. > Poštno tek. račun. — Conto corrente con la posta. Posamezna Številka 30 C. naSS*®8 Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo t Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visoeine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—. Celoletna naročnina L. JS — Za inozemstvo L. 22.50. Ko nastopil Hindenburg je, le verujte, da bo mir, mirno zjutraj mi vstajajte, mirno pojte spat zvečer. On je mož na svojem mestu, sicer malo predebel, da bi nosil perutnice, večkrat bo ria »zadnjo« sel. Tudi roka, težka roka vajena pač oljke ni in obraz in pa moštaee. vse po vojski nam diši. Toda včasj preobrne še se sam peklenski vrag. Čuk še dvomi — a mogoče, da mož poleti še v zrak. V soboto ob Q. uri zvečer v Trgovskem domu gledališka predstava Časten večer gosp. Bratuža. Edina predstava, ass® S5S29 tt » NIZAVI" IL fT Gorica, dne 7. maja. Včasih je Čuk na pai'ci prav res v zadregi kaj naj piše na prvem mestu. Če bi bil to po* lifičen Ust, bi bilo to lahko. Vzel bi kar ples kakega po. slanca ali kako »vdovo« pod svoj kljun in bi ju mlatil tako dolgo, da bi se "'-ikazalo kako drugo, primernejše zrno, da bi ga obdelal. Ker pa nisem političen Ust in se moram va? rovati, da nisem — že radi konkurence — preveč humo-rističen, moram pač izbrati resnejših snovi. Na primer to, da je prišla brzojavka da se nahaja na peti v Nemčijo — ker ie Hin? denburg izvoljen — seveda — tolikšna jata pečenih pisk. da bodo solnce zatemnile in bati se je. da se vsi Nemci ne zadavijo od niih ker jim bodo naravnost v usta letela. V Nemčiji se vršp že vse pri? prave, da se ta ogromna nesreča prepreči. Druga vznemirljiva vest ie ta, da namerava Zveza naro* dov podeliti Hindenburfu v znak veselja nad njegovo izvolitvijo oljčno veiico. Ne vedo pa, ali na> izdelajo to občno veiico v "odohi meča, ali v podobi kartona. Da ne bo nevobe. bodo vnrašali gene* rala, v kateri obnkj mu je ljubša, Nekateri trdijo da ie Hin-denburf dober ~°neral, a bo slab politik Čuk na pal'ci ni te<*a mnenja Nekateri ljudje so sposobni za vse. Viljem ie bil namreč vojskovodja, poli? tik, pisateli naravoslovec, zgodovinar... celo Nemčijo ie znal izborno zavoziti v blato. Tudi naš Mussotini, ki je trikrat minister, s- vrgel na dramatično nolie. Spisal je komedijo »Gospoda "rične se!« Mi sicer vemo da se je že pred leti pričelo vendar ne dvomimo. da bo nova kome? dija dobra stična vsem njegovim ostalim velikim: delom. Piše trefie de i ari" Če bo na? pisal tudi komedvo z našlo, vom: »Gospoda, končia se/« nam ni znano Čuk na pal'ci. BLEDI MESEC. »Glej, sle i. kako ie nocoj mesec bledi!« »Ni čudo, ko je vse noči — zunaj!« Izžrebanci. Izmed rešite!iev ugank v Čukovem koledarju so bili iz* žrebani sledeči: 1. Šuligoj Josip, Bača 4, Sv Lucija ob Soči. — 2. Vran Ivanka, Kaz* lje 64. — 3. Fran jo Klesičar, rudnik Kamižarick, Černo-melj — SHS. — 4. Rola An* ton, Zg. Veličina, Sv. Lenart v Slov. Goricah. — SHS. — 5. Šoštarič Ivo, Maribor, Aleksandrove ceste 13 — SPIS. — Vižin Marjan, Kur* šumljiška ulica 11 'v- Djur- Usodepolni urar. Francoski: Rudolf Bringer. Poslovenila: Rosandra. Vstajali so s solnčnim v z* hodom, počivati so šli ko je nastala noč, —- jedli so, kadar so bili lačni in je bila jed kuhana, pili pa, kadar so bili žej* ni, drugače so pa dlellali in delali, ker niso znali drugače ča* sa rabiti. — Vsled tega1 so pa prebivalci v Šent=Kudonotu v zavetju Visokih gora, ki so obdajale njih vasico mirno in složno živeli. Pravzaprav pa tudi, kaj jim je manjkalo za lepo mirno življenje ? — Žita za vsakdanji kruh, malo trtja, da je bilo jeseni vina, malo pese za odebeliti; prešička, da ni zmanjkalo zabele in mesa za praznike — pa kos vrta, ki je djevo brdo SHS. — 7. Ščuka Žorko. Barkovlje — Trst 340. — 8. Tušar Albin, Ljubljana, Kolodvorska ulica 185 — 9. Boguš Viktor, Maribor — Maistrova ulica 3*1. — 10. Vatovec Dragotin, Gorica — Viale 24 M.aq4o 16. — Vsakdo se mora radi darov oglasiti sam osebno ali na po pošti v teku meseca maja pri upravi lista v Gorici, »Narodna tiskarna«. kier lahko dvig* ne darove. Uprava Čukove"a Koledarja. dajal zelenjave za prikuho, — to niso bila sicer velika bogastva, — ali v kraju samem res tudi ni bilo revežev. Šent * Kudonovci niso po* znali železnice, najbližnja postaja je bila oddaljena dobrih deset kilometrov, — za gora* mi skritega kraja se ni tikala niti nobena lepa bodisi državna ali okrajna cesta, — le majhna gorska pot je vodila do mirne vasice. — čegar pre* bivalci so se doma tako dobro počutili, da niso hoteli hoditi daleč. In ker v ŠentsKudonatu ni bil rojen ni kak slaven mož, ker kraj ni bil slikovit ali znamenit vsled kakega zgodovin* skega spominka, ni niti nobenemu tujcu prišlo na misel, da bi se bil podal v ta oddaljeni in težko dohodni Šent*Kudo* nat, — kajti nobenemu se sploh ni sanjalo, da bi tamkaj odprl kak hotel ali vsaj gostilno, saj so si moški lahko pri* voščili domačega vina iz lastnega trtja. — Da. stavil bi, da se na celem svetu dobi jako težko tak kraj, čigar prebival* ci