:i CHTžlUtHU Mrtii Trstu v soboto 11 septembra 1925. žt. 215 MMliMS fehaja, izvzemat poadeifck Kakk^fr it. 20, L nada ptsma se nc sprejemajo Prof. F. Peric. Last*;, zoasa za meaec L 7.— ^" Za inozemstvo meseč* Polom kolonllnlne politike w Spreflnll Bzlil lien druškemu guvernerju kot svetovalec-1 momor. ZapaKl j.seuikjnjko je b-la jnala Posamezna številka 20 cent« Letnik L briNOST Posamezne Številke v Tr»tu in okolici po 20 cent — Oglasi §e računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zarodov mm po L 2,—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulie* Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon aredniitva m uprave lt-57 Med evropskimi kolonialnimi državami (te * znala Angleška od nekdaj najbolje upravljati kolonije in tozadevne interesne sfere Posebno v postopanju s kolonialnimi ljudstvi so znali Angleži vedno ubirati taka etredstva, da niso domačini čutili nobenega ..UN,a ..________________________- zatekeT v njegov dom. Francozi so vdrli v političnega prMiška~od strani Angležev. Se- Paševo hišo in prijeli ubežnika ter ga pre-veda imajo Angleži veliko izkušnjo v tej peljali v Sueido. To «samovolinoj> posto- In ta se tarnam Pasem ušel Francozom _ . , ________,_____ 0_____ šu. Tega ni bilo doma,_ko se je oni ropar g^p^a^ prj katerem je bil zaposlen. odpustil. panogi, ker .so že stara kolonialna velesila in ker posedujejo tako obširne in tako različne kolonije pc vseh delih sveta, da so /se mogli specializirati v tej stroki. V kljub temu pa se morajo zlasti v povojnem času boriti z nemalimi težkočami, da ohranijo svtjfjo kolonialno posest. Vojna je zbudila »speče ljudske množice povsod in posebno musl imanski svet je prišel v gibanje, ki je ■nevarno evropskim kolonialnim posestnikom. Spor vprašanje nerešeno govih ne --------- „ , - a u teresov se Angleži zavzemajo za Arabce proti Turkom. Ni čuda, če je angleška javnost vznemirjena, ko .se to vprašanje baš odločuje v Zvezi narodov. Turki morajo podleći v Ženevi, toda ta zmaga ne bo nič veselila Angležev. Vsakdo si je namreč svest, da bode Turki svoj čas. ko se bodo čutili dovolj mečni, udarili preko mej« angleške interesne sfere ter z orožjem zavo-jevali sporno ozemlje med Irakom in Turčijo. V slučaju, da .se Turčija spopade z Angleži v Mezopotamiji, bi morali Angleži mneoe žrtvovati, ako bi hoteli Turke premagati. Vkljub svoji veliki gospodarski in polit'čni premoči, pa je dvomljivo, kako bi se za Angleže iztekla takšna vojna. Vojna bi zahtevala ogromne napore Potresni sunki SIENA, 11. OpazovaUšče Poggio je danes ob 5.41 zjutraj ugotovilo dva silna po- panje Francozov je ujezilo druškega po^ _ ^ ________ glavarja. Paša ni poznal roparja, ga sploh tresna sualka. nikoli videl ni, vendar se je postavil na FAENZA, 11. Danes: predpoJdne so sis-stališče, da je bil ubežnik njegov gost in mogrEL.fski instrumenti Zaznamovali v raz-Francozi ga niso smeli napasti v Paševem 35Q ^ dva ^jna potresna sunka, bivališču. Zato je Sultan Paša zahteval od Francozov, naj mu vrnejo ujetnka. Koman-j dant Franca pa se je seveda temu uprl' Spor med radlfevd in radikali rod! —.....— -.. . .. clUa„' prenriiMla Mirtnlko« rekoč, da je oni ubežnik y ^^ bo rUev*o po Paševem Paša pa je zagrozil: «On je brt mo>j gost, i ^ r toda j in jaz ga moram ščititi. Meni samemu gre'. VNstovitev prMstib dmiMev med JvsoslavUo in Tnrtllo BEOGRAD, 11. (Izv.) 1» Ženeve poroča-Zunanji minister dr. Nmčić je sprejel Jugoslavijo. Cankov potuje v Švico BEOGRAD, 11. (Izv.) Po poročilih iz Sofije odpotuje ministrski predsednik Cankov v Švioo na oddih. To potovanje je gotovo v zvezi z zasedanjem Društva narodov v Ženevi, kjer bo Cankov prišel v stike z bolgarsko delegacijo. Jugoslovenska vlada je ukreni'la vse potrebno za »varno potovanje Canko^a po jugoslovenskem ozemlju. le je pravzaprav samo pogojna; kajti svet Društva narodov si pridržuje pravico obnoviti kontrolo