v prostorih ZKD — Kacina— z običajnim dnevnim redom. Predsednik.
Luthrovo predavanje b« ▼ sred«. Za soboto zvečer napovedano smučarsko predavanja znanega nemškega novinarja se ni vršilo, ker se je pokvaril projekcijski stroj. Predavanje bo t sreda
Vsem društvom v Ljubljani
Obupne razmere v naši ženski bolnišnici, kjer ni ne najpotrebnejšega perila, ne zdravil, tako da mora bolnišnica porodnice odklanjati v najkritičnejših trenutkih, so prisilile žene, da združeno s predstavniki drugih dobrodelnih in socialnih organizacij in ustanov opozore odločujoče čini-telje, kako silno nujna je takojšnja pomoč. Vsak dan je dragocen, kajti vsak dan je v ženski bolnišnici odklonjenih toliko in toliko življenj. Zato ni bilo časa za poseb-toliko življenje. Zato nI bilo časa za posebna obvestila, temveč se kar po tej poti pozivajo vsa ženska človekoljubna in kulturna društva, naj podpišejo spomenico, ki bo na pogled in podpis danes 8. novembra od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v prostorih Splošnega ženskega društva na Rim ski cesrti, št. 9. Podpišeta naj tajnik in predsednik, ki naj prineeeta s seboj društveni žig.
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor. 7. novembra
Čemerna, jesenska nedelja, neobičajno rpirna brez večjih prireditev in brez tradicionalnih občnih zborov, ki iih navadno sklicujejo Mariborčani najrajši ob n^eljah. Dotok izletnikov iz sosednje Avstrije ie ponehal, izletniški avtobusi so za leto^n.io sezono končali svoje običajne in v zadnjem času tako priljubljene turneje v naše severno ozemlje. Mariborčani so pa dosedanje njihove izlete v bližnjo okolico zamenjali z gostinskimi lokali in je bilo ve? din pa vse do poznih ur po kavarnah in gostilnah razgibano vrvenje- številni planinci =o ?e odpravili na Pohorie, kjer so danes blagoslavljali lično zgrajeno kočo pod Kopo na Pungartu. novo planinsko postoianko slavenjgraške podružnice SPD
Premiera >Treh mladenk«
Snoči je naše Narodno gledališče otvorilo svojo letošnjo operetno sezono z znano Schubert-Rerthejevo tri dejansko opereto >Pri treh mladenkah«, ki je privabila v Talijine prostore rekordno število ljubiteljev in obiskovalcev našega gledališča. Opereta ie v Rasbergerjevi režiji in pod spretno taktirko diregenta I. Herzoga žela proiortm uspoh. Izmed ostalih sta se zlasti odlikovala po igri kakor tudi po petju Belizar Sancin in Jelka Igličeva, ki sta bila deležna toplega priznanja in viharnega aplavza. Snočnji rekorden obisk je ponosno in živahno izpričal potrebo čim večjega števila glasbenih prireditev v našem Narodnem gledališču.
Martinoranie Sokolov t Narodnem domu
Neumorno delujoče Sokolsko društvo Maribor 111. je imelo v sot>oto v vseh prostorih Narodnega doma svoj letošnji Martinov večer. Sokoli in njim naklonjeno narodno občinstvo ie zasedlo V6e prostore Narodnega doma do zadnjega kotička in je razgibano rajanje trajalo pozno v noč. Izkupiček, ki >e znaten, gre v prid revni sokolski šolski d^ci-
Spominii padlih narodnih žrtev
Dopoi Ine je imela starokatoliška cerker spominsko mašo za narodne žrtve v Pri-morju in na Koroškem, ki jo je bral mariborski starokaioliški župnik g. Šegula. Maši so prisostvovali zastopniki mariborskih naciona'nih in kulturnih organizacij iaT številno občinstvo.
Zabranjeno predavanje
Predstoiništvo mariborske policije je za-branilo predavanje znanega smučarskega strokovnjaka Carla I. Luthra iz Monakove-ga, ki bi se moralo vršiti v sredo zvečer ▼ veliki unionski dvorani v Mariboru.
V zlato svobodo
Danes dopoldne je bilo pogojno izpuščenih iz moške kaznilnice 17 kaznjenev, večinoma domačinov iz najbližnje okolice. Med njimi so morilci, ubijalci in tatovi, ki so svojo kazen že delj časa odsedemli v mariborskih kaznilniških prostorih. Po izvršenem daktiloskopiraniu na policiji so jih odpravili v njihove domovinske občine.
Kriminal
Mariborska policija je v noči od sobote na nedeljo izvršila obsežno racijo po vseb lokalih, zlasti pa na periferiji. Aretiranih ie bilo več oseb, ki se trerutno niso mogle izkazati, s čim in kako se preživljajo, a so jih kasneje večinoma izpustili. Za nočne ptičke je bila to prav nemirna noč. — V Usnjarski ulici je v noči na nedeljo napadel neki moški 251etno kuharico Marico Partličevo, stanujooo v Gosposvetski ulici 27, ter jo tako pre<mi\astil, da so jo morali poklicani mariborski reševalci prepeljati v splošno bolnišnico- Napadalec je -Zginil in ga sedaj išče policija. — V Koroščevi ulici 43 pa je doslej še neizsledeni tat ukradel Elzi Perkovi pernico in podzglavnik v vrednosti 1000 dinarjev.
MEDICINSKI IZREKI
Pravi pacient ima dolžnost, zapisat; vse, kar se mu zgodi hudega, na račun borzni, in kar se mu zgodi dobrega, na račun zdravnika. Toda pacient je pač tudi človek in napravi to reč pogostoma narobe. — Sondregger.
Pomagati trpečim je got jvo ena najlepših sposobnosti, ki jo ima človek. Toda napraviti Jo je treba za umetnost, družiti mora medsebojno znanje in moč, če naj ima za človeka in za druge poln, osrečujoč učinek. — Billroth.
Vidimo, da se žalost nad kakšno izgubo ublaži, če spoznamo, da izgubljenemu na noben način ni bilo pomoči. — Feucht-ersleben.
Zelo lahko je ugotoviti duševno bolezen, zelo težko pa duševno zdravje. — Prof, dr. S t r a n s k y.
Daj vsakemu bolniku roko! Marsikateri dobri namigljaj ti bo dala že bolnikova, roka. — C e 1 s u s.
Kardinala Mazarina eo nekoč vprašali, kaj misli o nekem sodniku, ki je bil splošno znan zaradi svoje prevelike strogosti.
»To je nedvomno izvrsten sodnik«, je dejal Mazarin. »Pri vsaki razsodfbi ga jezi ea-roo to, da ne more spoznati za krivega obtoženca in pa tožnika!«
Zemnnska vremenska napoved; Vedro ▼ primorskih krajih, prtežno Oblačno po vseh ostalih. Pričakovati je tudi defcja. Kbšava v Podunavju bo popustila. Temperatura se bo znatno dvignila.
»JUTRO« pone3d}sEa Iz3ij«
3
P= VttMJ**, JtWW
(Državni prvaie poražen
LJubljana zasluženo odvzela Gradjanskemu obe točki — Slab dan za beograjske klube
Hašk vodi — Sreča Jedinstva
Predzadnje kolo državnega prvenstva je Ljubljani, zlasti po zadnjem neuspehu belo-zelenih proti Basku, prineslo prav prijetno presenečenje. Naii enajstorici, ki je nastopila v nekoliko spremenjeni postavi in v kateri je igral tudi en novinec, namreč srednji krilec Vovk, je nspelo, da je državnemu prvaku Gradjanskemu odvzela v zelo zanimivi in do konca razburljivi tekmi obe točki. Naglasiti moramo, da je ta uspeh zlasti po igri Ljubljančanov v prvem polčasu popolnoma zaslužen. Da bi Gradjanski odnesel obe piki v Zagreb, bi morali vsekakor smatrati kot krivico usode. Toda hvala bogu .je uspeh ostal v Ljubljani, čije moštvo je včeraj vendarle dokazalo ,da se še zna boriti in da ne smemo preveč pesimistično gledati v bodočnost. Res je, da je Ljubljana po včerajšnji zmagi ostala na istem mestu, kakor prejšnjo nedeljo, namreč na predzadnjem, vendar pa je treba to pripisati naravnost neverjetni sreči, ki spremlja v sedanjem tekmovanju beograjsko Jedinstvo. To moštvo je v osmih tekmah zabilo komaj 4 gole, pa si je kljub temu nabralo eno točko več kot naša Ljubljana. Gradjanskemu bodo včeraj izgubljene točke precej manjkale. Zelo so se zmanjšali njegovi izgledi za naslov državnega prvaka. Sedaj je zdrknil s tretjega na 4. mesto.