bi bili brez izjeme tako srečni in zadovoljni kot Šent* Kudonovci. Ali sreča ni od tega sveta. Nekega lepega jutra se je priklatil s palico v roki in z nahrbtnikom v vas Šent-Ku* donatsko neki usodepolni urar. Odkod je prihajal? Nobeden ni tega izvedel. — In po kaj ie prišel v ta pozabljeni kraj? — Ni minilo dolgo, da se je izvedelo. Sicer je bil to skrajno ne* prijeten, nesimpatilčen človek. Rumen kot griža, suh kakor polenovka, njegovo drobno telo je bilo nekam zvito kot trte, ki so rasle v Šent*KudO* natu. Čelo mu je vhajalo nazaj, veliki nos sel je skoraj dotikal špičaste brade, tako da je bil nekako podoben čuku, niegove oči so se skrivale v globokih jamah in nikdar gle* dale odprto v obraz, s komur je govoril; — njegova velika ušesa so mahale nekako no zajčje. — Znalo se je, da se kliče Majer Bruk. — ime ki se pač ne daje kristjanu. PrVi dan je pohajal po kra* iu samem in si ogledal župan* stvo. šolo, cerkev, in ko je zapazil, da ta javna poslopja nimajo na pročelju ure, se je nekako samozadovoljno žare* i žal pa si ie! meti roke, da se S ie slišalo, kot da bi mel lesene klince. Ko je potem še vprašal mimoidočega moškega, ki je bil še slučajno tajnik občine ŠentrKudonat, koliko da je ura, le*ta ni potegnil ure iz žepa. kot je sploh navada, ampak se je ozrl na nebo pogle* dal kako stoji solnce pa odgo* voril, da je kmalu ča's zal kosilo, on sam da je lačen in da hiti domov, kjer se gotovo že hladi iuha v skledi. V ŠentsKudonatu namreč ni bilo nobene iavne ure in v vsej vasi ni bilo niti ene žepne ure. — Kaj pa jim naj bi tudi služila? Ker rti bilo železniške postaje, se nli bilo treba bati, da kdo zamudil vlak. Ko je pa. ob nedeljah zazvonilo, so pa itak vedeli, da je čas iti k maši. — Sai sem vam že rekel, da so bili ŠentjsKudorioVci najsreč* neišl ; Ker se v Šent-Kudonatu ni nahajalo ne hotela in niti naj* priprostejše gostilne, je Majer Bruk vprašal za stanovanje in hrano preprostega kme* ta. ki ga je gostoljubno sprejel, niti najmanj e rte dvomeč, Strašne finance. „Zdaj si moram izposoditi 50 L., da vrnem denar, kate* rega sem si bil izposodil pred 14. dnevi, da povrnem predu= jem, katerega sem bil vzel, da plačam stanovanje, katero pa še danes ni plačano". koga sprejema v hišo, kak duh nemira in nesloge bo sfrfotal izpod njegove strehe, ki bo s hudičevo zlobo vničil ves mir, vso srečo zadovoljnih in složnih Šent-Kudonovcev. — In usodepolni urar je hitel na delo. Najprvo se je poklonil žu* p-anu, pa ga prepričal, da je občinska hiša brez ure na pročelju podobna obrazu brez oči. Gotovo, da niso bile finance občine Šent-Kudonat tako na slabem, da bi ne mogle privo* ščiti občinskemu obrazu mu manjkujoče oko. Majer Bruk se je pal zavezal tudi, da za to* liko in toliko pripravi na pročelje te glavne hiše v občini lepo uro. ki bode kazala jasno na svojem Mestecem se kvadrantu, kako čas teče. Bik bo jasno četrte, polure in triče* trte, pa dvakrat ponavljala polne ure. Pristavil je skušnjavi urar še, da bo ime naprednega žu* pana, ki je obogatil kraj s prvo javno uro, gotovo ostalo v zgodovini in za poznejše rodove. In toliko je govoril in toliko hvalil, da ie pregovoril župana, da je le*ta celo brez sklicanja občinske seje, naročil pri urarju lepo Zvonečo uro za pročelje občinske hiše. Ali našemu urarju ni zado* stovalo to naročilo, — pa se je podal še k župniku. Tamkaj je rabil drugačna prepričevanja. Govoril je Bruk Majer žup* niku na srce, češ na cerkvi, na zvoniku mora biti ura, da kaže vernikom, kako nevredno beži čas, če se ga ne posveti božji časti in dušnemu bla* gorju. Njegova zgovornost je biLa res prav ganljiva, tako da se je tudi župnik odločil, da mora lepa nova ura na zvo- nik. — Bruk Majer je pa za* pisal naročilo. In iz župnije jo je vdaril zlomkovi urar še v šolo. — In tam je napel vse sile svojega govorniškega talenta, — po nedolgcm pogovoru z naduči-teljem je prepričal tega, da je ura na šolskem poslopju neobhodno potrebna, da kaže učencem ure resnega dela in ure dovoljenega razvedrila, — ker brez prave ure niti pravo učenje ne more biti redno in plodovito. In še ni bil zadovoljen s svojo trojno zmago. — Uso<= depolni urar je prerešetal vse občane enega za drugim pa jim dokazal, da se brez ure sploh ne more živeti, da brez ure v žepu ni prave sreče, pra* ve zadovoljnosti; — da se brez pravega časomera človek sploh niti ne razloči od živine, -— kajti čas je najdragocenejši naš zaklad, — bolj še kot oves in pšenioa, ki 'se tudi merita. — Čas se mora dobro meriti, kajti mi se niti ne zavedam,©, kako malo ga imamo-na razpolago — In eden za drugim so se dali vjeti in v kratkem je imel vsak svojo uro, — bodisi moški, ženska ali celo otrok, ali pa tudi stari ljudje, ki so bili že kraj gro* ba. — Seveda, nekateri so hoteli že srebrne, drugi nikelna* ste, nekateri so se celo zadovoljili z kovinastimi; - -za vse ie pa dal urar garancijo, da bodo dobro šle. In ko so bile nastavljene ure, —■ jedna na županstvu, druga na cerkvi a tretja na šoli, in ko je