v teku 10 let, ako bi bila avstrijska finančna politika v nasprotju z dosedanjo m ako bi Avstrija ne mogla plačevati obresti za posojilo, ki ji ga je preskrbelo Društvo narodov. S to rešitvijo so se zadovoljili na eni strani angleški, na drugi pa tudi francoski krogi. Angleži, ki so podpisali velik del posojila za Avstrijo, so bili proti odpra-vi kontrole, ker se bojijo za svoje denarce. Francoski delegati pa so splošno zagovarjali popolno odpravo kontrole, da tako pridobi Avstrija popolno necdvisnost in da se pokaže svetu, da je Avstrija življenja zmožna država. Na ta način se strga avstrijskim nacijonaiistom, ki agitira jo za priklo-pitev Avstrije k Nemčiji, glavno orožje iz rok. * povratku seca, za vršu je jo ministri svoje posle. Kralj je sprejel v avdijenci Pašice-vega namestnika ministra Gjuričiča, k« je poročal o poteku priprav za črnogorske slavnosti. V "I* • « L!1 i.. J! ir-Z m tniolOl* stotteoči m«bili pod var Paša je napadel oni oddelek, ubil enega častnika in štiri vojake ter zbežal v Trans- jordanijo. Pozneje so ga pomilostili, toda kmalu je ^ prišel vnovič v navskrižje s Francozi. Za-' avdijenci je bil tudi trgovinski minister radi njega je Emir Selim odstopil od gu:tdr. Krajač in je poročal kralju o otvoritvi vernerstva ker kot njegov sorodnik ni! športne razstave v Ljubljani in Zagrebu, hotel nastopiti proti njemu. L. 1923. je j Kralj se je izrazil zelo pohvalno o imeno-Emir Selim umrl, Franca je bil odpoikHcaJi. j vanih razstavah ter je povdarjal, da nudijo Pozneje je imenovan za guvernerja gene- i take razstave verno zrcalo krepkega raz-ral Saraill namesto Gouranda. Saraill je maha jugoetoveneke države, poslal na mesto Franca stotnika Carbil-j BEOGRAD, H- (Izv.) Javna tajnost je, leta. da. vlada med radikali in radićevci velik CarbiHet je postal v kratkem silno obso- i sp»r radi premeščanja uradnikov. Spor je vražen, ker je bil precej samosilen in obla- | priznalo tudi radikalno «Vreme», ki pravi, sten. Njegovo glavno mesto je bilo Sueida, i Ja je uradniško vprašanje zelo važno vpra- in Sprednjo Azijo do Indije. Hli za poglavarja svojega rodu Hamada in!,v{ćem in dr. Mačkom niso imela prav no-Maroško tfibanje ni še zadušeno in bi j ga imenovali za Emirja. Tega Emirja ni benega uspeha, utegnilo pospešiti splošno vstajo musulma-1 hotel Carbillet pripoznati- ter si prilastil' nov. Francozi kakor Angleži morajo sedaj j <:provizorično» gu-vernersko oblast; sku-šal na svoji koži občutiti, kako škodljivo je za j je zlomit: fevdalno oblast Atrašev Svojim '. 1__nnf.ooiniL'1 cnl i>i lf ari f 3 i rtro/lotnMltlfAm V Damflslril m Bejrutu ie iz- Vsebina R.R. sporazuma ----------------------------....... J .... _ t BEOGRAD, 11. «Politika* javlja, da je oba kolonialna posestnika, da spletkarita i preds>tormkom v E>amasku m Hesrutu je iz- y razumtl) :e sklenjen med radi-v kolonijah drug proti drugemu. Kolonialna > javil, da se bo zavzel za kmete in kolone, , ______. 1A a so začela razumevati «evropsko-1 ki so bili odvisni od Atrašev. Ta njegov politiko in izrabljajo spore svojih tlačite- načrt so od zgoraj sprejeli. 1 ' 1 " . ' J VnHiii -#r% "TOroI C CV/HI1ilT11 /.' Ijev sebi v prid. To se je videlo zlasti v Mali Aziji po vojni, kjer -so Francozi metali Angležem in Grkom polena pod^noge; tako so mogli Turki pregnati vse Evropejce iz Male Azije. toda ta zgled je slabo vplival na ostala kolonialna ljudstva. Tudi v Siriji se je poznalo tekmovanje Francozov in Angležev. Francozi niso taki mojstri v politiki s podjarmijenimi narodi, kakor so Angleži. Včasih se zalete, ker hočejo pokazati moč pesti napram kljubovanju domačinov, medtem ko uporabijo Angleži poprej >v.sa mogoča mirovna sredstva, predno se odločijo za silo. Francoske težave v Siriji so zopet dokaz, kako nevarno utegne postati še tako neznatno gibanje podjarmljenega ljudstva, ako ga upravniki ne znajo o pravem času s pametno politiko