Poraz Gr^djanskeara bo gotovo zelo bolestno odjeknil v Zagrebu. To bolest pa bfi še povečal poraz drugega zagrebškega moštva Concordie, ki je oddala obe točki novincu Jedinstvu ter tako ostala na zadnjem mestu, kjer bo najbrže ostala. Mi jI sicer tega ne želimo, še manj pa seveda
želimo, da bi Ljubljana, ki jo čaka prihodnjo nedeljo težka tekma v Beogradu, zavzela na koncu jesenskega prvenstva njeno mesto.
Včerajšnji dan za beograjska moštva nikakor ni bil uspešen. Tri beograjska moštva so komaj izbila dve piki. Jugoslavija je bila celo v sredi Beograda poražena, BSK in Bask pa sta Igrala neodločeno. Nekoliko fatalno je izguba ene točke za BSK. Izborni Hašk ga je sedaj glede točk dosegel, ima pa celo boljšo goldiferenco, tako da je sedaj na čelu tabele, Zagrebu naj bo vsaj to delna tolažba, saj bo žalost zaradi poraza Gradjanskega v Ljubljani itak dovolj velika.
BSK je padel na drugo mesto, Hajduk je sedaj tretji v tablici, Bask je ohranil svojo pozicijo na petem mestu. Sledi mu sarajevska Slavija, ki je pridobila eno mesto, Jugoslavija pa je padla na osmo mesto.
Do prihodnje nedelje je tablica tale: Hašk	8 6 1 1 21: 9 13
BSK	8 6 1 1 27:12 13
Hajduk	8 3 3 2 17:17 9
Gradjanski	8 3 2 3 19:12 8
Bask	8 3 14 15:11 7
Slavija	8 3 14 10:13 7
Jedinstvo	8 3 0 5 10: 9 6
Jugoslavija	8 3 0 5 10: 9 6
Ljubljana	8 2 2 4 7:15 6
Concordia	820611:29 4
Prihodnjo nedeljo se bo zaključilo jesensko tekmovanje z naslednjim sporedom:
v Beogradu BSK : Ljubljana in Jedinstvo : Hašk. v Zagrebn Concordia : Slavija in Gradianski : Pa<»k. v S n 1 i t u Hajduk : Jugoslavija.
Lf nMfanai Gradjassski 1:8 (Os©)
Zagrebški /purgerji« so le privlačnost zase med ljubljanskim občinstvom. Sicer ni Igrišče nudilo spomladansko sliko, ko je bilo preko 5000 gledalcev. Napovedanih zagrebških »kibicev« ni bilo! Tako smo ostali sami domači med seboj, a bilo nas je na igrišču okoli 3.500.
Ljubljana: Pogačnik — Hassl. Bertoncelj I — Žitnik, Vovk. Boncelj — Slapar, Pu-po, Tičar, Bertoncelj II., Jež.
Gradjanski: Urh — Hugl, Cesarec — Ko-vačevič, Jazbinšek, Kokotovič — Brozovič, Antolkovič, Lešnik, Pogačnik, Pleše.
Kar od vsega začetka je potrebno ugotoviti, da je to bila naša letošnja največja tekma. Velika po dobrem posetu, močna po svoji razgibanosti, težka po svoji vsebini, a na zunaj se je pokazala na dobri športni višini; in če se spomnimo na prvi polčas, bomo še ugotovili, da je bila iz-r3d.no napeta, temperamentna, skrajno živahna, skoraj razburkana borba dveh dobrih protivnikov, od katerih je bila Ljubljana toliko terensko premočna in si pred golom izdelala toliko lenih prilik, da bi bila upravičena do naskoka vsaj enega gola ob polčasu.
Ljubljana
je postavila v polje »pomlajeno* moštvo. V bistvu ni bilo skoro nobene pomladitve, le Vovk iz pomladka ie avanziral do časti prvega moštva; druge spremembe so se izvedle le s par rošadami V tej obliki je bil napad mnogo a^ilneiši. če že drugega ne, je znal vsaj držati žogo in prenašati igro "pred nasprotnikov gol. S tem je bila v veliki meri razbremenjena obramba, ki je z manjšo količino dela mosla svoi posel opravljati v=e boli hladnokrvno, zanesljivo in natančno Pognalo se ie. da ie srednja vrsta v spremenjenih prilikah dokaj slabotnejša, toda je ta upadec moči gladko odtehtala večja napadova asilnost.
Moštvo se je borilo od za^e+ka do konca. Vsi so bili požrtvovalni, lahko se reče. do onemoglosti. Ali niso bili vsi enakih kakovosti. Tn tudi vzdržali niso vsi do konca.
Nanad je zaigral, toda samo do polčasa. Tri je bH zelo neenoten Ob polovici i^re se je Slapar se=;ul in ni mogel več dati celega moža. Jež r-a levem krilu ie ohranil svojo č-'lost tudi samo polovico isre. Tičar seveda ni prvoklasen srednji vodja, po+em je 7. Te-"em zamenjal mesto in ;e dobil pravtako kot on lepe stvari, od katerih iih je mnogo, mnogo uprooastil pra^ tako kot prej Jež. Po+<"a na kon<*u rešila situacijo, +oda tak;h stvari ie b^o že prei skoro pol tucata' Pupo vr»<«el v napad mnogo živahnosti in odločnosti, toda vso bolj se je z?ublial nazaj, kakor da n? h' mogel pozabif na m^tn srednjega kr:'-ca. V odločilnih trenotkih ea zato ni bilo pred golom in je vse ni®<*ovo udei«tvova-nje obstojalo v pripravljanju prilik drugim. Ni njegova krivda, če iih niso znali izkoristiti. Pep^k ie *T «dli funciVal 'a vodio napada, ni bM toliko borV>*>n kr>t proti Basku, nli je dal no svo1"0 dobrega napadalca. Ali je rp?er> Dr"bVm naoaria? Morda bi se ta netn-i<v? sčasoma uigrala, nekoliko je več tehnike in =no=obnncti v tel tvorbi. Toda ni nravi h kril in nj vodio peterice. Do nadaljnjega je napad še vedno odprt problem.
V	srednji vrsti je prvič zaigral v ligaški tekmi mladi Vovk. Pozna se mu bodoči igralec, nekaj zna, ima pregled; nekaj bo še iz njega, saj slovi kot največji talent med podmladkom. Zaenkrat je napravljal vtis, kot da si ne bi prav upal. še najbolj se je zanašal na svojega prednika in je z njim tudi najlepše sodeloval. Defenzivno je svoji nalogi v polni meri zadostil. Prilepil se je na nevarnega Lešnika in mu ni dal. da bi se razvil. Luce in Boncelj sta bila v svoji formi. Posebno težavno nalogo je imel Luce, ki je moral držati opasnega Plešo; njega je Gr. ves čas neprestano forsiral in ne po nemarnem: bil je najboljši v zagrebškem napadu. Zato ni čuda, če je tudi Luce vzdržal ob peklenskem tempu ki je bil tako značilen za prvo polovico igre, samo do polčasa.
Bravo Pogačnik!
V	obrambi je bil najboljši Pogačnik. Ne sasno v obrambi, temveč sploh na polju. Eno samo priliko je imel Gr., ko je An-
ač zgrešil s stoodstotni pcadcijL Vse
drugo je postalo siguren Pogačnikov plen; držal ni nobene nevarne visoke žoge, ali odbijal jih je z virtuozno sigurnostjo; nizke žoge pa je pobiral iz kotov kar tako mimogrede. Ni pretirano, če se reče, da je zmaga Ljubljane v znatni meri individualna Pogačnikova zasluga.
Od branilcev je bil Stane vidnejši po svojem nebrzdanem temperamentu, toda tudi Hassl je s svojo prevdarnostjo bil enako uspešen. Zameriti pa je obema, da 9ta Pogačnika ob njegovih tveganih posredovanjih premalo čuvala in krila, tako da so fanta dvakrat precej občutno ranih.