vsak Šent*Kudo-natovec potegnil iž žepa svoj novi časomer. je postalo v ŠentsKudonatu obupno žalostno. Mali, usodepolni urar se je seveda zopet odpravil čez hribe in doline, da zanese v druge mirne kraje prokletstvo svojega rokodelstva in trgov-stva. Zelo lepo. MaHt ■ GOSPOD. Moja žena me je včeraj s cvetlicami obmetavala. GOSPH. Tako? In od tega ste ves zatekel pod očmi? GOSPOD. Cvetlice so bile namreč vsajene v loncu. A v Šent Kudonatu ni bilo več mogoče živeti. Ker se kmalu ure niso več zlagale, — je kmalu ena kazala polure, druga pa že cele, — vsaka ura je hodila svoj čas, ne da bi se brigale za drugo, sosednjo, — pa je nastala v nekdaj tako srečnem in za* dovolj nem kraju nesloga, jeza in prepir. — Ker se ljudje niso več ravnali po solncu, so vstajali kar tako po uri, po* čivati so hodil prezgodaj ali prekasno. — Ob nedeljah so prihajali v cerkev, še predno je cerkovnik začel prižigati sveče ali pa ko je že mašnik z »Ite missa est« dal zadnji blagoslov. O porokah je župan čakal kar po cele ure in ko je ravno jezno odhajal, so prišli prvi svati na glavni trg. — O pogrebih je šel mrtvec kar brez spremstva na pokopali* šče, pogrebci so pa ravno dospeli k posmrtni pojedini. Šent * Kudonovci so jeli spoznavati zakasnenlje in prehitevanje — — v tej napeto* sti in čakanju so jim jeli slabeti živci. — Jeli so se krega« ti in prepirati--tudi stepli so se že bili. — Dva zakonska para stal se ločila vsled ča* somera in več zarok se je iz istega vzroka razbilo. — Z e-no besedo, —- v nekdaj sreč* nem kraju Šent - Kudonat je hudič zasejal seme nesloge in prepira z onimi urami, tako, da se je začelo tam živeti kot v pravem peklu. A prebivalci tega mirnega kraja niso spoznali Vzroka svoje nesreče ampak še sku; šali so. kako bi si jo povečali. — Pravili so mi. da so že napravili potrebne korake za že* leznico, ki naj bi služila obči koristi. Jasno, in razvidno je, da bo to višek vsega, konec zadnjega sporazuma in sloge.--— /. Jurkovič — Karlo: 2 Drugovanje. PETRICA (za njim): Poj te! Pojte! Če se jutri ob tem času dvigne cel regiment takih nosov za mano, me ne vlove... Vse vedo... Ampak, da bi le že ta norec prišel. (Gleda skozi okno). Ni ga še. Pa mi je rekel, da mi prinese obleko na vse zgodaj. Prokleta serena^ da! Vničila mi je obleko! (Se sprehaja gori in doli). Ne, ne. Tako ne more več dalje. Ravno tako se mi godi, kot tiste* mu, ki so ga golega in zvezanega z me* dom namazali ter vrgli nanj ose in sršene. Ni pomoči. Treba je bežati in to čimprej©. (Odpre omaro in zveze stvari v robec). Tako. To bo dovolj. (Zapre sveženj v omaro. Tomica pomoli glavo v sobo). III. PRIZOR. Tomica in Petnica, TOMICA: Pst! Dobro jutro. PETRICA: Pst! Hodi k vragu s tvojim »dobrim jutrom!« Ali si mi pri* nesel vse? TOMICA: Tu imaš. (Mu da skozi vrata sveženj). Ali so tebe zelo polili? PETRICA: Vsega, od nog do glave: TOMICA: Tudi mene so; ti vragi! PETRICA: Policijski zajci že prav vsei vedo. Mene so že našli, tebe iščejo... Beži! (Tomica odide). IV. PRIZOR. Petrica sam. Petrica (razveže sveženj). Vrag ga pocitraj! Kaj vse mi je prinesel! Pisano suknjo kakor petelin. A kje imam jaz pisano suknjo? Da me žena vidi, bo že vse vedela. Zato (zagrabi sveženj z obleko) se bom hotel obleči. Potem bom zbežal. (Gre proti vratom druge sobe. Se vstavi). Stoj! Predno ubežim, moram zmešati štreno, da mi ne bodo takoj za petami. (Tiho pokuka v ženino sobo). Še spi... (Sede, vzame iz žepa svinčnik in papir in piše.) Tako... dobro... Čisto naravno... Življenje se mu je pristudilo... Odšel je in skočil v vodo... Ali pa se je obesil. Tako. (Vzame list in sveženj in gre v drugo sobo Nato po; gleda v sobo Timo, nihče se ne oglasi.) V. PRIZOR. Tirno- salm. Timo (ogleduje sobo) Nobenega. Mislil sem, da ga bom tako zgodaj vsaj dobil doma. (Ogleduje sobno opravo.) Saj ni kaj zarubiti. O ti hudobneži, po* tratneži! Če njega in vse skupaj prodam, ne dobim desetine, Joj, joj, obresti za tri mesece več znesejo, nego je vse sku* paj vredno. Joj, joj!.... Glej ga! Pa še ptice hrani! O, razsipneži!! Misli, da to nič ni! (Petrica se vrne oblečen v sobo.) rv. Milil škrat nagaja rad. Neki goriški list je tam o-koli 1. 1913 prinesel poročilo o gostovanju ljubljanskih i« gralcev. Tiskarski škrat si je privoščil pokojnega V-a, k te* ran je bilo med drugim povedano: »....Naš stari prijatelj in dobrodošli gost g. V«k je tudi sinoči pred izbranim ob* činstvom z vso silo pokakal svojo umetnost...« Mi smo bili in smo še danes mnenja, da se kaj takega ne pove javno, pa tudi umetnik prav gotovo ni nameraval kaj takega, dasi gledališče morda ni bilo polno-, ali poslušalci so bili izb m* ni, kot je to list povedal... Pretekli mesec srno čitali v nekem drugem listu med ogla* si: »Babica, diplomirana,...... sprejema dnevno noseče.....