Listek.
451
Linhartovo delo ne more obstati, ali v kranjskem in posebej še v slovenskem zgodovinopisju je ono uprav monumentalno. — Linhart pa ni samo znamenit kot zgodovinar, on je važen kulturni delavec tudi v nekem drugem oziru On je dvignil dotlej prezirano govorico ubogih »tlačanov« v vrsto jezikov omikanih narodov, otvorivši slovenščini pot v gledališče. On ni bil samo prevajalec iger: »Zupanova Micika« in »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, on jih je tudi prilagodil nravi in mišljenju našega ljudstva; 011 je bil poleg Zoisa duša. prvih slovenskih posvetnih gledaliških predstav. Dandanes, ko imamo že lepo urejeno slov. gledališče s procvitajočo se opero, dandanes si ne moremo misliti, kakov elektrizujoč učinek je napravila pred 110 leti preprosta slovenska pesmica, zapeta med tujeglasno igro; kakšen uspeh sta morali stoprav doseči omenjeni Linhartovi igri. Zgodovino, gledališče — oba ta dva prevažna faktorja je namerjal dati Linhart svojemu narodu-, a predno je Utegnil popolnoma izvesti svoje krasne načrte, je legel v prezgodnji grob,  na katerem je plakal  pokrovitelj  Zois  in  z  njim  vsi  tedanji  zavedni  rodoljubi.
Jugoslovanska akedemija znanosti in umetnosti v Zagrebu je izdala dva književna poziva, ki naj zbereta gradiva za dve novi podjetji, katarih se je lotila akademija. Odločila se je namreč izdajati I. F o 1 ki o r i s t iš k i zbornik, v katerem se bodo tiskali opisi življenja, običajev in verovanja naroda hrvaškega in srbskega. Akademija se je tega podjetja oklenila, ker zaradi kulturnega napredka pravo narodno življenje bolj in bolj gineva. Poziv navaja tudi napise za vse folklorske priloge, ka-keršni so I.) Narodno življenje v ožjem smislu (hrana, noša, igre, stanovanje i. t. d.). 2.) Narodni običaji in verovanja. 3 ) Dijalektologija. — Skrajni čas bi bil, da tudi mi Siovenci kaj ukrenemo v tem smislu. Ali ne bi bilo to hvaležno polje za »Matico slovensko« ? — Akademija misli pa tudi izdajati II Zbornik povest nih spomenikov književnosti hrvaške v novem veku. Ta zbornik ima služiti namenu, da se objasni z vseh stranij književna zgodovina hrvaška. V njem se bodo javljali izvirni sestavki starajših hrvaških pisateljev, ki so pisaui v raznih jezikih, književniška korespon-deucija in razne priloge, ki  bodo zanimale one,  ki  se  pečajo s književno  povestnico.
«Nada« je prinesla v jednajsti številki začetek simpatično pisanega životopisa našega dičnega pesnika Simona Gregorčiča iz peresa g. J. Cebularja in dobro pogojeno sliko pesnikovo.  —  Konec životopisa  izide  v   12.  številki.
Nov srbski časopis. Dobili smo na izmeno časopis ,Zanatlijski Glasu i k:. Vlasnik; Članovi esuafa mužko-ženskih krojača. Odgovorni urednik Aleksa Zivkovič. Izide vsako nedeljo v Belem gradu v radnji T. S. Elakovica (svršeni krojački akademičar).  Cena za inozemstvo   10 kron.
Preradovičevo slavlje. Hrvaški narod je slavil 23. maja t 1. odkritje spomenika prvemu svojemu pesniku, Petru Preradoviču. Spomenik je izdelal znani hrvaški umetnik Ivan Rendic, Pesnik se prikazuje v naravni veličini v generalski uniformi, gologlav, v levi roki ima popir, v desui pero. Medeni kip počiva na okroglem stojalu od isterskega mramorja. — Spomenik je dal napraviti na svoje stroške ter ga poklonil svojemu rodnemu mestu glasoviti rodoljub hrvaški, intendant gledališča in pisatelj Štefan pl. Miletič.  Slavnost se je lepo zvršila,  vender brez velikega  pompa.
Prof. Andra Gavrilovič je zbral svoja pisma o slovenski književnosti ter jih je izdal kot 36. knjigo Cupiceve zaduzbine. (Cupičeva zadužbiua je književna ustanova kapelana Cupiča, slična naši Knezovi knjižnici). Knjiga ima naslov : »Pisma o književnosti u Slovenaca« (8°. str. XVI -j- 180, Cena 2 dinara) in ima namen seznaniti srbsko publiko s  književnimi prilikami Slovencev.  Čim knjigo dobimo, jo  pobliže  ocenimo.