Gradjanski
je pustil Ljubljani obe točki, na katere je s precejšnjo sigurnostjo računal. Zasluženo jih je izgubil, dasi ja imel na terenu v splošnem boljšo, ali vsaj homogenejšo enaj-storico (v drugem polčasu deeetorico). Ni več tisto veliko moštvo izza spomladanskih časov. Ali je v celoti še vedno ensamble, ki predstavlja udarno moštvo, sposobno tudi velikih podvigov. Purgerji so v prvem d6lu igre podlegli temperamentu ljubljanskega moštva, izredno poletna ter požrtvovalna nasprotnikova igra lih je dodobra zmedla. Ali so pokazali svoje odlike, potem ko so bili številčno oslabljeni. Š3 za treno-tek niso klonili, narobe, kakor je prvi polčas pripadel Ljubljani, tako so oni tekom druae polovice igre znatno prevladovali na terenu. Če bi trčili na drugega vratarja v nasprotnikovem golu, bi bili po vsej priliki pobrali lovorika tudi v tej bitki-
Zagrešili čo veliko taktično napako," da so po Kovačavičevj izključitvi stalno zanemarili njegovo krilo, ki je bilo res slabot-nejše v eni ali v drugi zasedbi. Toda od tod jim je prišla koncem igre poguba, ki jih je pripravila ob eno dragoceno piko. Druaače so purgerji v splošnem zadovoljili, t-ili so do odmora sicer nekoliko podrejen nasprotnik, zato pa eo se znatno poboljšali v drugi polovici igr^ in dali res dobro in primerno partijo. Najbolj soliden del moštva imajo v ožji obrambi, v kateri je razred zase Hugl, kar se je videlo Šele po Ko-vačičevi izločitvi, ko j3 sam, in precej uspešno prevzel nase levo stran ljubljanskega napada. Cesarec mu je bil zanesljiv partner, dasi ga ni dosegal, Urh pa je svoje delo, kolikor ga je bilo, opravil preosj sigurno izza varnega zidu za branilsko ba-riero. Na višini obrambe je bil tudi napad, ki je mnogo operiral preko nevarnega, lokavega in brzoga levega krila. V napadalni trojki je bil posabno čuvan Lešnik, toda ta del napada je kljub vsemu dal mnogo dela ljubljanski obrambi, o čemer bi Pogačnik zna! zapeti posebno melodijo. Mnogo so streljali, posebno v drugem polčasu, ko se je napad lepo razvil. Antolkovič je imsl vsaj enkrat prelepo priložnost, pa je posla) žosro preko in nikoli več se ni vrnila. Brozovič na desnem krilu je uporabna moč, toda do Medaričeve sposobnosti ne s?ga-Krilce je bilo najmanj videti in tudi res niso bili najboljši de! moštva: isto kot v moštvu Ljubljane. Zato je tudi valovila igra tako bliskovito s polja v polje, od gola do gola. Toda v celoti so bili krilci nad ljubljanskimi tovariši, vsaj v kolikor so bolj pokrivali, tolj srčno startali, bolj spretno povezali vse del? moštva v uglajenejšo celoto. Individualno se ni nihče posebno odražal.
Igra
je bila ot> upoštevanju vseh omenjenih vrlin in šibkosti le na znatni vifiini, kot jih nismo vajeni gledati v Ljubljani. Za^ ostalost oboh srednjih vrst za ostalimi deli moštev je dala poteku izredno na-glost, omogočila je stalno in bliskovito menjavanje situacij, s tem 9e je stopnjeval od minute do minute tempo, kateremu so nekateri igralci Ljubi jane vse prezgodaj podlegli. V splošnem je bila igra prav fair, dasi trda in borbena, in če je mestoma pretil temperament, da bo prekipel, je blaži lno posegal vmes sodnik, ki je bdi svoji nalogi povsem dorasel.
Ljubljsna igra proti soncu ki prva akcija spravi Urha v težavo, toda žogo pobere iz kota zanesljivo. Sledijo lepi napadi Ljubljane, toda v 4. minuti kot za Gr. Nervoza je takoj minila in Gr. prvi uredi svoje vrste. V 9. minuti živ napad Lj., Tičar In jež rta v poziciji, pa stopata. Do 20. min. je 14- sfcalnct r napada, r 16.
min. strelja Slapar s kota, Urh mora ponovno posredovati. V 20. in 21. min, se usidra napad Gr. v kazenski prostor Lj., doklef ne očisti položaja Pogačnik z uspešno intervencijo. Igra s© zelo požrtvovalno, Gr. pritiska po levi strani, Lj. bolj po sredd, Obe moštvi bijeta po enkrat s kota. V 28. minuti se Pmpo predolgo pripravlja, sicer je bdla prilika že zrela. V 30. min. pošlje Pepčeflc Slaparju na čisto, njegov center doseže Jež sam pred golom toda žoga gre v kot. V 33. min. bi bil skoro Hassl z nerodnim go&lkickom zakrivil nesrečo, k sreči gre Lešnikov strel v aut. Potem pritisne Gr. in si pribori dve žogi s kota, v 39. min. pošlje Duce kresen prenos pred Urha, ki le še utegne zaoikreni-ti izpred Ježa v kot. V 41. min. oster start Pupota in Kovač eviča hkrati, iz katerega se izcimi upravičena Kovačevičeva izključitev, ki je tvorno napadel Pupota. Sicer nič važnega.
Po odmoru je takoj videti, da je Lj., ali da so nekateri njeni igralci znatno popustili. Zato se Gr. s samimi desetimi možmi uspešno uveljavlja in deloma prevladuje. v 6. min. kot za Lj., pa ostane brez koristi. Razvijejo se nevarne borbe v ljubljrmski polovici ki v 12. min. ima Gr. edinstveno priliko: Antolkovič je ra petki r? ^'torr? toda žoga mu je visoka.
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od L IIL 1937
Sledi deset težkih miniut, t katerih mora pokazati Pogačnik vse svorje znanje in tvegati svojo odločnost. Potem zamenjata mesti Jež in Tičar. Napad sedaj bolj funkcionira,, v 26. min. pripravijo Slaparju priliko, da odda rahel streielk. v 38. minuti mora Pogačnik zopet tvegano posredovati in ga pr>i tam Brorovifi nemito oplazi, da stoka od bolečin. Pa le ostane v golu in še u=ipešno brani. Zaradi izgube časa oP Pogačnikovi nezgodi pododjša sodnik igro za tri minute in v teh pade odločitev. Slaparja napadajo, naj se drži svojega mesta, in res v 46. min. dobi na čisto, prenese nekritemu Tičar ju, ta si utegne namestiti in — Urh mora kapitulirati,
1 s O za Ljubljano
ter vihar na igrišču. Seveda je takoj zatem konec.
Dunajčan g. Becanesk je sodil v stilu mednarodnih sodnikov z veliko avtoriteto. Bil je strogo korekten in objektiven. Ni napravil nobene več^e rapake.
Jedinstvo : Concordia
%: 1 (1:0)
Zagreb, 7. novembra.
Na današnji prvenstveni tekmi sta obe moštvi pokazali precej slabo igro. Poraz Zagrebčanov je zakrivil mladi neizkušeni vratar Celesnik. V 11. min. prodre Pašan-ski, ki je stal of side, pred gol in doseže vodstvo za Beograjčane. V drugem polčasu je Martinovič po lepi akciji izenačil. Kmalu nato je po krivdi vratarja padel drugi gol za Jedinstvo, ki ga je zabil Kečkeš.
Sodil je g. Kap iz Sarajeva, ki je bil zlasti glede presojanja of sideov zelo slab.
BSK: Slavi ja 4:4 (2:1)
Sarajevo, 7. novembra.
Aspirant za naslov državnega prvaka BSK, je komaj ušel porazu. V 18. min. je bil komer proti Slaviji in BSK je zabil prvi gol. Ta gol je zakrivila obramba Sla-vije. BSK nadaljuje z napadi ter je v prvem polčasu v premoči. V 30. min. zviša Valjarevič na 2:0. Takoj nate pa se Slavija znajde in v 40. min. I ehar zniža na 2:1.