« — Doslej nismo vedeli, da je tudi takih žensk na tem božjem svetu. Vrhu tega pa se po nraVici prašamo, kdo pa sprejema one revice. ki so dnevno in še ponoči v • blagoslovi je* nem stanu? V istem listu čitamo: »Pri zopetni iotvorli-tvli tatove go« stilne v N... so veseli gostje nabrali 62 lir za...... — Ni povedano, zakaj je krčmar imel svojo gostilno nekaj časa zaprto Anti se nii bil zameril paragrafom in je moral nekaj časa odsedeti. kar se danda« našnji lahko pripeti tudi po* štenim ljudem. Kakor je nabiranje doneskov v dobrodelne namene priporočljivo- in vsake hvale vredno, bi mogli taki dokazi usmiljenih src v tatovi gostilni zbuditi pozornost o* b lasti! — — Ali pa je bila ona »zcpetna otvoritev tatove« go* stilne morda le aprilska šala? Zanimivo je tudi naslednje poročilo: »Ameriški poslanik v K.... je včeraj obiksal ministra za zunanje zadeve in mu je dal z vso odločnostjo razumeti, da njegova vlada nika« kor ne odobruje korakov, ki bi mogli kaliti dosedanje do« bre odnošaje med obema državama....« Ako je poročilo resno. potem je verjetno, da je .ameriški poslanik minii-stra za zunanje zadeve najprej o-štel, potem mu je šele dal »biksa«, oziroma »boksa«„.. Naslednje poročilo tudi ni povsem jasno: »Državni prav« niik je predlagal za obtoženca smrtno kazen na vešalih in osem let težke ječe«. Iz tega poročila ni razvidno, ali je ob« sojenec moral odsedeti teh 8 let težke ječe pred žalostno smrtjo na vešalih ali šele pozneje,... Ugoden trenutek. Ona: »Bradi Emil. danes je ugoden čas, da me izprosiš pri mojem očetu!« On: »Kako to? Ali je danes dobre volje?« - Ona: »Ravno- nasprotno! Bas danes je silno razkačen in siten spričo velikega računa, ki mi ga je poslala moja mo« ditetka, pa bo vesel, ko bo mi« slil, da boš moje prihodnje račune plačeval Ti!« ŽENSKE GA SRKAJO. V Mariboru vidiš vsako popoldne skoraj same ženske po gostilnah in po kleteh, to pa zato ker one imajo čas njihovi možje pa ne, ker so na delu. Ali spi oko postave? Le podaj se mi v Gorico, ako bočeš mirno spati, sto pijancev ti prepeva in po noči kolovrati. Tu ni treba nam budilke, tu ni treba petelina, tu bude nas razgrajači, ki so polni „šnopsa", vina. Če živimo še v Europi, se vprašuje marsikteri, da smo v Tripolis=u morda, že živimo v trdi veri. Tu tatje in pa pijanci imajo naj slajši mir. Hli spi oko postave, da ne da jim svoj „kvartir" ? VI. PRIZOR. Tirno in Petrica. PETRICA (zapazi Tirno, sam pri-sebi): Vraga! Še tega se je manjkalo! (Glasno.) Sluga,, gospod Tirno. Oprostite. meni se mudi. (Hoče oditi.) TIMOfga zagrabi za rokav): Oho! Ostanite no, malo! Tu d,i meni se mudi, zato sem tako zgodaj prišel... Samo dve, tri besede... Slišal sem, gospod, da nekaj časa sem jako neredno živite. Kvartate in se bratilt s sleparji in vaga« bundi, ki se norčujejo iz vas. Zapelju« jejo vas na nočne pustolovščine, ki bi mogle biti pogubne vašemu zdravju, in vaši osebni svobod!.. Sram vas bodi! O, in tako dobro ženo imate... PETRICA (mu zatisne usta z roko): Molčite! TIMO (si' ogleduje Petrico in mu tiplje obleko): Tudi z obleko, kakor se mi zdi, si nista dobra prijatelja, mladi gospodič. PETRICA (ga udari po roki): Ro« ke proč! Kaj vas pravzaprav vse sku« paj briga? Ali je to vaša obleka? Kdo vas je postavil za varuha moje svobode in zdravja? Zahvalite Boga, da se vam tako rdeči j o vaši uhlji ta to radi naših obrestij. Sicer pa pojdite k vragu! Niti malo se mi ne ljubi poslušati vaših pridig. TIMO: Dobro, dobro! Ali vseeno, gospodič moj: kdaj pa mislite plačati svoj dolg? Jaz vas ne morem in nočem več čakati. PETRICA: Zakaj ne bi čakali? Vraga, zakaj ste pa pdtem upnik, če ne boste čakali. Česa pa se bojite? Ako umr jem, predno plačam (zaokroži z'roko po sobi) tukaj imate! TIMO: Ha-ha«ha. Tebi se pa malo meša, mladič! To beračijo? Pustimo te otročarije! Raje mi povejte, kdaj mi mislite plačati? PETRICA: Kdaj? Kaj jaz vem? Moj rok je: — ko bom mogel. ; TIMO: Potem lahko čakam do sodnjega dne. PETRICA (svečano): Za katerega ne vemo, kdaj pride. (Mu preti s pr= stom,.) Varujte se!... No, no, kako ste prebtedeli... No, no... Saj sem vam rekel, kadar bom mogel. Kaj hočete še? A sedaj da stvar končamo, verujte mi: nepriHčneje mi niste mogli priti. (Vza= me kapo.) TIMO (ga ustavlja): Kam hočete? Mladi človek! Vi ste strašno lahkomiseln! Ali ne veste, da so obresti že dav« no presegle glavnico?! PETRICA: Pa kaj je to? Tem bolje za vas. Pustite jih, naj tečejo! Naj se debelijo! TIMO: Za vraga! Radi vaših šal bi človek pobesnel. — Sedaj bi že lahko začeli plačevati. (Dalje.) Q M nšžavi. To se pravi, da še ne veste, kaj ie to. Če boste šli v soboto ob deveti uri zvečer v Trgov« ski dom, pa boste vedeli. To je namreč drama znanega pisatelja, prevedena že v mnogotere jezike, neštetokrat i-grana, ki jo v soboto uprizori »Dramatično društvo« v Go« rici. S to dramo pa je zdru« ženo še nekaj drugega. Ob tej priliki bo imel svoj časten ve« čer režiser »Dramat. društva« v Gorici, g. Ciriil Bratuž. On sicer trdi. da bo to tudi njegov poslovilni večer. Tega mu ne verjamemo. Želimo pa, da njegov časten večer vsestransko dobro izteče. Zato ste dolžni vsi teti. ki ste se čez leto smejali in zabavali, priti na ta večer. Opozarjati moramo, da bo