He©dwisii© politično glasilo
Slowefioe
Izhaja vsako soboto; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Veija za celo leto 5 K, za pol leta 2 K 50 v. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v.
ijj Z mesečno prilogo
jjl Slovenska Gospodinja
s
Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 14, 12 in 10 v. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina :	Vseslovenska stranka. — Važni trenotki na
Ruskem. — Političen pregled. — Štajersko: Razno. Koroško: Razno. — Primorsko: Tržaško vprašanje. Razno. — Kranjsko: Po koncertu. Razno. Podlistek: Žena in socializem. — Kako je iskal Kozačev Janez svojo ženo po Trstu.
Vseslovenska stranka.
Pri nas je bilo v politiki kakor na dražbi. Kdor je govoril zadnji in je obljubil več, je pobil vse to, kar je govoril in predlagal njegov prednik. O kaki politični zrelosti ni bilo govora niti na eni niti na drugi strani. Masa kakor njeni voditelji so slepomišili. Ta beseda je edino pravi izraz za označenje vse slovenske politike do zdaj. Vse je slonelo na praznih besedah in težko si mislimo večjo površnost, kakor je bila obsodba herostratstva, ki nam je je podtikal ljubljanski župan Ivan Hribar. Ali je bila brezmejna jeza in sovraštvo, ki je velo iz njegovih besed, ali pa je bila skrajna nezmožnost, položaj prav spoznati in soditi. Oboje pa ga kaže kot nesposobnega za politično poglobitev.
Gasi, ko so pitali slovenski prvaki svoj narod z lepo donečimi besedami, ko je bilo omejeno naše narodno življenje na čitalnice in veselice, ko se je izcimil kot naravna posledica tega najbrezmiselnejši kult in obožavanje gotovih oseb ali rodbin — vse to je za nami, in dr. Tavčar kakor Ivan Hribar sta pripoznala, da sta brez lastnega življenja, da rabita za pomladitev sebe — mladino. Pomladitve pa ne vidimo mi drugje nego v menjanju kamna s kruhom.
Kar so podajali naši prvaki svojemu ljudstvu, ni bilo drugega kot neužitna hrana. Lepa beseda in prijazna obljuba ne nasiti lačnik.
Žena in socializem.
Spisal Avguštin Bebel.
Žena v preteklosti.	(Dalje)
Dokler je živel oče, toliko časa je veljal v Rimu kot varuh svoji hčeri, tudi če se je ta omožila ali pa ji je imenoval oče še kakega drugega varuha. Ob očetovi smrti je prevzel varstvo njen naj bližji moški sorodnik in najsi je bil ta še tako nesposoben za tak posel. Varuh je imel pravico pooblastiti poljubnega tretjega z istim poslom. Tako torej vidimo, da ni imela rimska žena pred postavo nobene svoje lastne moči.
Sklepanje porok je bilo različno in se je tekom let zelo izpreminjalo. Prav svečano je veljala poroka tedaj, če je bila sklonjena pred najvišjim duhovnikom ob prisotnosti najmanj desetih prič. Poročenca sta jedla pri tej priliki od iste pogače, narejene iz moke, soli in vode. Torej nekaj zelo podobnega obredu prelomitve hostijo pri zadnji večerji. Zakon se je sklepal na drug način zopet tako, da sta živela izvoljenec in izvoljenka eno leto pod isto streho z očetovim ali varuhovim dovoljenjem. Tretji način poroke je tako nekako medsebojno kupovanje: izvoljenca sta si menjala gotovo vsoto denarja in še drug drugemu zaobljubila, da si hočeta Postati .zakonska. Za Cieeronovih časov (C. je
Njih program je obstajal iz golih fraz, kot uspeh so smatrali častenje in slavljenje njih oseb. Le tako je bilo mogoče, da je postal naš narod duševno odvisen od klerikalizma, v gospodarskem oziru od tujih podjetnikov,- • v
Vsaka posoda pa je enkrat polna. Velika socialna vprašanja, ki izpreminjajo ves družbeni red, so našla lahen odziv tudi pri nas. Napredek in omika, trgo\ina in industrija, in kot posledica tega neizmerno nakopičenje bogastva po eni strani, in zopet največje uboštvo po drugi
—	vse to utemeljuje zahtevo po izpremembi. To dejstvo je pač mogoče zamolčati nekaj časa in je zakrivati ljudstvu z umetnimi sredstvi, ali uspeh ne more biti trajen, vanj upajo kvečem zastareli prvaki, resen mož pa mora računati z dejanskimi razmerami in potrebami. Tega pa naši dosedanji voditelji niso znali.
Radi ali neradi so sklicali slovenski liberalni prvaki zaupni shod v minulem mesecu. Naj se govori in misli o tem shodu kar in kolikor se hoče, nepobitna resnica je vendar-le, da je bil po svoji notranji vrednosti zelo kla-vern. Niti precejšne število prisotnih ni moglo izbrisati tega utiša. Najlepše na celi prireditvi je bilo pač pripoznanje dosedanjih voditeljev, da sami ne morejo naprej. Kar smo slišali na shodu in pred njim, vse to stoji že drugje boljše in lepše povedano. Sklicali so zaupnike iz cele Kranjske in niso jim mogli povedati drugega, kakor da jim pripravijo program za
—	jesen. Isto bi opravila kaka notica med dnevnimi vestmi slovenskih listov!