zadržati ali omejiti. Sedanji upor Druzov je «v tem oziru poučen. Druži so majhen narod. Vseh skupaj jih je kakih 100 tisoč, pod francosko oblastjo pa jih je samo 60 tisoč in žive na ozemlju, ki meri kakih 5000 km2; 30 tisoč jih živi v Libanonu, 7 tisoč v Palestini, 60 tisoč v Džebel Druzu. Dežela je gorata. Druži se žive s pridelovanjem žita in živinorejo, deloma tudi s plenjenjem sosednih narodov. Vkljub svojemu majhnemu številu so se Sedaj je začel s svojimi creforaiami*, da bi stri moč Atrašev. V vsej deželi je ustanovil špionažno službo, poklical je v deželo mnogo kristjanskih učiteljev ter taka dregnil ob najbolj občutljivo stran plemstva Tako je skušal pridobiti nižje ljudstvo zase, pri tem pa se je večkrat zaletel. V številnih deputacijah so se hoditi Druži kali in radićevci 14. julija, ugotovljeno na slednje: HSS se strinja popolnoma z radikalno stranko glede na osnovo jugoslovenske države. HSS sprejema popolnoma izvedbo vi-dovdanske ustave v vseh njenih točkah. V tem pogledu ne more biti nobenih koncesij, najmanj pa takih, kakršne so bile v času Davidovičeve vlade, ko so se zopet oživotvorila pokrajinska najmestništ-va. pritoževat k generalu Seraillu. toda zaman. Radikalna stranka sprejema v program Vsakikrait so prejeli odgovor, da je Ijud- 'bodoče vlade gospodarski del programa ______nn< Aft i-iit'i«lrj» itn t to o • 1___:» stvo zadovoljno, le oni da so hujskači in sovražniki1 obstoječega redu. Medtem pa se je začelo tudi ljudstvo puntati po svoje. Na svojih potovanjih je bil CarbUlet večkrat neprijazno sprejet. Za to je nalagal v takih krajih neke vrste globe po 50 do 100 funtov (I funt — 120 lir). Ko je bil stotnik Carbillet letošnje spomladi na dopustu, je ljudstvo izrabilo njegovo odsotnost, da je poslalo deputacijo k generalu Seraillu. Deputacija je takrat obstojala iz nižjega ljudstva, Saraill pa je ni sprejel. Tako so si Francozi zaigrali sim-patije pri celotnem narodu Druzov. Prišlo je do znanega spopada, v katerem so Francoza izgubili 1300 motž, obenem pa prišii v; neugoden položaj tudi napram drugim na rodom v Siriji, Še posebno težko so to ob HSS, izkoriščanje naravnega bogastva države, izsuševanje močvirij, snovanje vodnih zadrug, pospeševanje brodarstva, ribarstva itd Radikalna stranka sprejema v program bodoče vlade reduciranje uradmžtva m rešitev gmotnega vprašanja uradnikov, ki ostanejo nadalje v državna službi. ŽELEZNIŠKA PROGA SZEGEIHN --VELIKA' ^ Gran
  • e ponudil Jugosloven^kemu nogometnemu savezu mednarodne tekme Prva mednarodna tekma med italijanskimi in jugoslovanskimi nogometaši se bo vršila v Padovi, Pred sklepanjem trgovinske pogodbe s Ceho-slovaško BEOGRAD, 11. (Izv.). Generalna direkcija carin zbira gradivo za sklenitev trgovinske spocar-na to dele- ^ ____ Čehoslovaško po drobna navodila. Objava tarifnega dela trgovinske pogodbe z Avstrijo BEOGRAD, 11. (Izv.) Jutri predpoLdne bo seja ministrskega sveta. Minister za sklepanje pogodb dr. Rybar bo poročal o sklenjeni trgovinski pogodbi z Avstrijo. Obenem se bo objavil tudi tarifni del av-strjske pogodbe. Novi španski poslatuk v Beogradu BEOGRAD, 11. Španska vlada je imenovala za svojega poslanika v Beogradu Joseja Landecia i Alendesalesa. Jugo*sb>-venska vlada je že izdala agrement za imenovanje tega gospoda. Aiendesales je poklicni diplomat in je bil doslej načel važnega oddelka v španskem ministrstvu za zunanje stvari. _ Nova razorožit v en? konferenca NEW YORK, 11. Predsednik Coolidge namerava ob prvi ugodni priliki rsklicati drugo razorožtveno konferenco in da se strinja s Pamlevejevim naziranjem, naj bi prevzelo inicijativo Društvo narodov. Kraj konference je po predsednikovem mnenju postranskega pomena. Zasedanje Društva narodov Potom neftMlh Mdb do vesoljnega varnostnega pakta Chamberiataov $,o?