UDK 811.163.6’282 Barbara Ivančič Kutin Inštitut za slovensko narodopisje v Ljubljani NESLOV ANSKE BESEDE V BOVŠKEM NAREČNEM BESEDIŠČU V prispevku je pozornost namenjena prevzetim besedam v bovškem narečnem besedišču, in sicer na dva načina. V prvem delu je iz Slovarja bovškega govora izpisano narečno besedje za bolezni pri človeku, na tem gradivu se poskuša ugotoviti, kolikšen je delež domačega in v centralnih slovenskih narečjih znanega besedja ter koliko je takih prevzetih besed, ki v narečju ohranjajo podobno obliko kot v matičnem jeziku. V drugem delu se s primerjavo poskuša ugotoviti, kolikšen delež romanskih (italijanskih in furlanskih) kalkov in besed iz iz slovenskih govorov v Videmski in Goriški pokrajini (po Skubičevem gradivu) je znanih tudi v bovškem narečnem govoru. The author focuses on borrowed words in the Bovec dialectal lexicon by implementing a two-faceted approach. The fi rst part of the article includes dialectal terms for human diseases, excerpted from Slovar bovškega govora [Dictionary of the Bovec dialect]. Based on this material the author attempts to determine, fi rst, the share of Slovene lexicon and lexicon known in central Slovene dialects, and, secondly, the share of the borrowed words maintaining a similar form in the Bovec dialect as they have in the original language. In the second part, using a comparative method, she attempts to determine what share of Romance (Italian and Friulian) calques and words from the dialects in the Videm/Udine and Gorica/Gorizia regions (according to Skubic’s material) is also known in the Bovec dialect. Ključne besede: slovenska narečja, Bovško, romanizmi, bolezni, Mitja Skubic, Beneška Slovenija, jeziki v stiku Key words: Slovene dialects, Bovec dialect, Romanisms, diseases, Mitja Skubic, Venetian Slovenia, languages in contact 1 Uvod Bovški govor spada v obsoško narečje, t. j. najsevernejše narečje primorske narečne skupine. Na severu meji na koroško ziljsko narečje in na koroško-gorenjski kranjskogor- ski govor; na zahodu ga Kaninsko pogorje loči od rezijanskega narečja, na jugozahodu se stika s terskim in nadiškim narečjem, na jugovzhodu pa z rovtarskim tolminskim narečjem. 1 Z izjemo kobariškega govora, ki se neposredno stika z bovškim zaradi odprtosti soške doline, ga od drugih okoliških govorov zemljepisno ločujejo visoke gore. Vendar pa ne smemo zanemariti cestnih trgovskih povezav v preteklosti, ki so potekale čez prelaz Vršič v Kranjsko Goro, čez Predel v Ziljsko in Kanalsko dolino ter čez Učjo v Rezijo ter Tersko dolino in Benečijo. Tolminsko, z njim pa tudi Bovško, je bilo del oglejskega patriarhata in pod oblastjo goriških grofov (do 16. stoletja, v cerkvenem pogledu do 18. stoletja), nato pa v habsburški monarhiji oz. avstro-ogrski državi do leta 1918. Po prvi svetovni vojni je to ozemlje prišlo pod Italijo, leta 1947 pa je bilo priključeno Jugoslaviji. Od leta 1991 pripada Republiki Sloveniji (Miklavčič Brezigar 1996: 9–12). Dolgotrajna ozemeljska pripadnost Dunaju se močno odraža tudi 1 Gl. Karta slovenskih narečij, priloga k: Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana, 1993. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_6.pdf | DOST. 15/03/24 10.44 88 Jezikoslovje v bovškem narečnem besedišču, saj je, če imamo v mislih celotno besedišče, torej z besedjem, ki je znano po večini slovenskih govorov in tudi knjižnemu jeziku, prevzeta leksika pretežno germanskega (nemškega) izvora; vpliv romanskih jezikov (italijanščina in furlanščina) se v tem pogledu zdi kljub geografski bližini manjši. V novejšem času je čutiti povečan vpliv angleščine (sleng, besedje za poimenovanje tehnološke stvarnosti, globalne ekonomije, ... ). Prevzete besede vseh vrst (tudi tiste najnovejše, ki prihajajo v slovenski govorjeni pa tudi knjižni jezik) se v bovškemu narečnemu govoru glaso- slovno in morfološko prilagodijo (npr.: prì:ntt, mè:γa, puskení:rt....). Bovški govor v širšem pomenu se govori od vasi Srpenica po dolini reke Soče na- vzgor do Vršiča ter po dolini reke Koritnice do Predela. V ožjem pomenu k bovškemu govoru prištevamo Bovec in okoliške vasi v Bovški kotlini (Plužna, Čezsoča, Kal–Korit- nica) (Ivančič Kutin 2007: 12).Ker pričujoči prispevek namenja pozornost besedišču, nekateri primeri besedja pa so zapisani v fonetični obliki, je dobro poznati vsaj nekaj temeljnih značilnosti glasoslovja bovškega govora. 2 Bovški govor ima enake dolge samoglasnike kot osnovni obsoško-idrijski samoglasniški sistem, t.j. pet monoftongov in dva diftonga: a:, e:, i:, iẹ, o:, uọ, u, poleg teh pa še dolg polglasnik ǝ: in par diftongov (ie in uo). Dolgi samoglasniki so tonemsko naglašeni. Sistem kratkih naglašenih samoglasnikov bovškega govora sestav- ljajo fonemi a, e, i, o, u, ǝ, . Od osnovnega obsoško-idrijskega sistema se razlikuje po majhni pogostnosti kratkih naglašenih i in a. Kratki naglašeni i je namreč pogosto oslabel v polglasnik, kratki naglašeni a pa je prešel v kratki e. Bovški govor ima poleg nizkega, temnega polglasnika ǝ, ki se navadno pojavlja pred fonemom r, tudi polglasnik , ki je svetlejši, torej sprednji. Sistem nenaglašenih samoglasnikov je po sestavi enak sistemu kratkih naglašenih samoglasnikov iz osnovnega obsoško-idrijskega sistema: a, e, i, o, u, ǝ; dodan pa je še sprednji polglasnik , ki ima zelo veliko pogostnost. Zaradi pred- in ponaglasnega ukanja (o>u) je pogost tudi nenaglašen u. Pri soglasnikih velja omeniti γ in ð, ƀ (slednja sta ohranjena le še pri starejših govorcih). 2 Domače : prevzeto besedje Kot na vsak narečni govor/jezik, je tudi na besedišče bovškega narečnega govora vplivala množica okoliščin: politično upravnih, kulturnih, geografskih, ekonomskih, so- cialnih, ... Poleg mozaika naštetih vplivov skozi zgodovino so pri prevzemanju besedja iz tujih jezikov igrale pomembno vlogo tudi množične pa tudi individualne migracije v različnih časovnih obdobjih (npr. delovne/ekonomske, begunske, politične) 3 . Pro- 2 Oris bovškega govora je večinoma povzet po Slovarju bovškega govora (Ivančič Kutin 2007: 12–16), kjer se splošni pojmi in ugotovitve za širše dialektološko območje naslanjajo na razprave Tineta Logarja (Logar 1978: 19–31; 1993; 1996) in Jakoba Riglerja (Rigler 1986). Značilnosti in posebnosti oblikoslovne in skladenjske ravnine tu ne bodo obravnavane. 