v soboto edina predstava te dralme. V nedeljo se drama ne bo ponovila. Ko se živali pogovarjajo med seboj. Peljala sta dva konja težek voz, omagcvala sta, ker nista imela moči voziti vkreber ne da bi morala postajati; voznik ju je bil z bičem, vpil nad njima dju, dju. dju in ju je neprenehoma preklinjal. Ko sta se odpočila, sta začela govo« riti sledeče: Pram: Belec! Kje si bil pa ti do sedaj? Jaz sem bil doma, kjer mi je mati, to« da mati je pred kratkem do« bila drugega in zato me je gospodar prodal sem. Tu mi je mnogo slabše. Kajti doma je le doma, Tako težko vleči mi nikdar ni bilo treba kajti taka dela je izvršila večjidel moja mati ali pa moj starejši brat. Kdaj si pa ti prišel sem Pram? Pram: Jaz sem služil nekemu zelo sitnemu gospodarju. kteili me je vedno bil in bil. Nekega dne me je pa tako bičal, da sem ga brcnil v nogo tako hudo, da je ležal 8 dni. Rekel je takoj, da me bo dal šintarju toda ko je prebo« lel, se je pa premislil in me je raje prodal sem. Ta gospodar me sicer ne bije tako, ali hra« na je, kakor vidiš, pičla, in truditi se morava mnogo, da si zasluživa hrano in vodo. Če bi ljudje imeli vsaj malo usmiljenja z nami in da bi si mogli predeči ti, kako bi bilo njim, ako bi se oni nahajali v enaki okolnosti. — Belec: Ti se motiš, ako misliš, da bo kdaj prišlo do- tega. Jaz sem sicer še mlad pa vendar vi« dim že naprej, da so ljudje postali po vojni vsi zmešani in divji in da bodo od dne do dne vedno bolj divji in koncem tudi da bodo živali postale pametnejše kakor so ljudje. Zdaj ti pa še hočem pove« dati, kako nas ljudje izlcori« ščajo do zadnjega, kajti mi DOBRA PARTIJA. On: »Gospodična, v rešim« ci se moram čuditi, da so Vaši stariši dovolili Vašo zaroko z onim neotesanim gump« cem!« Ona: »Prosim Vas. zakaj pa ne? Moj zaročenec ima mnogo denarja in vrhtega še — jefiko«. RAZVESELJIVA NOVICA. A: »Letos ne bo novih dav« kov«.... B: »To je razveseljiva no« vi ca!« A: »....povišali bodo le sta« re«..... ZAUPNO. »Pripoveduj mi vendar kaj o Tvojem zaročencu!« »Ah, to je krasen in ljubezniv človek! Zaročila sem se ž njim, ker se njegova postava tako lepo ujema z mojim no« vim — kostumom!« nimamo penzijona kakor ga imajo ljudje, temveč oni nas kratkoroalo prodajo šintarju in kaj on z nami dela — veš sam. V soboto 25. aprila se je tu« di v Mariboru vozil neki inženir s svojim 32-letnim konjem, »Šarčem« na izprehod. Ko se je pripeljal na glavni most, se je »Šareč« zgrudil sredi mosta in morah so ga odpeljati na posebnem vozu za živino zo« pet v hlev. Gospodar zdaj premišljuje, kaj naj bi storil Z menoj in bržkone me bo dal šintarju B PREVELIKA LJUBEZEN KAZNO« VANA. V Mariboru 'sta se neka gospa in neki gospod zelo ljubila, čeravno sta bila obadva poročena in sta imela svoje otroke. Ko je državno pravniš-tvo zvedelo o tej preveliki ljubezni, ju je obtožilo radi zakonolomstva. Pri sodnijski razpravi sta pa obadva ootrdila, da se imata zelo rada in da zanemarjata svoj pravi zakon. Sodnik je dal gospodu 14 dni, gospe pa 10 dni zapora zato, da se jima bri prevroča ljubezen malo ohladila. PRI ZDRAVNIKU. »Kaj? Samo mleko naj pi« jem?! — Kakšen zdravnik pa ste, ko ne morete pri meni najti takšne bolezni, da bi jo mogel zdraviti z vinom in žganjem!« STRIC IZ AMERIKE. »Kako se Ti zdi ta mala, drobna punca?« »Kako, ta mala. drobna pun ca?! To je izvrstna partija z najlepšo bodočnostjo: njen stric je berač v New>Yorku!« © Orlek pri Sežani. Oženil bi se; Silno rad. a deklet jaz nisem tat. star sem samo dvajset lpt, snubil sem Že pet deklet. Prva dolgega jezika, le naj P9.jde po zdravnika; druga se mi izgovarja, mene ima za sleparja; tretja pa prijetno poje, lepše kakor gozdne šoje; je četrta prevelika, skoro, da se' zvezd dotika; peta pa je že prestara, moja jo mladost ne mara. Če dobi se dekle zalo, ji zapojem raisko hvalo. Če v zakon ktera si želi, naj se naglo oglasi. OZADJE. Vojni dobičkar Goldman n si naroči' sliiko. Umetniku je naročal: »Prosim Vas. da pri moji sliki pazite zlasti na- ozadje! Ne naslikajte ;ne morda pred kako zaveso. Ozadje mora biti značilno, osebno in mora v gledalcu vzbujati po« zornost in razmišljanje!^ Ko je umetnik dovršil naročeno sliko, je dobil šest ted« nov — zapora, navzlic temu, da je ozadje popolnoma od« govarjalo zahtevam bogatega žida. Slikar ie narisal v ozadju lepoglavsko kaznilnico,... Pravijo. Pravijo, da so v Mariboru morske ribe ceneje kjikor v Trstu, to pa zato, ker jih lovijo v Dravi ali pa v Muri in jim dajo iflie murske ribe, pišejo in izgovarjajo, pa »U« tako ka5 kar O in zato pa kupci mislijo da so morske ribe. Pravijo, da so še v Svetem pri Komnu na žadnjčm javnem plesu u-deležile Škrbiriske gospodične hodnika, ker ni bilo domačih fantov, da bi jih peljali plesat. Ko so prišli po^ne-ie tja, pa ravn6 niso imeli .