*r. — Odprava kontrole nad Avstrifo ŽENEVA, 11. Vsi delegati na zasedanju Društva narodov so še danes pod glebokim čutili, ker je maroška vojna šele v začetkih r vtisom izjav angleškega zunanjega ministra jn se utegne vojni požar razširiti. Iz povedanega je razvidno, da je uprav- ohranili skozi tisoč let morda zaradi svoje j ljanje kolonialne posesti dajnes veliko te- poaebne organizacije. Narod je razdeljen v dva razreda. Prvi razred tvorijo takozvani posvečenci, kt posedujejo skrivnosti vere in neposvečenci, ki se slepo pokore predpisom vere, katero pa po-znajo samo prvi. Med posvečenci pa je še en ožji sloj, ki ima še »večji ugled Enkrat v tednu se posvečenci zbero k molitvi in posvetovanjem, od katerih so seveda izključeni neposvečenci. Tako nadvLa-duje plemiški sloj po tej verski usta/i ves narod in mu predpisuje postave. N^ih vera je bojevita, zakaj nalaga, da ne sme nobeden Druz brez orožja iz hiše. Tako je ves narod vzgojen v vojaškem duhu in se upira katerikoli sili, ki bi ga hotela politično podjarmiti. Ta peščica Druzov je torej takoj ob prihodu Francozov zahtevala popolno neod-vi5nost. Ko je Angleška prepustila Džebel Druz Francozom, so se druški velikaši podali v Beirut k generalu Gouraudu, ki jim je obliubil avtonomijo ter potrdil za guver-Tterja Em,^-^ Selim-a iz ene najimenitnejših rodbin po imenu Atraš. Člani te rodbine so raztreseni po vsej deželi in pretrivajo v utrjenih gradovih, odkoder obvladujejo deželo. 1 ako so Druži ohranili svojo neodvisnost. V Damasku je zavladal namesto turškega pase francoski general, sicer pa je ostalo vse pri starem, to je Druži niso občutili izpremembe režima v Siriji, ker so jfh Francozi pustili na miru. Zadovoljili so se le s tem, da je plemstvo pripoznalo francosko nadvlado. Vendar pa se niso vsi voditelji uklonili Francozom. Najmogočnejši m najbolj bojevi i med njimi, Sultan Paša. tudi iz rodu Atrašev, ni priznal francoske nadoblasti in prišlo je do spopada. General Gouraud je pridelil guvernerju Emiru Selimu nekega častnika po imenu Franca. Ta francoski častnik ie bil dode- žavnejše kakor pred vojno. Vsi tlačeni narodi so zadobili novega poguma in skušajo otresti jarem. To se dogaja tudi tam, kjer je bilo nekoč povsem mirno. Sedanji upor Druz crv pa zamore biti začetek velikih zapletljajev, če ne sedaj, v v bližnji bodočnosti, ko se bodo razni evropski imperialisti med seboj lasali za tujo posest. Dramatična tekmo med dvema pomikoma v Hapoliio NAlPOLI, 11. V tukajšnjem pristanišču se je predvčerajšnjim pripetila dramatična nezgoda, ki bi bila skoro imela katastrofalne posledice. Okoli 9 ure sta plula v pristanišče pannkka cSanta Luc a» in «Principe&sa Mafalda-; prvi ; Charnberlama. Ža Chamberlainov govor o angleškem stališču glede varnostnega pakta in o stališču Anglije napram težnjam, da bi se v bodofce sploh preprečila vsaka •vojna, je vladalo v Ženevi izredno zanimanje. Saij je bil Chamberlaia tisti, ki je prvi odkrito nastopil proti takozvanemu ženevskemu protokolu, kakor sta ga zasnovala MacDooald in Herriot. In Cham-berlain je včeraj jasno povedal tudi razloge, radi katerih je to storil. Rekel je, da je bil protokol sam na sebi res lepa stvar. Imel je pa to slabo stran, da je šel bolj za to, da se kaznujejo napadalci, meafco da bi skušal preprečiti že napade. Poleg tega pa je silno težko izdelati pogodbo, ki bi se dala uporabiti za vse primere in spore med narodi. Treba je računati z veliko razliko med posameznimi narodi, bodisi glede tradicij, vere, podnebja in kulture sploh. Kako naj se najde pravni je prihajal iz Ischie, drugi iz Sorrenta, na vsa kemu pa je bilo nad 1000 potnikov, veČuMfma i obrazec, ki naj reši spore med tako raz-izletnikov. Že Sedaj prihaja zopet v ospredje zanimanja. Kakor znano, je sprejela poslanska abornica ta zakon v ponočo.: seji na kateri je fjpifcl po želji min. predsednika nepričakovano na vrsto pred zaključkom zasedanja. Po sprejetju v zbornici pa je potrebno, da ga odobri ie senat. Tudi tu bo šlo po