3 Npr. delovne migracije v rudnike na Nemškem in v Ameriko konec 19. in v začletku 20. stoletja; pre- selitev celotgnega civilnega prebivalstva med 1. svetovno vojno, največ v begunska taboriščia na Koroškem (gl. Klavora 1991: 57–71); prenekateri Bovčan se je preživljal s krošnjarjenjem v zimskih mesecih, dekleta so hodila služit v Trst (kuharice, gospodinjske pomočnice, varuške…); migracije med obema vojnama zaradi fašistične okupacije ozemlja; politične migracije po 2. svetovni vojni; precej ljudi z Bovškega je služilo v rudniku Rabelj, kjer so do 60.-ih let 20. stol. večinoma bivali v kasarnah skupaj z delavci drugih narodnosti; … Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_6.pdf | DOST. 15/03/24 10.44 Barbara Ivančič Kutin, Neslovanske besede v bovškem narečnem besedišču 89 blem prevzemanja besedja je torej kompleksen, večplasten in bi zahteval poglobljeno raziskavo. Pričujoča analiza se ne ukvarja z etimološkimi vprašanji, temveč le opazuje sinhrono stanje narečnega besedja bovškega govora v primerjavi s knjižnim jezikom, in sicer na dva načina: z opazovanjem besedja za bolezni (po gradivu v SBG) ter s primerjavo romanskih kalkov in prevzetih romanskih besed v bovščini in slovenskimi govori v Videmski ter Goriški pokrajini v Italiji. 4 Slovenski pravopis deli besede in besedne zveze na domače, prevzete in poldomače (oz. polprevzete); prevzete besede in besedne zveze pa glede na stopnjo govorne in/ali oblikoslovne ter pisne prilagoditve slovenskemu knjižnemu jeziku še na izposojenke, tujke in citatne besede in besedne zveze (Toporišič 2007: 22, 23). Delitev je težko, če ne kar nemogoče prenesti s knjižnega jezika na neknjižno zvrst, ki ji narečje pripada. Prevzete besede v bovškem govoru prihajajo predvsem iz dveh jezikovnih skupin: iz germanske in romanske. Prav tako kot za narečja z Videmskega ugotavlja R. Dapit (Dapit 2006: 133), se tudi bovški govor z vidika nemških izposojenk pogosto ujema s splošno pogovorno različico slovenskega jezika (npr. cajt, fajn, fraj, špegel, žajfa ...). Romansko skupino povečini zastopajo besede iz italijanščine in furlanščine, kar je posledica relativne geografske bližine in s tem ekonomskih, socialnih in drugih stikov, čeprav bovški govor na ta dva jezika ne meji neposredno (zahodno, severozahodno in severno so vmes še slovenski govori terskega, rezijanskega in ziljskega narečja). Za razliko od Slovencev na skrajnem zahodnem etničnem območju, ki so bili s političnimi mejami odrezani od rojakov in jim zgodovinsko dogajanje tudi v jezikovnem pogledu ni bilo nikoli naklonjeno, 5 je bilo Bovško v taki situaciji »le« dobrih 20 let, med obema vojnama. Vendar pa je obdobje fašistične okupacije Primorske in poskusa raznarodo- vanja pustilo precejšnje posledice, tudi v narečnem besednjaku – v tem času sta se npr. v bovščino ukoreninili italijanski besedi za stare starše, nona/nono (prej večinoma ò: ča in má:t). Jezikovni vplivi seveda niso zgolj enosmerni: tudi italijanski in furlanski govori v stiku so prevzemali od slovenskih. 