špage š seboj, da bi jih povabili dol, zato so knialu napravile med seboj »alarm« in so io odkurile domov. Le ena mladenka je bila koraj-žna, ki. je ostala pozno v noči, kjer jO je mofal tuj fant spremljati domov. Pravijo na Ubeljskem, da tam pod gmajno hišica stoji, pred hišeo pa pupa lažnjiva sedi. Tam,misli iti študira, fante in dekleta obira. Pupfca naj skrije jezik za zobe, da drugič kai več ne izve. Pravijo v Studenem, da so sklenili tamošnji porotniki, da mora priti A'n-drejc pred »krvavo rihto«. Preki š'od rudeče »kravate« je pa predlagal Ča-rugovo zanjko. Res da Viljem je se majben in da z mlekom se redi, ali velik še postane, ko ga Hindenbutg doji. Res da Viljem še je v zibki in povezan čez in čez, ali pride še na konja, če potrudi se zares. Je med Nemci ljudovlada in presednik Hindenburg, ali Viljem vedno upa, naj pomaga sam mu Tur'k. Če bo zibelka premajhna, bodo dali mu prestol, takrat bodo „zlati" časi in bo mirno vsak dan bolj. Izgubljenih par volov. Nekje v Zagorju so se kmetu izgubili voli. Ne ve. kaj naj začne, žalosten je, ne more ne jesti ne spati, še pi* ti se revežu ne ljubi. Ker sam ni mogel najti volov, pošlje sina. da jih poišče. Sinko gre lin dolgo časa ga ni bilo nazaj. V mraku pride ves ve* sel domu. pa ga oče praša: »No, kaii je? Ali si našel naše vole?« »Atek, našel sem nekaj mnogo boljšega!« »Pa kaj si našel?« »Ne povem! Uganite!« »Oče je že mislil, da je sin* ko morda našel zaboj zlatega in srebrnega denarja, pa se je še on razveselil. »No, povej vendar, kaj si našel?« »Pa Vam. res naj povem?« »Povej, povej sinko, ne muči me dalje!« »Povem Vam na uho!« »Kakor se Ti zdi! Samo hitro povej!« Zdaj se sin sklone in čisto tiho pove na uho: »Ate.k volov nisem našel, pač pa sem našel v gozdu gnezdo mladih kosov!«. Pravijo v Sesljanu. da so se se-sljanjka dekleta v Slivnein hudo jezila, ker niso nobenega fanta dobila. Pravijo istotam, da kdor se hoče dobro oženiti, mora v Sesljan priti, tam dobi na fzbiro, vsakovrstnih devic polno mero. Pravijo v Sesljanu. da sesljanska dekleta niso za gospoda ne za kmeta, za berača tudi ne. Pravijo v Sesljanu. da so vstano-vili pretepalno društvo »Nebojsega«. Pravijo v Strmci, da tamošnje mamice le treznim ljudem zaupajo »de-likateso« jajčk, — pijancem pa repo in krompir. Studenske klepetulje pa s., prevzele veliko kurjo nalogo in same..... Pravijo, da so v Ravneh tri dekli-čice, ki so imele tako dolge jezičice, da so priklicale svoje zažeijene mo-žičke. Črna noč je dala vsaki svojega, če ne iz slame nagačenega pa na zid narejenega. Baje so deklice zjutraj od sreče omedlele in si ne bodo več kaj takega želele, če so šle s svojimi možički tudi spat, ne ve Čuk na pafci in tudi drugi ne. Pravijo, da je »Vdova Rošlinka« tako fletkana, da je zlezla vsem ljudem v možganco, zašla iz svoje tople postelje celo na politično polje in začela kovati kapital- Pravijo, da sta se v Mariboru združila dva mesarja zato, da lažje ljudi farbata. Onadva imata namreč na štantu (stojnici) cene zapisane tako nerazlično, da ne poznaš prave številke. Če pa prideš k njima in zahtevaš meso po najnižji ceni, pa pravita, da sta ga že prodala, to pa tudi takrat, če prideš že ob osmih ziutraj k njima. Seveda ljudje pa kupijo — po dražji ceni,- ker se dotični oblastni organi za ta dva prefriganca ne brigajo. Pravijo, da v nekem prvem hotelu v Celju so sebne stene tako tanke, da se čuje v bližnjo sobo vsako zakonsko in nezakonsko kretanje. Pravijo, da so v Mariboru in v okolici taka slovenska podjetja ki imajo večjidel nemške uradnika, ki niso vešči slovenskega jezika. Pravijo, da so v Mariboru javna stranišča v takem slabem stanju, da so se ženske zaklele, da jih ne bodo več obiskovale, čeravno so bile do sedaj vsakdanje obiskovalke. Pravijo, da bodo Nemci v Gracu Slovencem dobro posvetili zato, ker so jih ti-le pretepli v restavraciji iiali}\vidl v Mariboru. Pravijo, da v Mariboru v nekaterih gostilnah še sedaj nečejo zmanjšati cen, čeravno je meso zopet znatno padlo in trdijo, da se temu posebno gostilna pri cerkvi zelo protivi — kar je pa seveda pripisati le »Ober«-natakarici. Pravijo, da bo neki »Ober« vrgel vsakega gosta vun, kteri drži s Čukom. — Pazi pa naj se, da ne bo vrgel Čuk njega na cesto. Pravijo v Kostanjevici, da so sezi* dali vsakomur, ki ma je bila porušena hiša, cel grad in da postane Kostanjevica kmalu drugi New-Jork. V resnici bi pa še Čuk ne imel kam sesti, če bi sem priletel. Pravijo, da naj Čuk varuje svoje perje pred Novo Sušiškimi dekleti, ker mu preti velika nevarnost. Pravijo, da sta na Stari Sušici dve krasotici, ki vesta od vsakega posebej, kakšne grehe ima. Sedaj nam ne bo treba več hoditi k spovedi, ker so naši grehi javni. Prosimo dotični klepetulji, da nam dasta tudi javno odvfezo. Pravijo, da ie na Stari Sušici v neki hiši pribežališče grešnikov in tolažnica žalostnih. Pravijo v Zarečici pri II. Bistrici, da so Vel. Bukovčani naredili kon-trakt za mantinjat punce Zarečiškim fantom; še Čuka bi vsilili, da ga o-blečejo v krilo. Ravno zdaj ena koraka proti Zarečici. ali žalibog se najbrž njena želja mila ne bo izpolnila, ker pravijo da je premajhna, da ima dihalo in pihalo vse skupaj. Pravijo, da se bo vršil v nedeljo, na 