Stoletnica Pavla Jos. Safafika. Dne 13. majnika t. 1. je preteklo sto let, kar se je porodil znameniti slavist   Pavel Jos.  Safarik v Utranski vasici Kobelarovo (gomor-
772
Listek.
K spisu »Idrijski rudnik«. Idrijski rudnik in mesto Idrijo so če-stokrat opisovali slovenski in nemški pisatelji; med starejšimi spisi sta tudi dva latinska popisa, dr. Browna in dr. Popeja. Bilo rni je torej pri sestavljanju tega spisa mnogo virov na razpolaganje; zlasti so mi dobro došli: Valvasor, »Ehre des Herzogthumes Krain« ; Hoff, »Gemalde aus Illvrien« ; Hacquet, Phvsikalische Erdbeschreibung; Hizinger, »Blatter aus Krain«; »Laibacher Zeitung« (1896. F. Janda); »Dom in svet« (Iv. Idrijčan); P. Fl. Horvat, »Kranjska mesta*. — Mnogo podatkov mi je pribavil tudi g.  prof.   Simon Rutar, za kar,mu izrekam najsrčnejšo zahvalo.
jfos.  C.   Oblak.
Viktor Parma zlaga na besedilo Menascija (libretista »Cavallerie rusticane«) novo opero, ki bo povsem originalna v novi dramatični obliki. Snov je posneta po neki Heinejevi   pesmi.
Dvofakov oratorij »sv. Ludmila« se je dne 14. novembra na Dunaju v filharmonskem koncertu prvič proizvedel, in sicer s sijajnim uspehom.  Skladatelj  ga je bil zložil za London.
Vasilij Vereščagin, slavni ruski slikar, je na Dunaju priredil razstavo slik. Zlasti zanimiv je »Napoleonov ciklus«, predstavljajoč razne epizode iz vojne 1. 1812. in poraza Napoleonovega na Ruskem. Z izredno dovršenostjo v tehniki, z najvestnejšo zgodovinsko natančnostjo in izborno reali-stiko je umetnik ustvaril ta dela, ki po pravici povsod zbujajo občo pozornost. Poleg tega je razstavljena vrsta manjših slik, portretov, pokrajin, stavb itd. Obširno oceno in opis slik je donesel »SI. Narod« v minolem mesecu v feljtonih.
Ljetopis jugoslavenske akademije za godinu 1896. Iz letopisa posnemamo te-le podatke. Pokrovitelj akademije je bil njen utemeljitelj in mecen biskup J. J. Strossmaver, predsednik Josip Torbar, tajnika dr. Fran Vrbanič in dr. Franjo Markovič, knjižničar Matija Valjavec, arhivar Ivan Tkalčič, ravnatelj galerije slik Nikola Mašič. Častnih članov je štela akademija štiri, pravih članov 24, ki so podeljeni v tri razrede: filologijsko-historijski, filozofijsko-jiiridiški in matematiško - prirodoslovni. Članov-dopis-nikov je imela akademija 46. — Akademijski imetek znaša 469.000 gld. v palači in 6 hišah v Zagrebu in 256.000 gld. gotovine in vrednostnih papirjev. — Za knjige je akademija potrošila ves razpoloživi dohodek okoli 9600 gld. —- Predplačniki, katerih je na vsem slovanskem jugu žal samo »120«, so dobili za 10 gld. predplačnine 125. —129. knjigo »Rada«, 28. knjigo »Starin«, 28. zvezek »Monumenta spectantia historiam Slavo rum meridionalium«, 1. zvezek Zbornika za narodni život i običaje južnih Slavena, 16. zvezek »Rječnika hrvatskoga ili srpskoga jezika«, 10. zvezek letopisa in Kukuljevičeva »Regesta documentorum regni Croatiae, Dalmatiae et Sla-voniae«  saeculi XIII., torej   n   knjig.
Listnica uredništva. V septembrski št. »Ljublj. Zvona« je v »listnici uredništva* med našimi najmlajšimi nadepolnimi poeti po pomoti izostalo ime   »Laščana«,  najbrž vsled tega,   ker ima tudi on  več imen . . .
Tiskovna pomota. Na 637. str. letošnjega letnika, v 3. vrstici od zdolaj  naj  se čita Karadžiča nam.  Karaciča.
^!&^