6 V korpusu besedja v posameznih (tematskih) pomenskih poljih je načeloma moč najti prevzete besede tako iz germanske kot iz romanske skupine, čeprav pri nekate- rih pomenskih poljih te ali one prevladujejo. Npr. pri kletvicah in psovkah se domače omejujejo skoraj izključno na izraz hudič (zlodej, zlomek, hudir) in nemških z izjemo tajfl skorajda ne najdemo, nabor romanskih pa je dokaj pester: 7 malora║malò:ra : pò:rka malò:ra /ò:štja malò:ra < it. malora; maloršiga*║malò:ršiγa < it. malora (DJ maloršega); merda║mè:rda < it. merda – sranje, drek, govno; mona║mó:na < it. mona : prklìẹta mó:na; beštja║bè:štja < it. bestia; 4 Primerjava poteka na gradivu M. Skubica, (gl. Skubic 1997), ki je pod drobnogled vzel romanske jezikovne prvine v narečjih na skrajno zahodni slovenski etnični in jezikovni meji, ki se nahaja v Italiji, točneje na skrejnem zahodnem robu dežele Furlanije-Julijske krajine, torej z narečji in govori v Videmski pokrajini (v Reziji, dolinah ob Nadiži in Teru) ter z govori v Kanalski dolini. 5 Takorekoč od političnega konca posvetne oblasti Oglejskega patriarhata l. 1420; gl. tudi Skubic 2004: 316 in Zuljan Kumer 2004: 205–208. 6 O tem npr. piše Skubic 2006: Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini. 7 V bovšem govoru seveda obstajajo tudi kletvice in psovke iz drugih južnoslovanskih jezikov (nekatere upoštevane v SSKJ) ter prevsem pri mlajši generaciji iz angleščine, ker velja za ves slovenski lingvistični prostor. V SBG pa manjkajo nekatere, ki bi tam lahko bile, npr. butana, orko, mondže, kaco). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_6.pdf | DOST. 15/03/24 10.44 90 Jezikoslovje porkiš*║pò:rkiš < it. porco: pò:rkiš, ku me jé:z; porko*║pò:rko < it. porco dí:ndjo/dì:jo pò:rko/ò:rko 8 dì: ndjo / (p)ò:rka mižè:rja / ò:rka ... idr. 9 3 Bovško narečno besedje za bolezni Za analizo deleža prevzetih besed je bilo izbrano pomensko polje, ki ga sestavlja narečno besedje za bolezni pri človeku, 10 in sicer na korpusu, ki ga je moč najti v Slo- varju Bovškega govora. 11 Ker je slovar zasnovan diferencialno, je torej v njem besedje, ki se razlikuje od slovenskega knjižnega jezika. 12 Nekatere besede lahko najdemo tudi v SSKJ, vendar s kvalifi katorji za neknjižno rabo (npr. narečno, nizko, vulgarno ...) ali pa z drugačnim pomenom ter v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju. 13 Upoštevane so tudi nekatere besede, ki so v osnovi enake slovenskem knjižnemu je- ziku, vendar imajo kakšno slovničnimi posebnost. Za analizo deleža domačega in prevzetega (širše znanega in lokalnega) besedja je bilo iz slovarja izpisano besedje, ki poimenuje bolezni oz. patološke znake/stanja človeškega telesa. Besedje je bilo razporejeno v 3 skupine glede na domnevni izvor 14 oz. ne/sprejetost tudi med druga, centralna narečja / knjižni jezik. A) Domače in širše (v drugih, centralnejših narečjih) znano prevzeto besedje ter tvorjenke iz teh besed. 15 B) Prevzeto besedje, ki ohranja isto ali podobno (slušno) podobo kot v tujem jeziku in ki ga SSKJ ne upošteva. To besedje je razdeljeno še na B1 romansko in B2 ger- mansko. C) Nerazporejeno (besede, katerh izvor ni bil ugotovljen, zato jih ni bilo mogoče uvrstit i v A ali v B). Z zvezdico (*) so označene besede, ki jih ni v Pleteršnikovem slovensko-nemškim slovarju niti v SSKJ! 8 Morebiti orka < frl. orcul (divji mož)? 