10. maja v Zarečici javni ples, da so Vel. Bukovska dekleta naročila že prenočišče. Pravijo, da hodi neki Tominjski lovec na lov v Zarečico, a vzame vedno s seboj črnega psa. Naj pazi, da mu Čuk ne izbiie klokuk; Čuk na latniku čepi, se prav kislo drži in premišljuje, kako bi mu izkljuval oči- Pravijo, da v Št. Vidu pri Vipavi — to se pravi v vasi Podgrič — zelo napreduje novodobni ples. Čuk je ravno frčal v svoio hišo, ko je videl, da podgriška dekleta ne plešejo drugega plesa kot tango. Čuk se je smejal. da je skoro počil. Pravijo istotam. da je na Veliko soboto popoldan nehala provizorična abstinenca. Bo pa že zopet kaka — skleda poč'la. NARODNA KNJIGARNA GORICA iSjT via Carducci št. 7 priporoča trgovcem in slavnemu občinstvu svojo zalogo šolskih in pisarniških potrebščin po zelo nizki ceni. Slovenske knjige ! Zahtevajte cenik 1 Razglednice za šaljivo pošto in drugo od L. 4,— za 100 kom. in dražje. :-: Slikanice za otroke! Pravijo, da je Mariborska požarna bramba letos obljubila že v petič vpeljati slovenščino kot poveljni jezik pa da imajo še vedno eins, zwei, auf, ab, hoch, nieder, — tedaj še vedno Deutsche Kommandosprache. Čuk bo pa prišel tja in jim bo povedal, da to nikakor ne gre, da bi imeti slovensko ljudstvo vedno za norca. Pravijo, da na živinski sejni v Maribor pripeljejo vedno več konj in da jih tržno nadzorništvo nikdar ne oceni, radi česar res ne ve ali pripeljejo kmetje konje na semenj samo zato. da jih pokažejo, ali pa da liudi farbajo- Nekteri konji so res prav lepi in liudje se tudi poganjajo za njih, toda cene se ne označijo, ker naj to bržkone ostane tajnost. Seveda ne kupci ne prodajalci niso, prav nič krivi na tem. Pravijo v Marijinem Celju, da je že čas, da se zdramijo in ustanove kako društvo. Če bo pel samo »čin-darasa — bum!« bo slabo. S plesom se samo okoli vrti, daleč se pa ne pride- Pravijo v Gorenjem polju, da se nekateri še vedno boje društva kot vrag križa. Če bi bila v društvu harmonika, bi že še šlo. Pravijo v Podmelcu, da bodo nekateri fantie ustanovili mesto pevskega zbora — pivski zbor. Še harmonika in klarinet — pa se bo vrtel ves svet. Pravijo v Srpenici, da vlada zmeda v društveni pletenici, če ijoče kdo, nai jo razreši, da se cela vas ne osmeši. Pravijo v Štanjelu, da »gorski duh« je v nedeljo prav dobro strašil todi, ni pa ljudi prestrašil, ki so prišli k veselici v zelo obilnem številu. Pravijo, da se je v nedeljo klatil po Št. Viški gori »divji lovec«, pa se nikogar ni bal, še žandarmov ne. Ljudje so ga radi gledali in so bili veseli. Pravijo, da Bovčani spijo. Kdaj pa se prebudijo? Dežela cela zdaj se giblje, prosvete nove dete ziblje, le sam Bovec je zaspan, kaj ni prišel njegov dan, da se končno prebudi, in pomane si oči. Cuk sam kliče jim: Na plan! Pravijo, da so obiskali Komen »stari grehi«. To pohujšanje se že prenese. Kaj pa če bi prišli na dan »novi grehi«. Tega pa menda nihče ne želi. Vsak je tak, seveda, da raje stare grehe in pa tuje gleda. Pravijo, da so se Grahovci zopet zdramili in poklicali k življenju svojo staro »Čitalnico«. Če bo dovolj knjig in časopisov in med temi tudi »Čuk na pal'ci«, bo res veselje- Pravijo v Njivicah pri Kojskem, da oni pač verujejo, da se oblasti boje konkurence z »iažjzdravnikom«, a da se boje tudi »mater«, tega pa ne razumejo. Pravijo v Biljani, da je strašilo po Brdih, pa menda ne bo hudega. Luč prosvete je zelo delikatna reč, če ie ie malo sence vmes, že jo celo za-temni. Kdor ima čiste roke, je tudi njegovo delo čisto. Pravijo, da »Vdova Rošlinka« je postala strah dežele. Straši po »Goriški Straži« in »Edinosti« v na vatle dolgih člankih. Prva je ulila škaf gnojnice na njo, druga škaf medu. Uboga Rošlinka, sedaj ne ve, ali je res tako namazana, ali pa tako sladka. Sicer pa je »grešna« Rošlinka dobila prvo zavetišče v Gorici, v »Katoliški knjigarni«. Pravijo, da goriški Slovenci dobe slovenske šole takrat, ko bo »Soča« tekla iz Gorice proti Tolminu. Pravijo, da je v Batah, mnogo takih ljudi, ki najhujše so jim skrbi: V nedeljo, pondeljek popitve, v gostilni, prepiri, prihodnje volitve, to jim povzroča strašanskih muk; naj si bo bubc, fantinc al' hajduk. DOBRO SREDSTVO. »Kaj se Ti je pripetilo, da si ves iz sebe?« »Razjezil sem se na soseda, ki me je terjal onih 1000 lir. ki sem mu jih dolžan«. »Pa kako si se mogel radi kaj takega razjeziti?!