V drugem polčasu je Glišovič zabil tretji gol za Beograjčane in dve minuti kasneje vodi BSK po Mošinem golu s 4:1. Nato pa začenja BSK popuščati. Sodnik odredi dva komerja proti BSK. Po drugem kornerju v 10. min. zniža Slavija že na 4:2. V 14. min. zaradi foula prosti strel proti BSK. Slavija zabije gol, ki ga pa sodnik zaradi of side ne prizna. Slavija pritiska dalje in že je v 18. min. po Salipurjevem golu samo še 4:3 za BSK. V 29. min. prosti strel proti BSK. Z avt črte strelja iz daljave 35 m Zagorac direktno v gol. Domačinom se je posrečilo izenačenje.
Bask : Hajttaft
vodstvo za domačine. V 20. min. zviša Spa-sojevič z razantnim strelom na 2:0. Kmalu nato se Hajduk nekoliko znajde. Korner proti Basku, ki ga strelja dobro AlujeviČ. Zoga preide golovo črto, dr. Ivkovič vrže sicer žogo iz gola. toda sodnik prizna zgo-ditek. 2:1 za Bask.
V drugem polčasu je Hajduk mnogo boljši in postaja nevaren nasprotnik. 2e v 5 min. se mu posreči izenačenje. V 13. min. odda Lemešič desnemu krilu K»-agi-ču, ki pa je menda stal v of sideu. in Hajduk preide s 3:2 v vodstvo. Proti koncu igre strelja Savič ostro na gol Hajduka. Detlinger preokrene smer žoge, kar je Haj-dukovega vratarja precej zmotilo in žoga gre v gol. Torej neodločen rezultat.
Sodil je g. Podubski iz Zagreba energično in objektivno.
Hašk: Jugoslavija
1:0 (0:0)
3: i (2:1)
Beograd, 7. novembra.
Beograd je imel danes dvojno prireditev, in sicer prvenstveni tekmi med Baskom in Hajdukom in med Haškom in Jugoslaviio. Ob začetku prve tekme je bilo na igrišču okoli 5000, pri drugi tekmi pa že 9000 ljudi.
Prva tekma med Baskom in Hajdukom je bila zelo zanimiva in razburljiva. V prvem polčasu je Savič že v 2. min. po krivdi ožje Hajdukove obrambe dosegel
Igra v prvem polčasu je bila precej v znaku premoči Haška, ki pa ni mogel doseči nobenega gola. V 9. min. II. polčasa odda Hitrec žogo Horvatu, ki v zaletu zabije edini gol tekme ter s tem reši svojemu moštvu dragoceni točki. Jugoslavija bd bila doživela še večji poraz, ako ne bi njen vratar Spasič igral zelo dobro ter rešil mnogo nevarnih situacij. Jugoslavija je bila v prvem polčasu sicer dobra, v drugem polčasu pa je njeno moštvo sličilo razbiti vojski.
Objektivno je sodil g. MHnarijt 7a_ greba.
Ostale nogometne tekme
SOFIJA: Češkoslovaška : Bolgarija 1:1 (1:0)
DUNAJ: Prvenstvo. Vienna : Admira 3:2, Rapid : Austria 2:1, Wacker : Favo-ritner AC 9:2.
BRNO: Zidenice : FAC 7:2.
BRATISLAVA: Sportklub (Dunaj) : Bratislava 5:4.
RIM: Prvenstvo. Fiorentina : Liguria 3:1, Bologna : Luchese 3:0. Juventus : La-zio 1:1, Livorno : Napoli 1:0, Roma : Torino 2:1, Genova : Ambrosiana 1:1, Milano : Atalanta 3:0, Triestina : Bari 6:0.
BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Ferencvaros : Sziirketaxi 4:3, Hungaria : Nemzeti 2:2 Ujpest : Budai 1:0, Budafok : T6r*>k-ves 5:1, Kispest : Phobus 2:0, Elektro-mos : Gyoor 5:2, Szeged : Bocskai 2:0.
Na bojiščih LNP
Tudi podsavezne tekme so zelo zanimive in prinašalo enemu zadovoljstvo, drugemu žalost
Včerajšnja nedelja ljubljanske skupine je potekla v znamenju štiric: trije rezultati štejejo po jitiri, kranjski pa dvakrat štiri. Zmagali so na treh frontah favoriti, srečanje med Reko in Jadranom je bilo odprto vprašanje, pa ga je tokrat Reka odločila v svojo korist.
Kranj se nadalje čvrsto drži na prvem mestu, Hermes se je preboril do drugega mesta, tudi Svoboda je avanzirala za eno mesto, dočim je Jadran padel z drugega na četrto — ni še bil tako globoko. Reka ostane na dosedanjem mestu, potem sledi prepad do konca tabele, na kateri so se spremenili samo količniki, drugega pa nič.
Hermes: Bratstvo 4:1 (3: l)
Hermes je nad Jeseničani prepričevalno zmagal, in sicer v naskoku, takoj začetkom borbe; v prvih petnajstih minutah so Jeseničanom nasuli tri gole v mrežo, potem so se pa igrali.
Igra je v prvem polčasu potekla precej v premoči Siškarjev, ki so se sicer proti koncu polčasa dali presenetiti, tako da je Bratstvo prišlo do edinega »zgoditka. Po odmoru pa so se gostje bolj razživeli na igrišču, lahko se tudi ugotovi, da niso bili slabše moštvo. Toda bitka je bila tedaj že davno odločena.
Med ŠiSkarji sta bili zelo agilni obe krili, Derenda in Ice, dobro je držal situacijo po konci srednji krilec Košenina. V | splošnem je domače moštvo, bilo v celoti nad gosti. Bratstvo razpolaga z dobro ožio obrambo, v srednji vrsti je bil najboljši Savnik na levem krilcu, Zavrl v sredini je dal povprečno igro.
Gole so dali: Derenda 2, Brodnik in Fer-jan za Hermes, Kozjek za Bratstvo.
Sodil js g. Macoratia dobra
Reka : Jadran 4 s O (3 : o)
Rečani so se od začetnega udarca takoj energično zapodili v nasprotnikovo polovico in po preteku prve pol minute že beležili zgoditek: Jež je pas z desne sigurno pretvoril. Po preteku četrt ure je še Slanina dvakrat potresel mrežo. S tem so Vičani sosednega rivala s Trnovega že obvladali. Po polčasu se je v 17. min. posrečil šp četrti zgoditek in rezultat je bil dokončen.
Trnovčani so zasluženo podlegli. Vičani so prevladali na polju, bili so v vseh delih nad svojim nasprotnikom. Vidna sta bila Aljančič v obrambi in desni krilec. — Ja-dranaši se nikakor niso mogli znajti, dali so precej raztrgano igro, kljub vsej požrtvovalnosti jim ni uspelo spraviti svoje vrste v red. V ostalem je bila igra kljub rivaliteti lepa in fair, dasi je bila prven-stveno-ostra.
Sodil je g. Camernik dobro.
Svoboda: Slovan 4:0(1:0)
Slovanovci so se nemara spominjali uspeha proti Reki od prejšnje nedelje in so v prvi polovici igre hoteli ponoviti takratni podvig. Ni mnogo manjkalo do tega: nekoliko več odločnosti pred golom. Toda prišlo je narobe. Iz precej nenevarne situacije in še manj nevarne akcije »o utrpeli prvo zgubo: v 14. min. je kljub Slovanovi boljši igri v polju prišla Svoboda v vodstvo; Slambergerjev uporaben pas s krila je prišel do Komp-^reta, ki je tvegal rahel strel na gol, toda branilec je vratarju vzel razgled in žoga je počasi šla preko črte. Slovanovci so Še dalje napadali, pred golom so se pa spuščali v pretirano drib-ljanje in si sproti pokvarili vsako stvar. Se enjastke, redke prilike, se niso poslužili! Tekom drugega polčasa so se potem po-
vsem sesuli. In sedaj je prišla Svoboda do prve besede, ki jo je ne samo ohranila do konca igre, temveč jo je njen napad znal pretvoriti v številčen rezultat. Tako se igra nogomet! Videti je bilo na prvi pogled, da je Svobodino moštvo fizično močnejše in y kondiciji bolj doma. Te odlike so zadostovale za čisto zmago. Ostale tri gole so še dali: Rihtar, Rogelj in Kompare.