9 Pri kletvicah se iz t.i. težjih kletvic, ki veljajo za »grde«, nesprejemljive pogosto oblikujejo tudi t.i. omiljene kletvice, npr. porko dijo > (p)orko dindjo (gl. Zuljan Kumer 2005: 29). 10 Prvotno sem nameravala analizo opraviti za različna pomenska polja: zdravje, deli človekovega telesa, oblačila in obutev, posodje, …. vendar bi bilo gradiva veliko preveč. Izbrano pomensko polje ima nekaj zanimivih narečnih besed. 11 Gl. Ivančič Kutin 2007. 12 Gradivo za slovar je bilo zbrano s sprotnim zapisovanjem med spontanimi pogovori v narečju, med terenskim delom ob dokumentiranju folklornih in spominskih pripovedi ter iz transkripcij le-teh. Pregledana so bila tudi šolska glasila in druge lokalne ali objave, ki so vsebovale posamezne enote narečnih besed, ter seznami narečnega besedja, ki so jih sestavili nekateri domačini. Slovar vsebuje 2923 gesel in še okoli 1000 kazalk. Korpus zbranega besedja seveda ni popoln, gradivo se še nabira, trenutno je v bazi okoli 200 novih, še ne upoštevanih besed. 13 Gl. Pletršnik 1894/95, 2006 (elektronska izdaja). 14 Domnevno za to, ker ima avtorica premalo etimološkega znanja, da bi lahko to z gotovostjo trdila! 15 Te besede oz. podstave, iz katerih so tvorjene, so načeloma evidentirane v SSKJ. Šekli (2005: 178) šteje prevzete lekseme, ki so tvorjeni s pomočjo domačih besedotvornih postopkov, k neprevzetim leksemom! Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_6.pdf | DOST. 15/03/24 10.44 Barbara Ivančič Kutin, Neslovanske besede v bovškem narečnem besedišču 91 A. Domače in širše znano prevzeto besedje za bolezni bolan║bulà:n bò:na bunù: prid. – 1. bolan; 2. evf. imeti menstruacijo 16 | gl. tudi bončan, marovd, fešta bončan*║bò:nčn -a; -o prid. – otr. bolan božja oblast║bó:žja ublà:st frazem – božjast, epilepsija božji žlak║bó:žj žˈlek frazem – kap (SSKJ, Plet.) ckati se*║ckà:t se ckà: se 3. os. ed. nedov. – kolcati: žie cìẹ dà:n se mo ckà: cukrova*║cú:kruwa -e ž ed. – sladkorna bolezen, diabetes (< cuker, SSKJ) drista║drí:sta -e; -e ž – 1. sluz; 2. driska (Plet.; SSKJ≠) dristati║dristá:t drí:stm tudi drí:ščm nedov. – imeti drisko (SSKJ, Plet.) drnjohati║dǝrnjuóht -m nedov. – smrčati (SSKJ, Plet.) dušiti║dušì:t dú:ši 3. os. ed. nedov. – 1. imeti astmo, naduho; 2. loviti sapo (SSKJ, Plet.) garnje*║γá:rnje -rnj ž mn. – garje | Plet. garne; gl. tudi ruša gorečica║γurčí:ca -e ž ed. – zgaga, pekoč občutek v želodcu (SSKJ) grinta║γrí:nta -e; -e ž – krasta | gl. tudi hrasta, skrumba (SSKJ, Plet.) grintelj*║γrntè:lj -a; - m – ekspr. suh, slaboten človek, še posebej otrok | gl. tudi grintovec grintovec*║γrí:ntuwc -uca; -uc m – ekspr. slaboten, bolan otrok | Plet., PW grintavec ≠ grumpati*║γrù:mpt -m nedov. – ekspr. močno kašljati: pí:jš m:rzlo, šiẹ pa γrù:mpš hrapelj║hrá:plj -na; -n m – izpljunek pri hrkanju (Plet.) hrasta║hrá:sta -e; -e ž – krasta | gl. tudi grinta, skrumba (Plet., SSKJ) krakavec*║kǝrkà:c -a; - m – namišljeni bolnik, hipohonder: kǝrkà:c je dǝrà:c krepati║krpá:t -à:m dov. – slabš. umreti; (Plet., SSKJ) mezelič*║mzé:lč -lča; -lč m – mozolj (Plet. mezelj) motiti se║mutì:t se mùoti se 3. ed. dov. – imeti vrtoglavico: se m mùoti (SSKJ) mrska kost*║m:rska kùost frazem – 1. hrustanec (Soča); 2. divja ali mrtva kost (eksostaza), grčast koščen izrastek, navadno na kosteh gležnja