« »Hm, veš, bolje mi je kaza* lo, da se razjezim kot pa da plačam«. Iskrene pozdrave vsem slovenskim fatitoTn /j IBrsla in 13 Šempetra pri fforici pošiljata dve slovenski dekleti, nahaja= &&&&&& joči se v Ololonji. R ti >' ---- Pravijo, da bi se morali goriški slovenski voditelji zganiti ter poskrbeti goriški slovenski mladini posebne tečaje za slovenščino, sicer bo «oriške Slovence — hudič vzel. Dokler pa se prepirajo o vdovi Rošlin-ki in njenih ljubčkih, ter ji uvodnike posvečajo, ni misliti, da bi jim padlo kaj pametnega v glavo. Praviio, da »Kraljica palčkov« v Renčali je minulo nedeljo prekosila sama sebe. Posebno »štrija«, norček, kralj in kuhar so bili prava čarovnija za gledalce, katerih je bilo gotovo nad pol tisočaka, navzočih. Slava Mirencem! Goriški Slovenci, ki smo že videli »V kraljestvu palčkov«, na odru »Trg. Doma«' — zahtevamo, da se nam uprizori tudi kraljica palčkov! Če je v Mirnu požrtvovalnost, mari naj Gorica za Mirnom zaostaja? Pravijo, da se v Batah možem »kadi«. Ko srečata se dva, eden desno, drugi leto se drži; ce srečajo se mnogi, krajcar je padel jim pri nogi. Pravijo. Starešinstvo v Batah je soglasno sklenilo — v podporo re5 vežem — 3 doze kokajine in I štamprl šnapsa! Res posnemanja vredno! Praviio. da so na Bolgarskem vse narodne sile na delu in te ne delajo drugega kot pečejo mrzle državnike in revolucijonarje. Toliko so jih že pohladili, da je strah in groza. Praviio, da so grgarski komunisti začeli - cerkve zidati. To je dokaz, da niso proti krščanski veri. Pravijo ravnotam, o dekletih, da se menda mažejo s papirjem od ciko-rije, da postanejo bolj lepih lic- To je laž. Čuk je videl, kako so mazilile svoja lica z dragocenim mazilom, pa ne s papirjem. * ™ v--m--v----w----v----SL-— -------^----A — v----— — ^ Via Savorgnana, |5] VIDEN (Udine) vogal ulice Cavour. Po nizkih cenah (al ribasso) ===== izredna prodaja na račun tovarnarjev = Zadostuje pogled no niš cenik in prepričate se o ugodnosti, hi jo nudi naša izredna prodaja Mavajamo blago in cene s ** \ Obrobljene rutice L. Servjete za čaj Bele rutice z ažurom Povojčki za deteta meter Moške barvane nogavice Krpice iz gobastega blaga Brisače, reklam 45 x 90 Robljene brisače Platnene krpice Servjeti 60 x 60 Prozorne ženske nogavice Švicarsko vezenje, meter Gobaste brisače Nogavice z dvojnato peto, prvovrstne Platno Madapolam 80 cm., meter 0xford za srajce, meter Naramnice dvojnate, elastične Moderčki vezeni Blago, Pelle uovo, meter Platno »Madonna". meter 0.75 0.95 1.25 1.30 1.75 1.75 1.90 2.20 2.30 2.50 2.50 2.20 2.75 2.75 2.90 2.95 3.50 3.50 390 390 Majice L. 4.50 Blago dvojno tkano, meter „ 4.90 Obposteljne preproge, reklam „ 5.50 Preproge iz jute, meter „ 5 50 Angleški batist 80 cm, meter „ 5 90 Svilene ženske nogavice „ 6.50 Neapeljski prti „ 7.90 ženske srajce z ažurom „ 9.90 genska spodnja krila, vezena „ 9.90 Zamet za lovske obleke, meter „ 10,90 Kombinacija- vezena „ 12.90 Možke srajce iz zdfirja z ovratnikom „ 15.90 Rjuhe z ažurom za 1 posteljo „ 29.90 Posteljno pregrinjalo, dvojno tkano 200 x 200 „ 33.90 Rjuhe vezene za 2 postelji „ 49.90 Zimnice iz prave zime prva kvaliteta 14 kg. „ 55— Prešite odeje barvane, za 1 posteljo „ 59 — Na debelo in na drobno. = STALNE CENE. = | Razprodajalcem poseben popust - Stalna razstava z zaznamovanimi cenami V i i v i It k I 't I l k k je bil pa ravno .10. .iprila odpuščen kot ozdravljen iz bolnišnice. ' MARX TODA NE DR. MARKS. l)ne 3p, aprila ie imela socialistična stranka v Mariboru v Goetzovi a živi le od naročnine. Pozdravljeni! — Vsem. Skrbite, da se naš list tembolj razširi, da Vam bo lahko nudil obilo lepega in zabavnega beriva. Dragi Jože Šmuk! — Vse je v redu. Ce imate samo 16 let, ie vse dobro in ne moremo reči, da slabo pišete; če so vaše humoreske z vašega zeljnika, jim ne moremo reči, da so slabe, z ozirom na vašo starost ;n izobrazbo seveda. Počasi se boste izklesali in spremenili mnenje v marsičem, MIHI um lilLOlEl! DENAR V JUGOSLAVIJI lica i .1 « r. z. ss o. z. v novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg. štev. G sprejema vloge na lira' nilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S»/„ ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. Obrestuje tudi višje p0 dogovoru* dobi takoj službo. Pojasnila pri upravi lista „Čuk na parci". Motocikel lahek, prvovrsten je na prodaj. Več se izve V »Narodni knjigami" v Gorici, Kdor želi pristnega froplnovca naj se obrne na tvrdko VODOPIVEC & KRALJ v Potoku - Donberg | Cena zmerna Postrežba točna - Blago j prvovrstno — - kupuje dobre in drave? i tropine po največji ceni. Corso verdi ^Trgovski dom« Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve: . M Din. Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje* vloge na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj- kulantneje. Domače žejanje Rum Jamaica 50°/0 Jajčna Krema maršala Cognac Jajčni cognae Malaga vino Cipro „ . Pissito „ Chianti „ Maršala, vermouf, asti spumante, spumante moškatni. Najfinejši likerji, Fernef, Bitter, Sirupi. Žganjarna Trg Sv. Antona št. 7 — Gorica. Lir 10.50—11.50 liter. „ 12.50 literna steklenica. * 12 30 ^ * * 10.50 Vio » 15.50 » „ 10.-„ 8,— „ „ 6.50 „ 4.—, 4.25, 5.50 steklenica nevračunjena Hfanufakt r©, pgrilo, izdelane obleke po c e bi a b brez konkurence kupite pri dobroznani Bratje Mose Vla Ras&li® 7 - GORfeA - Via RastgHo 7 Trgovina y mr.nufakturo ŠKODHIK &NT0N Gorica - Via Seminario lO - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v hiši z desetico trgovec fikodnik Anton, znan povsodi. H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!' vsak poreče in zadovoljnost kluč je že do sreče. i mu