Igra je bila do polčas a živa in zanimiva; ter prilično napeta, potem pa je ob stalni premoči Svobodašev prešla v enostransko monotonost V Svobodinem moštvu je bil steber vsega Habiht na srednjem krilcu, med Slovanovci je bilo opaziti Tumo v napadu. ki pa je bil osamljen. Sodil je dobro g. Pečar.
Kranj : Mars 8 : o (4 : O) .
Kranj, 7. novembra. Tokrat so si Kranjčani izbrali še eno moštvo z dna tablice in ga z istim rezultatom odpravili kot Slovana. Kranj je bil v vseh delih visoko premočen in je delal na terenu, kar se mu je zljubilo. Score so ot-vorili kar sami Marsovci z avtogolom, potem sta ostale gole nasula v Marsovo mrežo Unterreiter štiri komade in Zorč tri.
V	moštvu Kranj dominira na vsaki tekmi, tako tudi tokrat Unterreiter, ki se mu pozna dolga šola v močnih moštvih. Dobro se je znašla tudi obnovljena napadalna trojka, dočim je bil Senica na noverr mestu v krilcih kar dober, vsekakor boljš kot v napadu. Marsovci so se dolgo branili, ko so pa videli, da jim gre Ie preveč žog v mrežo, so povsem zaprli igro in samo še b.-anili. S tem seveda svoje usede niso mogli popraviti.
Sodil je izborno g. Vrhovnik.
Železničar: Mura 4:1(2:0);
Maribor, 7. novembra. Za današnjo prvenstveno tekmo n-i stadionu Železničarja je bilo precej zanimanja, in to predvsem zaradi uspešnih nastopov Murine enajstorice v zadnjem času, ki je na lastnem igrišču z-ipcicdocra odpravila mariborska moštva. Gledalcev j0 bilo okoli 700.
Igra je bila v začetnih fazah precej raztrgana in medla. Sicer je bila povsem odprta. Koncem drugega polčasa pa se je razvila v pravo borbo, ki bi zaslužila priimek »lepa«. V drugem polčasu se je tempo stopnjeval ter je igra pridobila na živahnosti. Dočim je bila v prvi polovica drugega polčasa v znamenju izenačene igre, je zadnjih 20 minut 2elezničar absolutno domeniral v polju. Ni pa utegnil izbiti proti žilavi nasprotnikovi obrambi posebnih koristi.
Železničar je nastopil z navadnim napadom, ki je sicer dobro zaigral, toda tudi ta napad nima zanesljivega strelca. Najboljši del moštva je bila srednja vrsta, kjer je zopet briljiral stari Frangeš, ki je imel v stranskih krilcih dobra pomočnika. Eranilca sta bila zanesljiva razen v nekaj šibkejših trenotkih. Vratar je bil prav dober.
Gostje so zaigrali žilavo in požrtvovalna. Napad je skušal, da s kombinacijami pride do nasprotnikovega gola, toda zaradi nesporazumevanja med napadalci to ni uspelo. Zaradi tega je napad igral večinoma preko kril, ki pa nista bili dovolj sigurni in v odločilnih trenotkih tudi ne dovolj spretni. Prilik za realizacijo je bilo dovolj, in če jih enajstorica ni znala izrabiti, bo sama kriva, da na koncu prvenstvenega tekmovanja ne bo med prvimi tremi klubi v tabeli. Krivda za neuspeh moštva je predvsem pri napadalni vrsti, nato šele pri vratarju. Moštvo Mure se danes ni pokazalo kot disciplinirana enajstorica, ker so ves čas igre begali sodnika. Zaradi žalitve sodnika je moral v 28. min. predčasno z igrišča srednji krilec Kukanja. Prvi gol za Železničarja je v 8. min, zabil Go-linar. V 24 min. pa je Pavlin zvišal na 2 0. V 22. min. II. polčasa so gostje po Ho-ierju zabili častni gol. V 25. min. postavi Pavlin na 3:1, v 36. min. pa Vane na 4:1.
Sodil je prav dobro g. Veble iz Celja.
V	predtekmi je mladina Železničarja! premagala mladino varaždinske Slavije z 2:1 (1:01. Bila je to prva finalna tekma za Tivarjev pokal.
Rapid: Gradjanski 6 :0 (5 s O)
Na Rapidovem igrišču se je pred majhnim številom gledalcev vršila prvenstvena tekma med domačim Rapidom in Gradjan-skim iz Cakovca. Rapid je bil v vseh vrstah boljši nasprotnik ter tudi zasluženo zmagal. V II. polčasu so gostie uporabili vse svoje sile za obrambo, tako da Rapid ni mogel doseči večjega rezultata.
Sodil je g. Kopič dobro.
ČSK: Maribor S: 3 (1:1)
Cakovec, 7. novembra.
Veliko zanimanje je vladalo za današnjo prvenstveno tekmo. Maribor je sicer v polju predvedel dobro igro, toda pred golom se napadalci niso izkazali.
Cakovčani so igrali z izrednim elanoof ter tudi zasluženo zmagali.
Prvi gol za ČSK je zabil Breslauer v 12. min., toda že 8 minut kasneje je Vodeb izenačil. V 2. min. II. polčasa je sodnik zaradi foula diktiral enajstmetrovko proti Mariboru, ki jo je pretvoril Vamplin. V 4. min. je Breslauer zvišal na 3:1, 6 minut kasneje je Miloš znižal na 3:2. V 30. min. je zopet Breslauer uspešen za čakovčane, toda eno minuto kasneje je Podgoršek znižal rezultat za eno točko, v 42. min. pa je Takač postavil končni rezultat 5:3.
Dobro in objektivno je sodil g. Doberief iz Ljubljane.
Amater : Olimp 6:1(2:1)'
Zaradi pomanjkanja prostora poročilo • tej tekmi jutri.
»JUTRO« ponetfeflsiai izčafr
Booede^efc, & TL 198T:
(13est človeštva
FIlm o borbi Emila Zola za resnico In pravico v Drey-$asovi aferi
nflcoB; ki da vprav v današnjih dneh odmevajo spet po svetu, zato se ti zahvaljuje Tvoj Arnold Hoellrieged,« V teh dneh slavi vsa Praacija 501etnioo, odkar je izšlo Zohno monumen talno delo »Zemlja« (»La Terre«). Mislimo, da tudi skupaio z ostalim kulturnim svetom ne moremo lepše počastiti spomina velikega poborniika duha in resnice, če prisostvujemo filmskemu prikazu tega poštenega, borbenega in pomembnega življenja ter se ▼ duiru pridružimo besedam Anatolea Francea, ki jdh je izrekel ob krsti svojega velikega vrstnika: »Ne tugujmo za njim! SJaivimo njegov genij, ki bo živel na veke, dajajoč luči io navdiha, drugi
generaciji! vi, Ud danes uživate svotoodo, ne zabite Zobnih besed! Ne pooai&te onih, ki so se za vas borili! Njihov genij vam je prinesel svobodo! Spominjajte se jih! Ne bodite fanatiki! Zola! Njegov glas je prebudil Francijo! Krasen je duh našega naroda in naše zemlje! Krasen je ta duh, ki je pokazal svetu, kaj je pravica! Eden včlikih sinov Francije je pokazal s svojim velikim dejanjem, da temelji vse na pravici in na pravu človeka- Ni treba, da ga obžalujemo, ker je trpel. Lahko mu ie zavidamo! Premagal je usodo s svojim srcem! On je bil vest človeštva!«
čez drn In strn...
Gloria Holden v vlogi pisateljeve žene
Pavel Munl kot pisatelj Emil Zola
Te dni začne kino Matica v Ljubljani predvajati film, ki spada zaradi svoje dokiumentarične vsebine, etične resnobe, pereče aktualnosti, resnično umetniške režije in res dragocene igre vseh sodelujočih prvovrstnih igralcev med največje ustvaritve svetovne filmske produkcije in med vrhunce vseh filmskih izvajanj, kar smo jih kdajkoli videli v Ljubljani.