želji vlade hitro. Kakor se namreč govori v parlamentarnih krofih, bo v novem zasedanju senata, ki se otvori v novembru, načrl novega tiskovnega zakona ena izmed prvih točk dnevnega reda razprav. Predvideva pa se, da bo razprava v senatu mnogo daljše nego v po^lansk^ zbornici in da bc znala postati tudi precej burna ali vsaj živahna, da se ne pregrešimo proti dolžnemu spoštovanju napram časthlfivim članom viš,e zborn ce. Udeležilo se je razni ugledn; žurnali-*ti. ki so člani senata, n. pr. Barzilea, Albertini, Bergamini, FrAS9*ti, Malagodi, Cirmeni, C-raolo itd., ki so skoraj vsi ali ravnatelji ali iasmki velikih italijanskih listov (Corriere della Sera, Tribuna, La Stampa itd.) Nasprotovanje proti novemu tiskovnemu zakonu med žurnal s;i ni nikakor prenehalo, dasi se je, kakor rečeno. p^lo o njem v zadnjem čaža- ital ianske industrije ne dovoljuje nikakega zvišanja. Opozicijonalni listi označalo omenjeni sestanek kot manever s strani fašistovske stranke. Kot dokaz navajajo dc;stvo, da bi bilo v ŠPORTNO UDRUŽENJE (Službeno) V nedeljo 13. septembra točno ob 9. uri zjutraj se bo vršil v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu - Trst (Campo S. Giacomo 5) I. Izredni občni zbor « Športnega Udruže- nja» s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev — nagovor predsednika. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročijo revizorjev. 5. Votttve O. S. V. 6. Odobritev poslovnika. 7. Interpelacije m samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Radi važnosti občnega zbora na) nihče izmed onih, ki imajo dostop, ne izostane. Dostop imajo: 1. Vsi funkcijociarji S. U. 2. Zastopniki proti pooblastilu, in 3. Povabljenci proti povabilu. . Zabranjuje se, pod strogo kaznijo, članicam S. U., da prepuste svoje kolesarje h kolesarski dirki dne 20. septembra t. 1., ki jo priredi S. K. Val - Barkovlje, brez tozadevne privolitve S. U. Proti prestopkom se bo najstrožje ukrepalo. «& K. Val»: «C. S. T«tJerte». Po dolgem odmoru, ki ga je zahtevala polet na vročina, bodo še v tem mesecu naša igrišča na novo oživela. «S. K. Val» v Barkovljah stopi z jutrišnjim dnem zopet na plan in bo imel v gosteh dve izborni nogometni čteti. Ob 2.30 nastopijo rezerve proti šentjakobski «Speranza», a ob 4.30 I. četa «Vala» proti močni četi «Terjjeste». — Telova&io društvo «Pcsto*»a» v Postojni priredi dne 27. t. m. kolesarsko dirko za gor-, sko prvenstvo Julijske Krapine na sledeči progi: Postojna, Razdrto, St. V. d, Vipava, Sturje^ ter na desno proti Idriji do križišča Vrhpolje, Vipava, Št. Vid, Razdrto, Postojna. Pravila in podrobnejše podatke priobčimo v nedeljski «Edinosii». koncert Učiteljskega zbora. Spored je jako le- BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo- »Adin m rvot/kt* _• _t______1__P1____ __O*__1«_ Ort Z/ ri slovensko. Slavec, via G»uKa 29. 64 ZALOGA oglja na prodaj. Zglasiti se pri lastniku v ulici Zovenzoni 4. 1273 po in izbrano sestavljen, oojejo tudi Šempeter-ci in pa domači zbor in skapnć obadva zbora. Zato ne pozabite te priliče in pa tega društva, ki se je mnogo trudilo da zadovolji vse došle in jim da kar pač dati more. V nedeljo torej vsi v Solkan. — Kongres italijanskega ptaačtnflrega kluba v, Gorici. S sklepom osrednjega odbora italijan-| MERJASCA in prašiče p* istne domače pasme skega plan nskega kluba v Milanu je bila do-j prodam radi selitve. Ukmar, Ptosek. ločena Gorica za sedež letošnjega kongresa, PARNO ŽAGO odda takoj v najem Mlekarska zadruga v St. Vidu — Vipava, 1281 1283 k, se bo vrš.lvnedel;^^13.tm-^ga^ej PRODAJALKA z večletno prakso, z dobrimi se udeležijo v soboto otvoritve pknniske koce, ičevali želi mesta kJ prCHUfrka. Na- zjuiraT m PnSPei° V V U , stoji tako].'Pojasnila daje Jožrfa Stibel, Gon — Nova goriška bolutca. V sredo popoldne ! ranica» št. 115, pri \ pavi se je vršil v Gorici sestanek, na katerem yt bil BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema ustanovljen konsorcij za zgradbo nove goriške \ noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Fameto bolnice. Seatanku je predsedoval predsednik i i0 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, tele-kraljeve komisije za izredno upravo furlanske j f011 26-64. 