ali roke | 2.: SSKJ; 2. Plet. morska kost nadonjen*║ndòunjn -a -o prid. – 1. ki ima prve znake bolezni, npr. prehlada; 2. ekspr. pijan | 1. gl. tudi natrešen 17 naduha║ndù:ha -e ž ed. – astma (SSKJ, Plet.) narobe*║nrùobe v povedkovi rabi – ekspr. imeti menstruacijo: k‿je nrùobe, je zmìẹri sì:tna | gl. tudi fešta, marovd nosen*║nùosn -sna -o v povedkovi rabi – noseč: je nùosna žìẹ pìẹt mìẹscu > noseča je že pet mese- cev pezdeti║pzdit p:zdm nedov. – potiho spuščati pline iz črevesja in pri tem oddajati močen neprije- ten vonj (SSKJ, Plet.) podrigniti se*║pudrí:γnt se tudi purí:γnt -γnm se dov. – spahniti se, podreti kupček podrigovati se*║ pudriγwá:te se tudi puriγwá:t se -riγù:jm se nedov. – spahovati se: ud čbú:le se‿m pudriγú:je (Plet. podrigavati se) posteljnica║pusté:ljnca -e; -e ž – porodnica, ženska po porodu | gl. tudi letvana pošast║pušà:st - ž ed. – nahod, prehlad (Plet.) pretrupnik*║pǝrtrù:pŋk -a; - m – pohabljenec, nenavadno raščen človek pukelc*║pù:klc -a; - m – 1. grba; 2. grbavec (SSKJ pukel) pukljast*║pú:kljst -a -o; – 1. grbast; 2. sključen: n držì:‿se tku pú:kljsto | SSKJ puklast runja║rú:nja -e; -e ž – okrogla brazgotina, ki nastane na koži zaradi cepljenja (SSKJ≠) runje*║rù:nje -- ž mn. – (črne) koze, kužna bolezen | SSKJ, Plet. runja; gl. tudi ronje ruša║rú:ša -e ž ed. – garje (Plet.)| gl. tudi garnje skrnina║skǝrní:na -e ž ed. – revma skrnjakov*║skǝrnjá:ku -uwa -o prid. – revmatičen skrumba║skrú:mba -e ž ed. – krasta (Bavšica)| gl. tudi grinta, hrasta (Plet. ≠, SSKJ≠) skrunitba*║skrunì:tƀa -e; -e ž – okužba 16 Bolan biti v pomenu imeti menstruacijo v SBG ni naveden. 17 Geslo natrešen je zaradi tehnične napake izpadlo iz SBG (ali se je morda prestavilo na drugo mesto), saj ga ni na mestu, kjer bi po abednem redu moralo stati. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_6.pdf | DOST. 15/03/24 10.44 92 Jezikoslovje skruniti se║skrunì:t se skrú:nm se dov. – nalesti se, okužiti se slab║sˈleb slà:ba slbù: prid. – slaboten, onemogel zaradi bolezni: nò:na je spìek slà:ba slabeti║slbìẹt slbè:j 3.os.ed nedov. – slabo biti, iti na bruhanje komu: m‿slbè:je, k‿se pé:ljm s kurjè:ro stegniti se*║stγnì:t se stìẹγnm se dov. – slabš. umreti šica*║ší:ca -e ž ed. – jetika (SSKJ sušica) telesnica║tlsnì:ca -e ž ed. – driska (Plet.) trešljika║tǝršljí:ka -e ž ed. – mrzlica (Plet., SSKJ) trod║trùot trùoda; trùod m – 1. neznana notranja bolezen: γa je pǝrt:rγu trùoϑ > umrl je od neznane bolezni; 2. vnetje slepiča (Plet.) umreti║umrìẹt um:rjm dov. – 1. umreti; 2. postati neobčutljiv, mravljinčast zaradi dolgotrajnega pritiska: m‿je um:rla ró:ka | 1. gl. tudi stegniti se zabrekel║zbrìẹku -kla -o prid. – otečen (Plet., SSKJ) zahiret*║zhrìẹt -a -o prid. – podhranjen, slaboten | gl. tudi zaharet, zaklajban, zlaknjen zahireti║zhrìẹt -hré:jm dov. – zaostati v rasti, postati podhranjen, suh, šibek (Plet.) zdravlje║ zdrà:lje -a s ed. – zdravje ze ║zìẹ zìẹ ž mn. – solze: so mo takò:j pǝrté:kle zìẹ zmotiti se║zmutì:t se zmúotm se dov. – 1. zvrteti se komu v glavi, postati vrtoglav: se m#je zmutí:lo, k‿sm puγlìẹdu ˈdo; 2. zmešati se, znoreti: se mo je tìẹlo kar zmutì:t ud sí:le žlak║žˈlek žlá:ka; žlá:k m – kap, naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov (SSKJ) B. Prevzeto besedje B1: Romansko brufol*║brù:fol -a; - m < brufolo – mozolj, izpuščaj | DJ fešta*║fè:šta -e ž ed. < it. festa – menstruacija |gl. tudi marovd, narobe febre*║fè:bre -bǝr ž mn. < it febbre – vročina, povišana telesna temperatura fota*║ fò:ta -e ž ed. < frl. jeza (gl. Skubic 1997: 128)– ihta, huda jeza: γa je pupá:dla fò:ta 18 | DJ; gl tudi krlja letvana║ltwá:na -e; -e ž < it. lettuana, frl. letoane – porodnica | gl. tudi posteljnica maruskle║mǝrù:skle -kl ž mn. frl. varuscli – ošpice (Plet.;) B2: Germansko asla║à:sla -e; -e ž tudi à:su às:la; -l m – okužba, vnetje, zastrupitev: à:su, à:su, kem s‿se (Plet.) (> nem. Eisslen gl. ESSJ) pruh*║pˈruh prù:ha m ed. – kila: n uziγù:j ˈsam, d n dubùoš prù:ha (> nem. Bruch) gejter*║γè:jtǝr -tra m ed. – gnoj, gosta rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih (> nem. Eiter?) ofnati*║wè:fnt -m dov. – 1. odpreti (tudi v smislu izboljšati, pospešiti izločanje blata): wè:fnt fl à:ško / p: mtú:do, d te wè:fna; 2. zagnojiti se, vneti se: rá:na se je wè:fnla (> nem. off nen) marovd*║mǝrò:t v povedkovi rabi – 1. bolan: sm ˈws mǝrò:t; 2. ki ima menstruacijo: a‿s mǝrò:t ( > nem. marod – v krizi, propadel?) | SSKJ marod; 2. gl. tudi fešta, narobe švicati*║švì:ct -m nedov. – znojiti, potiti se (> nem. stwitzen) C. Nerazporejeno cirati (se)*║cirt (se) cìẹrm (se) nedov. – hujšati; 3. prebavljati: kù:mi se m‿je (pu)cìẹrlo | IT cerati činkast*║čí:ŋkst -a -o prid. – ekspr. slaboviden < činkati gl. ESSJ? čmar*║čmà:r -ja; -j m – slabš. zdravilec, padar < čmarati (mazati)? gl. ESSJ | SSKJ ≠, Plet. ≠ meravkast*║mǝrá:kst -a -o prid. – ekspr. neprespan, zdelan zaradi ponočevanja ofi rati*║ufìẹrt ufìẹra 3. os. ed. nedov. – povzročati praznjenje črevesja, imeti drisko > n smìẹm ˈpit kó:fe, me ufìẹra 18 Morda iz nem. Wut (jeza, ihta, bes)? Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_6.pdf | DOST. 15/03/24 10.44 Barbara Ivančič Kutin, Neslovanske besede v bovškem narečnem besedišču 93 opejstrati (se)*║upè:jstrt (se) -m (se) dov. – 1. opomoči se od bolezni; 2. ekspr. zrediti se oškopolati*║uškupulá:t -à:m dov. – ozdraveti (Bavšica) < rez. oštjapat ronje*║rò:nje tudi rù:nje – ž mn. – (črne) koze, kužna bolezen > it. rogne (garje)? ruševica*║rú:šuca -e; -e ž – ogrc, akna, mozolj (Bavšica) > frl. russa (praskati, strgati)? tragati*║trà:γt -m nedov. – zehati < germ tragen (biti len)? zaklajban║zklà:jbn -a -o prid. – podhranjen (Bavšica): zklà:jbno té:le škrimfast*║škrí:mfst -a -o prid. – ki ima zajčjo ustnico krlja*║k:rlja -e ž ed. – ihta | gl. tudi fota Skupaj je bilo iz SBG izpisanih 83 besed za bolezni oz. patoloških stanj/pojavov pri človeku. V prvo skupino (A) jih je bilo razporejenih 58: odločno največ (70%) je torej domačih in v drugih narečjih / knjižnem jeziku znanih prevzetih besed ter tvorjenk iz teh besed (domačih in prevzetih). Večina izmed njih je evidentirana v SSKJ oz. v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju ali pa so tvorjene iz teh besed. V tej sku- pini se najde 8 ekspresivnih pomenov besed. K prevzetim besedam (B), ki ohranjajo enako ali zelo podobno slušno podobo kot v originalnem jeziku, je bilo uvrščenih 12 