Pisatelji tega filma — med njimi znani Geza Herzeg — so kljub temu, da žive v Ameriki (ali morda ravno zato) pravilno začutili rak — rano sodobnega človeštva, spregledali so strahotno moralično razrvanost današnjega sveta ter so izdelali delo, ki bo globoko odjeknilo v vseh srcih, ki imajo še količkaj čuta za poštenost, za vest, resnico in pravico. Zadeli so z ostrim spoznanjem in zdravim bi-stroumjem skrito struno. ki na skrivaj brni v vseh mislih in vseh dušah ljudi izobraženih posameznikov in neizobraženih množic, ki niso še zapadle na zunaj blestečemu mamilu, na znotraj pa. tako nagnusnemu in ogabnemu strupu nasilno vladajočih boginj Hinavščine, Laži in Goljufije. V današnjem času korupcije in zlobe so nam taka in podobna dela dvakrat dobrodošla, da nam z vso učinkovitostjo velike umetnesti krepijo našo ma-Jodušnost in nam zadajejo novega poguma v tej strašili borbi za rešitev in obstanek propadajočega človeštva.
Ali ni to posebno znamenje časa, da je Zola ravno s tem svojim velikim etičnim dejanjem že v drugič zajel prva podjetja in prve umetnike vprav filmskega sveta? Emile Zola, slavni romanopisec, ustanovitelj naturalizma. avtor svetovno znanih del kakor so NANA, L U R D, PARIŠ, GERMINAL, DELO, POLOM, ZEMLJA, vstaja pred ns širni očmi predvsem kot znameniti, neustrašeni pisatelj Članka »J'aecuse« (Obtožujem). Pod tem naslovom je Zola v odprtem pismu predsedniku francoske republike napadel krivično postopanje francoskega sodišča v veleizdajniški Dreyfusso<vi zadevi in se z vso silo zavzel za revizijo procesa in za osvoboditev po nedolžnem obsojenega Dreyfussa. Kakor je znano, je bil 1. 1898. francoski generalštabni kapetan Alfred I>reyfuss po krivem obtožen zaradi vohunstva v korist Nemčije in je bila na podlagi ponarejenih dokumentov, lažnih inkriminacij in površnih indicov tudi resnično obsojen na dosmrtno ječo. čeprav je javnost slutila dejansko stanje in Dreyfussovo nedolžnost, si vendar nihče ni upal javno napasti zablode tako visoke državne oblasti, ki je uničila življenje nedolžnega človeka in hkrati občutno prizadela tudi čast in ugled celotnega vojaškega stanu. Največji in obenem tudi
najpopularnejša pisatelj tedanje dobe pa je na vrhuncu svoje slave tvegal svoje življenje in svojo prostost, da je dal javno duška postopanjem državne sodne oblasti. Zolajev pogum in ta njegova ne-porušljiva ljubezen do resnice sta ga pri' vedla tudi pred sodišče, kjer je bil obsojen na eno leto pregnanstva, ki ga je dejansko tudi preživel na Angleškem. A niti tam ni miroval. Boril se je in pisal vse tako dolgo, dokler ni njegovo neumorno prizadevanje rodilo v vsej evropski javnosti toliko prahu, da je bila francoska oblast pod pritiskom vsega evropskega javnega mnenja prisiljena izvesti revizijo, v kateri se je izkazalo, da je bil kapetan Dreyfus po nedolžnem obsojen in da je bil pravi krivec prarv za prav neki major Esterhazy. Zola, ta veliki opisovatelj dejanskih razmer, ki si je zlasti v socialnem pogledu kot pisatelj pridobil neminljive zasluge, je zna] tudi s svojim življenjem dokazati, da mora pravi umetnik v pravem trenutku tudi kot človek storiti svojo dolžnost in da se mora z vsemi svojimi močmi postaviti v službo pravičnosti in resnice.
Film je izdelalo zelo dobro sloveče podjetje VVarner Bros, ki se je zadnje čase res odlikovalo s svojimi izdelki ksikor »Upor vzhoda«, »Gospodar vojne«, »Tornado«, »Luč v megli«, »St. Quentin«, »Genij in demon«, da imenujemo samo najboljše med njimi. Kljub temu, da so imenovani filmi po splošnem mnenju ustvaritve največje kulturne in umetniške vrednosti, smatra svetovna kritika vendarle zadnjega »Zola« za najmočnejšega in najdragocenejšega.
Režija tega dela je bila poverjena Wil-helmu Dieterlu, crivšemu nemškemu igralcu, članu Reinhardovega gledališča v Berlinu, ki Je bil pozneje znam že kot sorežiser pri Reinhardtovem snemanju Shakespearovega »Sna kresne noči« in še kasneje kot režiser po vsem svetu probojno zaslovelega filma o Pasteurju »Rešitelj človeštva«. Francoski dnevniki h vadi jo (kljub malenkostnim diver-gencam kakor n. pr.: oseba Nane, koin-cidenca Zoline smrti — 1902 — in Drey-fussova rehabilitacija — 1898) ta film kot glavno delo ameriške filmske produkcije, pri čemer poudarjajo zlasti zgodovinsko vernost, s katero so predstavljene vse glavne osebnosti in vsi viharni dogodki, ki so razburjali ne samo Francijo, temveč ves svet ob koncu prejšnjega in začetkom sedanjega stoletja.
Naslovno vlogo Emila Zole igra slavni igralec Paul Muni. To ime na žalost našemu občinstvu še ni v taki meri znano, kaikor zasluzi. Njegovo pravo ime je Muni Weisenfreud, po rodu . je z Dunaja,
vendar je prišel že v zgodnji mladosti s
svojimi starši — potujočimi igralci — v Newyork, kjer je nastopal v skupini svojega očeta. Največji dosedanji njegovi uspehi so filmi vDobra zemlja« in »Rešitelj človeštva«, v katerem igra Pasteur-ja. Star je 40 let. živi mirno in ločeno od sveta, le v družbi svoje žene v vili pri Burbamku blizu Hollywooda. Nastopa redko, enkrat, ali najiveč dvakrat na leto, ker igra samo resne vloge, ki zahtevajo veliko študija in časa. o vlogi Zole, je dojal, da jo tudi sam smatra za najboljšo, kar jih je doslej igral.
Pa tudi ostale vloge predstavljajo sami izredni igralci, ženo kapetana Drey-fussa igra Gede Sondergaard, slikarja Paula Cezannea (prijatelja Zolinega) Vladimir Sokolov, kapetana Dreyfussa pa Joseph Schildikrauit, Georges Clemen-ceau je Grant Mitchell, Anatole France Morris Carnovsky, Zolina žena Gloria Holden, major Bsterhazy pa je Robert Barrat.
Značilno je odprto pismo, ki ga je pisal o tem filmu nemški publicist Arnold Ho-ellriegel svojemu prijatelju in soavtorju filma, pisatelju Gezi Herczegu v Holly-wood in iz katerega posnemamo samo nekaj najzanimivejših mest: » ... Dovoli, da ti kar takoj povem: ta tvoj film je eden tistih, zaradi katerih je treba Holiy-vvoodiu mnogo njegovih težkih grehov odpustiti. To je res dober, pretresljiv, porazen film! Geza, ti in jaz sva, kakor pravijo v Hollywoodu, »hard boiled« ali po naše: trda grešnika. In zdi se mi zdaj skoraj smešno, ko ti moram priznati, da so mi ravno pri tem tvojem filmu, ko sem ga gledal v temnem prostoru, prišle solze v oči. Glej, ti živiš zdaj daleč proč od Evrope, živiš v srečni deželi! V tem delu zemlje, v katerem živim jaz, pa še rožljajo sablje militaristov. Za nas Drey-fussova afera ni mrtev košček zgodovine. Jaz tega filma ne morem gledati samo kot film. Ne samo, da je v vsakem smislu čudovito lep; v njem je še več: v njem bobni glas resnice. Vsa človeška nizkot-nost, proti kateri se je Zola, eden junakov in mučancev človečansike misli, tako boril, je v nekoliko drugačnih uniformnih še vedno živa, še vedno vsa oblastna. Vsak dan še mnogi pljuvajo na Zolo ali na ljudi, ki mislijo kakor Zola. No — naposled je le zmagal. Ta film nas tega radostno spominja. Neznanske podlosti so bile možne tudi v francoski demokraciji, samo da v tej demokraciji ni bilo mogoče te podlosti zamolčati, je cenzurirati v kraj, s sveta, ni bilo mogoče duha v pocestnem blatu zadušiti. Krasne besede Anatola Francea ob Zolini krsti, s katerimi se film zaključi, ne bodo pozabljene
Zakonito stanje
V	Strojnih tovarnah in livarnah je nastalo zakonito stanje. Delavci ne delajo, ker niso dobili mezd. Mezd niso dobili, ker ravnatelja ni bilo v Ljubljani. (»Sobota«, 23. X,).