1277 pokra ene on. Gino di Caporiacco, ki je progla- j ——————————— ftll konsorcij za ustanovljenega, ker je furlan-. PRIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice v Ju Godbeni instrumenti in1 pnevmatični aparati „EOLOS" Edino uitopnUtvo za prodajo v Ja* lijski Krajini, Jugoslaviji in AvsMJi. AGENCIJA: IGNAZIO SLAVICH Trst, Corso Garibaldi št. 6, I. nad ska prefektura z odlokom z dne 27. avgusta t. 1. odobrila sklepe v konsorcij včlanjenih jav-; nih bitij, člane konsorcija tvorijo namreč fur- j lanska kraljeva komisija, mesto Gorica in okra na bolniška blagajna v Gorici, od katerih ; bodo prispevala k zgradbi nove goriške bolni- j ce prva z zneskom 7,500000 lir, druga z zne-; skom 3.500.000 Kr in tretja z enim mlijonom.[_. --- Za predsednika konsorcija je bil izvoljen eno- P06ESTVO obstoječe iz hiše, hleva, mizarske glasno predsednik furlanske kraljeve komisije, | delavnice, približno 2 orala zemljišča, gozda on. Gino di Caporiacco, za podpredsednika j v Podbežah pri Podgradu se proda. Pojasni-pa komisar goriškega mesta sen. Bombig. ja ^aje Anton Čuš v Podbežah št. 33. 1288 Z ustanovitvijo tega konsorcija so premaga- 1 ---- goslavijo, opozarjam, da sem prevzel «Hote « Triglav« na Jesenicah, oddaljen par; minut od postaje. — Na razpolago imam več sob, domačo kuhinjo in prvovrstna vina ' — vse po zmernih cenah. Za obilen obisk, se priporočam vipavski rojak Anton Furlan.; 1231 „JACRS0H-P05LE" za pouk ansieftiirc In Italijanščine Prevodi In dopisovanja VIA S. PELLICO 6 Iz tržaškega iivlienla ne poslednje ovire za zgradbo nove, moderne TRGOVINA z mešanim blagom in tobakamo bolnice v Gorici, katero nekdanja goriška de-j na deželi se da v najem pod ugodnimi pogo.t. žela tako krvavo potrebuje. Saj se je z načr-; Eventuelno se sprejme družabnik. Nasiov tom zgradbe nove bolnice ukvarjala pokojna pri upravništvu. 1272 goriška dežela že pred vojno in po vojni je po- -;-: „ \ TT" stalo to vprašanje še bolj aktuelno, ker je od TRGOVSKI vajenec se sprejme v Barkovl.ah, nekdanje deželne ženske bolnice in norišnice Boved 343_______ ostat le kup razvalin. Z zgradbo nove bolnice 2 £qČIJI 1Landauer in koleselj, v dobrem slabo obenem rešeno tudi vprašanje norišnice,' ker bo imela nova bolnica tudi oddelek za duševno bolne lažje narave. Za zgradbo je zagotovljen lepi znesek 12 milrjonov lir, s katerim bo lahko arhitekt Barich, kateremu je bilo ŽELEZNIČAR, vpokojeni delovodja želi pri-poverjeno izdekmje načrta, ustvaril poslopje,; merno mesto eventuelno čuvaja Naslov pri ki bo odgovarjalo vsem zahtevam najnovejše I upravnižtvu. 1285 zdravniške vede. Podroben gradbeni načrt mo- ———______ .---;—: ~ 77 ra biti dovršen najpozneje do konca tekočega TRGOVCA se proda tafco, radi selitve leta, karti uprava konsorcija namerava pričeti \ žini Gonce. Teslov pove goriška upr Pravimo Vam samo to: Predno kupite nju, se prodata po izredno a'zki ceni. Dc-scovich & Comp, Reka, zaloga železnine. 1287 ogiejte si največje Izbsrc pri M. STEiNER Via Geppa 15 io 17 Ufa Geppa IS In 17 i z gradn;o spomladi prihodnjega leta. — Dre nezgodi pri dfclu. Ko je 46-4etni te- j — Črna kronika. V četrtek je prepeljal ze-žak Fran Millautz, stanujoč na Kolonp - Nova j leni križ iz Idrije v v»ojaško bolnico v Gorici, cesta št. 39, včeraj popoldne razkladal voz že- ' dva vojaka, ki sta se ponesrečila na orožnih i lezn»:ne v sklad:šču družbe < Sa4em» v ulici! vajah, Molin graaide, je nenadoma zdrknilo z vo debelih cevi in ena mu je padla na levo zadela ga je tako hudo, da mu je strla Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral približno mesec dni. mil desni kolk ier poškodoval obe nog.. Druga žrtev se imenuje Roman Jusi, vojak pri I. p-eš polku v Gradiški, na katerega je pridrvel te stroji za šivanje in vezenje, origin., nemški. ZALOGA: (513 F. BEĐNAR tvrdka ustanovljena 1878.1. ?i*st, Via Senova tttateskflannaikMC. — Pri delu v tovarni papirja Modiano je £ak kamen, ki se je zrušil s hriba ravno tedaj, 16-letna dninarica Lina Fontanot, stanujoča v I ko se j« Roman nahajal pod Šotorom. Fant ima iil ci Rigutti št. 13, včeraj opoldne prišla pojp0 vsej verjetnosti zlomljeno levo golenico. l7a'^,^anfp na škodo i ne,previdnosi z levo roko pod nož siroja za re- — Jz Cessoče, Da si prihrani pot, po kateri sedanjem hipu zl PaPirla' kl F odrezal polovico sredin- bi se morai vrn'ifri doraUi se jc 22-letni Peter enega ministra vu hm* l _ n l-t, • v m^dmi bolrv -.n:ci ' ^__- ______rforov-ia prizadevanj £m£ncne8« "^""leduiiio lasi- ca- Dobila ^ Prv° Pomoč v mcstal bolaišnid.1 Co iz čezsoče raje vsedel v voziček iz gorovja povzdigo l re. Vsled Uga da zasiettn.eio iaa ka^nr « «> zatelda. ! - —s --- stovaki sindikati drug cil; :n sicer da hoče o s 1 * * — —- — umiua (an^imuu TV^uui Mj»m» —, . -------. . . _ tra> sta zapustila naše pristanišče ameriška že na sredi potr, se je voziček prevrnil ter ga tem pokretom pritcgnHi k sebi čm več delav- r. •-----1—'—t « fašistovskah sindrkat h. napc^ane leleferike, ki naj bi opravil zanj cev, ki niso včlan eni » —------— . - - _ a na drug. strani prisiliti induslrijalce, da pra- rus:lca «Osborne,> m znajo fačistovsrkim organizacijam po Ivoma- cah prvenstveno mesto. —---T tvorni- plula sta v Benetke. Vesti z Clorišfcesa _ Kakor mačka mlade,.. Zadeve vojne odškodnine za občine, cerkve, šole in sploh za vsa javna bitja so se reševale za nase kraje pri prefekturi v Trstu Na to smo se že privadili in šlo je počasi naprej, bedaj pa sporoča tržaška prefektura, da je njeno delovanje v tem oziru ukinjeno s nim odlokom, ki bo te dni priobčen. Vsi tozadevni posli preidejo na komisarijat za vojnoodškodninske zadeve v Trevižu (Com-missariato per le riparazicni dei danm di guerra — Treviso). Dokler se prenos poslov ne izvrši, je vsako delovame v tem pogledu ustavljeno. Ali bi ne lahko Trst končal, kar je bil Trst začel. Prav, kakor smo rekli spočetka, tako se prestavljajo iz kraja v kraj važni uradi, ki povzročajo zakasnitve ravno tam. kjer jih je najmmj Ireba: pri vojni odškodnini. _ Kmetijska šola na Grma ima za zim>- ski tečaj šolskega leta 1925-26 že dovolj prosilcev in bi bile nadaljne ptrošnje za ta tečaj brez uspeha. Pač pa je na razpolago še 10-15 mest za celoletno šolo in sicer so to večinoma brezplačna mesta. Sprejemni pogoji so bili objavljeni v Kmetovalcu od 15. julija t. 1. in drugih časopisih istega meseca. Prošnje se morejo vlagati še do dne 25. septembra t. L — Ravnateljstvo. — VPISOVANJE NA SLOVENSKI ZASEBNI OSEMRAZFEDNI ŠOLI PRI SVETEM JAKOBU V TRSTU se bo Tršilo v soboto, nedeljo, pondeljek in torek, t. j. od 12. do 15. septembra 1925. vsak dan od 8. do 12. ure. PODLISTEK _ Odhod ameriških vofnih ladij. Včeraj zju-' mučno delo vračanja. Ko je bil Cop približno ------i:t_ —pristanišče ameriška že na sredi poti, se je voziček prevrnil ier ga Charles Ausfcurn*. Od- zvrnil s približno desetmeterske višine na tla Copu so prihiteli na pomoč domači, ki so ga prepeljali v goriško bolnico, ker jc zadobil pri padcu precej težke poškodbe. _ Ribemberfc, Sadjarsko-vinarski oddelek — IZ GORICE. Današcji koncert pevskegjB goriškega urada za .kmetijski potovalni pouk zbora učit. Zveze ima nasicdnfi program: \ obvešča kmetovalce, da priredi dr. feter \ al-Tlajovic A. «PBes ta*Iva Matjaža. 