besed, in sicer 6 k romanskim (B1) in 6 k germanskim (B2). Med temi besedami no- bena nima ekspresivnih konotacij. V tretjo skupino (C) se je uvrstilo13 besed, katerih izvor ni bil ugotovljen, zato jih ni bilo mogoče prišteti niti k A niti k B. Med njimi so bile 4 s konotativnimi pomeni. Iz rezultatov torej lahko sklepamo, tudi če upoštevamo, da je bilo morebiti nekaj besed napačno razporejenih, da bovško narečno besedje za bolezni večinoma izhaja iz domačih in »udomačenih« podstav. V skupini B ni besedja z ekspresivnimi konotacijami – je to naključje? Da bi z večjo mero zanesljivosti sklepali o tem, bi bilo potrebno pregledati veliko večji vzorec, npr. še nekaj tematskih polj. Grafi čno to razmerje lahko ponazorimo takole. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_6.pdf | DOST. 15/03/24 10.44 94 Jezikoslovje 4 Primerjava prevzetega besedja in romanskih kalkov v bovščini in v slovenskih govorih v Videmski in Goriški pokrajini v Italiji Slovenska narečja v Italiji so bila deležna številnih dialektoloških, sociolingvističnih in drugih fi loloških raziskav (npr. Dapit, Kenda Jež, Merkù, Skubic, Steenjwijk, Šekli, Zuljan Kumer idr.); veliko pozornosti so strokovnjaki namenili tudi romanskim vplivom na omenjena narečja. Tersko in rezjijansko narečje pa tudi govori v Kanalski dolini so geografsko bovškemu sosednji. Res, da je bovščina od njih ločena z geografskimi pregradami, vendar so preko njih od nekdaj potekale poti. Kljub bližini pa se zdi, da je veliko večji vpliv na »ne/prehodnost« med jezikovnimi pojavi imela zgodovinska usoda, povezana s političnimi mejami: Bovško je bilo ločeno od centralnih slovenskih govorov le v času fašizma (od leta 1918–1943), medtem so Slovenci v Furlaniji in Ju- lijski krajini vedno bili pod okriljem tujih gospodarjev, ki so bili jeziku nenaklonjeni takorekoč že od konca posvetne oblasti oglejskega patriarh l. 1420 (glej npr. Skubic 1997: 1–37, Šekli 2006:161–163). Vplive romanskih jezikov (italijanščine in furlanščine) na govore v Videmski in Goriški pokrajini v Italiji je podrobno raziskal M. Skubic v monografi ji Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji – obravnaval je torej narečja in govore na skrejnem zahodnem robu dežele Furlanije-Julijske krajine: govore v Reziji, dolinah ob Nadiži, Teru in Kanalski dolini na Goriškem. Gradivo je avtor izpisoval iz številnih in zelo različnih virov: od pridig škofa Attemsa in anket Baudoina de Cour- tenaya do časopisov in otroških revij v letu 1996 ter ga opazoval s sociolingvističnega vidika, ugotavljal vplive na skladnjo, kalke ter besedišče (Skubic 1997: 51–56). V tukajšnjem prispevku se je poskušalo ugotoviti, kolikšen delež kalkov in romanskih besed iz Skubičevega gradiva je znanih tudi v bovškem narečnem govoru. 4.1 Kalki Skubic kalke deli na pomenske (znotraj teh še na posamezne besedne vrste) ter na frazeologeme (z glagolom oz. z drugimi besednimi vrstami) (Skubic1997: 144–126). Vsega skupaj naniza 74 enot. V bovškem govoru jih je od teh znanih 24. Primeri, ki so bovščini nekoliko preoblikovani, so označeni z zvezdico (*). zjutraj (zjú:tro) < it. di mattina (dopoldne) *gotov (γví:šen) < it. certo (prepričan) čutiti se (čtì:t se)