Hvala bogu, v teb časih nemorale, nasilja in zmede, vsaj enkrat nekje zakonito stanje!
Nekdo, ki poje uspehe
V	četrtek 28. t. m gostuje odlični pevec ob priliki slavnostne predstave v proslavo češkoslovaškega državnega praznika v »Prodani nevesti« kot Kecal... G. Jova-novič spada med prvake beograjske opere ter poje vse velike umetniške uspehe. (»Jutro«, 29. X.).
Tako je pač usoda v umetnosti porazdelila resore. Eden v orkestru tolče boben, drugi dan za dnem svira fagot, tretji pa poje samo vse velike umetniške uspehe.
Aškerc na zelenem polju
Reka si po stari navadi sama meče polena pod noge. Svoboda to pot, da govorimo z Aškercem, »brez časti in slave domov pripelje legije stoglave«, — Licentia poetica. Pesnik je iz legije, ki je štela v resnici (to vesta i dojenček i penzionist) okrog 6000 (kakor pravimo: do zob oboroženih) mož, napravil stotino; vsekakor je število tako močno zmanjšal na škodo ljubi resnici, da moramo (seveda) mi to krivico nujno popraviti po pravilu: zmanjšavo popravi z radikalno kuro, s povečavo! In glejte, res, iz desetine smo napravili, pesniku sledeč, stotino, legijo stoglavo! Prijazno pomoč nam je pri popravljanju tega Aškerčeva verza ponudila — Svoboda, ki se je potrudila, da se je iz Kranja zares vrnila po pesnikovih besedah. Razlika je samo v tem (in to je nazadnje malenkost), da se je Svoboda vrnila iz Kranja brez točk, poznejši cesar Tiberij pa je prinesel Avgustu izpred Andetrija v Iliriji (ne zamenjaj s SK Ilirijo!) dve, čeprav ne nogometni točki (teh takrat še ni bilo — žalibog in hvalabogu). (»Pone-deljski Slovenec«, 2. XI.).
Dokaz
V Zenici je bil v ponedeljek zvečer izvršen nenavaden uboj. . . Orožniki so dognali, da je streljal človek, ki se je bil pripeljal iz Zenice, kajti pod oknom so našli železniško karto, ki se je glasila za progo Sarajevo—Zenica. (»SIoven. dom«, 3. XI.).
Težka, zamotana reč v resnici ta uboj. Le kako so mogli orožniki priti do razodetja, da se je ubijalec v Zenico pripeljal iz Zenice, če je bila karta iz Sarajeva?
Tri temperature
Temparaturo smo imeli sledečo: srednja mesečna je znašala 10.3 stopinje C, najvišja 23.5 stopinj C je bila dne 4., najnižja 10.3 stopinj C pa je bila dne 20. oktobra. (»Slovenski dom«, 4. XI.).
Tako je povsem neopaženo šla v oktobru nezaslišana senzacija mimo nas: najnižja temperatura v tem mesecu je bila enaka srednji, le najvišja je bila za drbršno mero nad njo.
Ena s Sardinije
Iz Caliarija v Italiji poročajo, da sta dva sardinska pastirja ujela glasovitega razbojnika in desetkratnega morilca Domena Diana, ki je na njegovo glavo italijanska oblast razpisala 100.000 lir nagrade. (»Slovenec«, 5. XI.).
Te reči prav gotovo ne bi dajali »čez drn in strn«, če ne bi bila notica imela za katoliškega duha značilni naslov: Uspešen lov na človeka.
Se ena banditska
Razbojniški družbi, ki je zagrešila preko 20 raZbojništev, sodijo te dni na sodišču v Slavonski Požegi. Tolpo je vodil Pavle Grenzer, ki ga je smrt dohitela že prej, preden so ga orožniki prijeli. Ko so njega in njegovo tolpo orožniki obkolili, se je poglavar tolpe upiral, a je bil ustreljen. (»Slovenski dom«, 6. XI.).
Čudne razmere morajo vladati v daljni Slavoniji: poglavar tolpe se upira, orožniki pa ga vseeno ustrelijo.
Tatvina
Denarnico, hčerko in njeno prljaterjico so neznanci ukradli kmetu Josipu Lisjaku iz Dekanovca blizu Zagreba. (»Slovenski dom«, 6. XI.).
Kriminalni stil
Če bi gospa prišla domov, bi sama zaklenila vrata ter luč pustila goreti. Nekdo se je moral splaziti v njeno stanovanje ter jo tam počakati, česar se je starica tako ustrašila, da ji je skozi usta padlo v gol-tanec zobovje. (»Slovenec«, 7. XI.). -kra-
»Times« iz leta 1841. je prinesel naslednji oglas. »Mlada dama, ki želi svojo sobo tapecirati s pisemskimi znamkami, prosi prijazne ljudi, da bi jo podprli pri tem načrtu. Komaj leto dni za tem, kar je bila prva znamka prilepljena na pismo, je tako sprožila mušica mlade Angležinje zbiralsko strast, ki je dandanes razširjena po vsem svetu.
Prvi resni zbiralec je moral biti neki dr. Gray uradnik Britanskega muzeja, ki je zbiral znamke še v petdesetih letih preteklega stoletja. Nekaj let pozneje — 1861 — je izšel v Strassbourgu prvi katalog za znamke, ne debela knjiga, ampak droben zvezek, ki je imel komaj 10 strani. Toda v njem so dobile pisemske znamke prvič svojo resnično priznano vrednost. Dandanes se tudi tisti zanimajo za znamke, ki niso nikoli zbirali in ki ne bi dali za najredkejšo znamko 3 milijone dinarjev, tudi če bi imeli bogve koliko denarja. Znamke same so pomembni dokumenti za kulturo in zgodovino narodov in dežel. Veliki zgodovinski dogodki, ljudski pokreti in katastrofe so našli odmev na njih. Skoraj vsa zgodovina svetovne vojne se lahko razbere na znamkah nemških oblastev. Predvsem pa časti vsak narod svoje velike može na ta način, da jih ovekoveči na znamkah.
Slučaji ustvarjajo redkosti
Skoraj vse redke znamke se morajo zahvaliti za svojo redkost kakšnem slučaju. Mnoge znamke so postale redke zaradi tega, ker je požar uničil velik del naklade in je ostalo samo nekaj kosov, ki so slučajno ušli pogubi. Pri starih znamkah je največji vzrok njihove redkosti to, da ljudje znamk niso spravljali in da so se radi tega izgubile. Ker takrat tudi še niso splošno uporabljali kuvert, kakor danda-
nes, so mnogi ljudje pisma z znamkami zalepljali. Ko je prejemnik pismo dobil, je znamko seveda raztrgal, da je pismo odprl. Najbolj znana redka znamka sveta, »sinji Mavricij«, je bila ustvarjena po pomoti. Jeklorezec, ki bi bil moral napraviti klišeje za njo, je napravil pogrešen napis »POST OFFICE« namestu »POST PAID«. Ko so to pogreško odkrili so znamke takoj vzeli iz prometa in jih nadomestili z drugimi, in dandanes poznamo samo 11 kosov te redkosti, ki se niso izgubili. Tudi politični prevrati so ustvarili marsikatero redkost. Verjetno je n. pr., da bodo precej redke znamke s sliko kralja Edvarda VDJ., sedanjega vojvode Windsorskega. Tudi valj tiskarskega stroja lahko napravi marsikatero napako in dvigne znamkam ceno.