2. «Lan», lig v nedel o 13t t. m. predpoldne po sv. masj 3 Adamič E. «Svato^kc» (belokranjske), 4. v prostorih ljudske šole v Rihemberku javno Premrl S. «LiMie», 5. Krek G. «Taa> na vrtni predavanje o pravdni napravi vina. tfredl-, 6. Adamfč £ ^Kresovale tri devojke^ Snov je posebno letos velike važnosti m se 7. «Vra^ova nevesto«, Žgancc V. a) «Cla, zato pričakuje da se udeležijo trtorejo tega can. c^udan,, b) «J«tete Lpjka vumrla., c) predavanj v kolikor mogoče velkem šievxlu. (meknmzcke narodne), 9. Asšm-1 - Dorabertf. Sadjarsko-vinarski oddelek go-riž E ^ de3ao ptičkih b) nak, 10. MofcraEjac: Kozar, 11. Bilfana. Priče tek koncerta ob 16. ari. Cene: 4 L sedež, 2 L stojišče. ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI. _Z. P. D. ▼ Gorici naznanja, «*a fc prSsilie- hrani naša goriška uprava. ZAHVALA Vdova Frančiška Orel iz Skopega se tera mrM>(vi ncia k> o; m k potom na-prisrčnejše zahvaljuje za vse dokaze aTbr^rS, Skritega Lžal^a povodom bridke izgube l,ub-_ __i J zvest L do- lienetja soproga in očeta plačuje ALOJZIJ POUi!, Piazza Gcsrlbffldl 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na naslov! frdnica efelis m vsi v ločiti posebne uradne ure za vse one, ki !«na*o; if pleftlfia KOZRiail katerokoli potrebo nje tako iz mesta kot iz; fkriSlina |tW4m««i dežele ki so: od 9—12 ter od 2—4. Izven teh| Najiskreneje se zahvaljuje vsem, ki so ga! ur bo'urad zveze odprt le t izjemnih slnčaph Spremili na zadnji poti, posebno preč. duhov-1 ___d—Tftlikft v «% « IT t « HvttČfvAfM^ 1» £lrnneda in »Zarni to vrsto spadajoči kožm izbruhi, ki skrivaio lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično \odo «Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. PeMojte se n nakup edino le pri tvfdkl CARLO FACCHiHETTI vodja TIB^RIO Trst, Via Arcata 13, Trsi in se torej na le ni naogoče zanašati. Toliko v niku, društvoma obvestilo vsem članicam. vencev V nedefco, dne 13. t. m. vsi v Solkan k pri- venec, reditvi tamošnjega društva, ki bo v Možeticevi dvorani v Solkanu p*av tam kjer je bil zadnji lov. Kras» iz Skopega in darc enako tudi moškim z Koprive za ganljive žalosiinke, darovalcem in šopk za BOGATA IZBERA : klobukov navadnili in volnenih. Lastna tovarna kap. (596) Lastna tovarna kap. V. J. KR!ŽANOVSKA: H ©i preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voak. 060) doval. Radost in sreča sta mu napolnjevafli srce in ni se mogel nagledati izredno lepega otroka; gladil ® ..7 .___1---D/Ja v voltlro KI«« Zamišljen in v skrbeh vrnil v kabinet in zalo pisavo gospoda Žeralda. To prvo navoam> ____1— nfo/imcA^roIn na mmra nostaviti OKVI1" v si sedel h kaminu. Misli^ in srce so se j dobe. bino, čc je pa nif na, otrdcu. Do danes ni imel ta sin zanj ao oce snomn:i da ie bila baš mu vračale k predpisovalo, da mora postaviti okvirov gensa tfa ie polostih, črnih kodrih, gledal v velike bleščeče otroku. Uo danes m imei ■ia preniagal in spomnil, da je bila baš tu v s njegova ^hna škHatna ustn. danes pa ga je Pred, odhodom jeW v i o da napraviti. ®»iu.i se je da je bila baš tu v steni majhna ornanca. u___:i » niei razne malenkosti m oči in poljubljal njegova majhna sKriauia. ^ ko^ stajnlada zaKonra « « • _ J _^ i-, li.. 1/i^aivatmrk •o nraminca . « t ____ t---2« 1 ntrnka k sliki. . lu* . ____a— b^mnlirimni menamzen • copatkah s kožuhastim ja mu oči skupaj lezejo, ga je oonesei v 5000 tilelja _________ mM m l^r Valerijine spalnice. Ko ga je polegel v pc^^po- ^ ^j^poda Žeralda. — Mama me je poslala, da te pozdravim, papa! grnjeno z višnjev avUnato odejo, ga je Bon« vprafcU- ^ w neslani — je zaklical in pritekel k očetu, - Papa, zda, ko st prx~l, ali moram Je zate Oče se je naglo obrnil, vzel ot^ca v n^očje mol*? „^iii zame, - I&rJUSS n^oTl^et^^- je od^^ pokrižal sina. -------t pravila svoje in on ji je postal tu, da m vedela, v * 1 i* naslanjača, odprl kovčeg in vzel ven kako w 2ačela, Na drugi strani je stal naslanjač zanj , Vsune uOkvirja Z majhnim ^ ^ jc sedel k njej na divan, kakor da ni v,del Siučem čudne oblike je odprl škatlo m vzel naslanjača. ziaiun . popisail 2 razločno m iz nje Kst papirja, ki je