»Pogrešnih tiskov« se vesele seveda vsi zbiralci, ki so lovci na redkosti. Za poštno
Naša poštna uprava je izdala dve spominski znamki za obletnico Balkanske zveze. Podroben opis smo prinesli v četrtkovi številki
upravo, ki jih izda, pa pomenijo te napake pegosto izgubo. Po nekaterih državah se poedine vrednote ločijo navadno samo po barvah, ki so zmerom stalne. Znamka, ki je določena za frankaturo pisma ima zmerom isto barvo, če se n. pr. v poštni tiskarni zmotijo in natisnejo v isti barvi nižjo vrednoto znamke, je prav verjetno, da bodo te znamke uporabljene za pisemsko tarifo, medtem ko znaša njihova nominalna cena manj, in so bile za to manjšo ceno tudi prodane pri poštnem okencu.
Mnoge države posvečajo izdelavi znamlf veliko pazljivost. Žal smo mi v tem pogledu med poslednjimi. Druge države, ki imajo visoko razvito umetnost izdelovanja znamk, tiskajo znamke tudi drugi državi. Tako je n. pr. znano, da tiska Nemčija znamke in bankovce za večino južnoafriških držav.
Pisemske znamke pa ne kažejo samo zgodovine. Pogosto so znamke tudi same delale zgodovino. Skozi Srednjo Ameriko bi bili morali napraviti kanal od Atlantskega do Tihega oceana. Dva načrta sta bila predločena. Francoski načrt je hotel izpeljati prekop skozi Panamo, drugi pa je računal, da bi bil skozi Nikaraguo cenejši in trdnejši. Ker so Združene države določile za graditev prekopa veliko posojilo, so imele pravico odločevati, kje naj se prekop 'zgradi. Tedaj so začeli zagovorniki panamskega prekopa trditi, da so tla v Nikaragui ognjeniška in da bi bil prekop skozi to državo v nevarnosti, da ga uniči potres. Res je kmalu nato kakor nalašč izbruhnil v Nikaragui ognjenik Mo-motombo. Francoski zastopnik v komisiji za graditev prekopa inž. Bunau-Varilla je tedaj odkril, da kaže ena izmed znamk Ni-karague ta ognjenik in da je bila ladjedelnica, ki je bila prav tako na isti znamki naslikana v ospredju, pri izbruhu vulkana razdejana. Takoj je kupil polo teh znamk in poslal po en kos vsakemu ameriškemu senatorju. Ta znamka je na čuden način prepričala senatorje, da Nika-ragua ni primerna za graditev prekopa, in tako je padla odločitev v korist Paname.
Vojna in mir na znamkah
Skoraj tragično vlogo je imela neka znamka okoli leta 1900. Dominikanska republika je izdala znamko, na kateri je bila meja proti sosedni republiki Haitiju slabo zarisana. Tedaj je vložil Haiti protestno noto in izgnal državljane dominikanske republike, šele ko je dominikanska republika slovesno priznala, da ta napaka ni nastala nalašč, so sklenili diplomati obeh držav mir. Podobno je bilo tudi v boju med Bolivijo in Paragvajem, kjer sta obe državi na svojih znamkah narisali Gran Chaco kot svoje ozemlje. Sicer pa se je kmalu po vojni zgodilo tudi pri nas nekaj podobnega. Bolgarija je tiskala med svetovno vojno znamke s slikami krajev, ki pripadajo naši državi. Znamk pa zaradi raznih ovir ni že takrat izdala, ampak šele po vojni. Na odločen protest naše države jih je potem morala vzeti iz prometa- Najnovejši spor take vrste je nastal predlanskim, ki je Argentina izdala znamko, na kateri je označila Falklandsko otočje, ki je angleška last, za svoje ozemlje. Tudi
FOTOAMATER
Interesenti za začetniški in izpi>poln.ieval-ni tečaj Fotokluba Ljubljane prosimo, da ee
javijo v četrtek 11. t m. ob 20. v klubskem lokalu za »Mladiko« v svrho razgovora. Tečaj sam se prične naslednji četrtek, člane opozarjtarao, da velja za njih svojce po skle-pu zadnje od borove se.ie prav tako znižani prispevek 10 Din na mesec, kakor zanje same in za dijake. Prijave se sprejemajo še do začetka tečaja. — Odbor FKL.
»Po slovenskih dobravah in višavah« je naslov predavanja, ki ga bo imel K. Koc-jančič v petek 12. t m. pod okriljem podružnice Slovenskega planinskega društva v ki-nodvorand v Šoštanju in ki se ponovi sledeči teden pod okriljem Ljudske univerze v Kranju. Predvajanje je zbujalo že v pomladni sezoni veliko pozornost v raznih krajih Slovenije in je sedaj izpopolnjeno z novimi diapozitivi in barvnimi posnetki po delih članov FKL. Predavateljevo ime jamči vsakemu obiskovalcu predavanja za mnoco užitka in pouka.
Vsak kinoamater, ki zasleduje na-^o rubriko, s© je mogel k naših dosedanjih poročil o novih revijah in knjigah prepričati, da proži Frerkov »Der Kino-Amateur«, ki pa izdaja mesečno berlinska zalofba Photoki-no, svojim breulcem ra majhen denar premnogo strokovnega potrka m pobud. Revija -zasleduje pazno tudi vse nove pojave rn dogodke v področju amaterskega filman ja in je že zato neobhodno potrebna vsem. ki se v to področje poglaHjajo z resno ^olio. da bi sami nekaj pomembnega ustvarili h novembrske številke navajamo le nekoliko najznačilnejših naslovov; Kritične opazke o pariškem kinoamateiskem kongresu. Izlet v področje magične filmske umetnosti, Izkustva z 200 m barvnega filma. Znaki različ-nih kamer na 16-m.ilimetrskeim obračljivein filmu, Dodatek k obračilnem postopku za nove Voiglanderjeve filme itd. — Pravkar feišli novembrski zvezek »Galerije« prkrb-6u.je poleg obiigatnih 20 celostranskih reprodukcij spet nekoliko člankov, ki bodo zbudili pozornost, Misonneov »Nazaj k naravi« je klic, ki se mu bodo gotovo mro?i odzvali, posebno cul kar je nova fotografija v naravnih barvah odprla popolnoma nepričakovane poti do pokrajinskega snemanja. Ba<š k temu snemanju predstavlja nadaljnji članek »Barvni odtenek v barvnih fotografijah« dragocen prispevek. Tehnični podatki k slikam in drugi članki izpopolnjujejo kleno vsebino tesra lepega, zvezka. Številke na ogled razpošilja' uredništvo »Galeriji©« še vedno proti vjK>šiljatvi znamk v vre.Lnosti 0.50 avstr. šilinga.
tu je nastal hud diplomatski spor, ki se je končal šele s tem, da je Argentina vzela to znamko iz prometa in se pri angleški vladi opravičila.
Nove znamke
Nemčija: Pred kratkim so izšle letošnje nemške znamke za zimsko pomoč. Serija obsega 9 vrednot in sicer po 3+2 pf. s sliko rešilnega oolna, po 4+3 pf. s sliko gasilskega čolna, po 5+3 pf s sliko ribiških jadrnic, po 6+4 pf. z ladjo organizacije »Kraift dureh Freude« pred Madeiro, po 8+4 pf. s staro jadrnico, po 12+6 pf. s sliko iparnika »Tannenberga«, po 15+10 pf. e sliko vlačilca, po 25+15 pf. s sliko pa mika »Hamburga« in po 40+35 pf. s sliko parnika »Bremen«. Znamke so izdelane zelo okusno in eo izšle v nakladi okoli pol milijona serij. Naklada nižjih vrednot je nekaj večja kakor višjih. Pošte so dobile nalog, da morajo te znamke posebno skrbno žigosati.
Ljubljanski filateli stični klub ima svoje redne sestanke vsak torek ob 20. v restavraciji »Šestici«. Novi člani se sprejemajo.
H H I B 1 I m Ml » d 1.
f
Tužnih src sporočamo, da je danes po daljšem bolehanju umrla ljuba žena, mati, sestra in svakinja,
gospa
Ljudmila Sepin
en oglas
nJUTRU"
:».»mini I.JUUT
Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 9. novembra 1937 ob 14. uri iz hiše žalosti na Mestnem trgu št. 2.
LJUBLJANA, 7. novembra 1937.
Vilko, Dolfe in Ani	Joško Sepin,
Laznikovi,	elektromonter, soprog,
brata in sestra,	Riko, sinček.
Urejuje Davorin Ravljen. «— Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tfekarnarja Fran	— Ste kantini M Je o^brm i*de Novak, ~ j l*tWjari