Gre pa se zdaj — vsaj tako zatrjujejo — za nekaj povsem drugega. Ustanoviti hočemo vseslovensko stranko. Tako govore in pišejo. * S
rojen 106 let pred Kr.) je bila ločitev zakonske zveze že nekaj navadnega, celo tako, da niso niti zahtevali, da se mora ločitev naznaniti naprej. Nova postava, takozvana ,lex Julia de adulteriis1 pa je kasneje predpisovala, da se mora vsaka zakonska ločitev slovesno objaviti, in to zaradi tega, ker se je mnogokrat prigo-dilo, da so se izgovarjale rimske žene, ko so bile poklicane pred sodišče zaradi prešestvo-vanja, češ, da so se ločile od svojih soprogov. Justinjan Kristjan (rojen 527 let po Kr.) je prepovedal, da bi se zakonska ločila, tudi če gresta v samostan, ali že njegov naslednik Ju-stijan II. je moral preklicati to zapoved.
S stopnjajočim bogastvom in rastočo močjo Rima pa so se tudi notranje razmere zelo iz-premenile. Strogega reda in običajev ni bilo več, njih mesto so zavzele grehote in razuzdanosti, ki so mejile na blaznost. Rim je bil tisto središče, od koder so se razširjala po celem tedaj znanem kulturnem svetu naj večja sramo-dejstva, nasladnost in mesna rafiniranost. Razuzdanosti so bile zlasti za cesarjevih časov, in v mnogih slučajih po največ negovane od teh, take, da si jih je moral domisliti blaznik. Možje in žene so medsebojno kar tekmovale, kdo zna živeti v večjem grehu. Javnih hiš za ženske je bilo vedno več. Obenem se je nenavadno razvila pri moških grška ljubezen, iskanje zadostila pri moških. V gotovi dobi je bilo v Rimu
Ko bi sodili po slednjih dveh zgolj mehaničnih prikaznih zmožnost in delavnost narodno-naprednih voditeljev, bi jim prisodili prvo darilo. Kaj vsega že niso govorili in pisali! Zato poslušamo tudi to njih željo rehabilitacije — in stvar res ni nič drugega — mirno, kakor se spodobi ljudem, ki so „hofiahig" šele izza zadnje izjave narodno-naprednih na zaupnem shodu v ljubljanskem Narodnem domu. Še malo dni pred shodom smo jim bili smrkovci, politični mesarji itd., 25. marca pa nam niso priznali samo politične sposobnosti, ampak nas vabijo celo na skupno delo. Slednje brez vere v nas bi bilo nezmisel.
Ali ne smemo pozabiti, da imamo opraviti več z vprašanjem o ustanovitvi vseslovenske stranke, kakor z raznimi srčnimi potrebami naših častitih nasprotnikov.
Ideja o vseslovenski stranki je že stara, ali dasi leži njena potreba na dlani, vendar ni ta misel do danes oživotvorjena, in kakor se nam zdi, je posegla po njej tudi zdaj najnesreč-nejša roka. Ustanovitev vseslovenske stranke hočejo porabiti kot sredstvo za reorganizacijo, preosnovo kranjske liberalne stranke. Staro razpokano hišo hočejo nekoliko prezidati, morda jo povzdigniti celo eno nadstropje više in jo naposled lepo prebarvati. S tem pa so izpreme-nili samo nekaj za oči, na zunanji obliki, bistvo pa je ostalo isto. In narodno napredni se zelo zelo motijo, če mislijo, da smo si mladi in stari nasprotniki le na zunaj, in ne po bistvu, po načelih. Res, le tedaj bi nam lahko očitali hero-stratstvo ali kar že. Tako pa pade tako očitanje samoposebi nazaj.
število mladih mož, ki so se prostituirali, večje, kakor število ženskih prostitutk.
„Hetere so nastopile na ulicah, javnih iz-prehajališčih, v cirkuzu in gledališču, obdane od svojih oboževalcev in častilcev, v največji razkošnosti in pompu. Močno razgaljene so ležale na nosilih, v roki zrcalo, na sebi pa žlahtno kamenje in lesketajoče se bisere. Te pernice s heterami so prenašali zamorci, sužnji pa so delali tem javnim ženam s pahljačami prijeten veter, in cel izprevod so obdajali dečki, evnuhi in piskači na flavte; kot zadnji so stopali v takem čudnolikem obhodu pritlikavci. “
Ta razuzdanost se je v rimskem cesarstvu razširjala, da je postala nevarnost za obstoj države. Moške so posnemale tudi ženske; saj so bile dobiti, kakor portiča Seneka (rojen dve leti pred Kr.), celo ženske, ki niso štele let po konzulih, kakor je bila drugače navada, ampak po svojih soprogih, ki so si jih hitro prebirale. Prešestvo je bilo nekaj splošnega, in da se ni bilo treba zagovarjati ženam za te grehe, za katere so bile predpisane visoke kazni, so se dale — in mnogokrat najodličnejše žene iz celega Rima — zapisati v imenik javnih žen, v register prostitutk.
Vsled te razuzdanosti, dalje vsled domačih vojsk in zbiranja malih kmetij v velika posestva, je število takih, ki niso imeli niti otrok niti niso stopili v zakon, silno narastlo, tako
Drugo vprašanje je zopet, kaj poreko obmejni politiki. Šli so naši na ustanovitev vseslovenske stranke, obljubili so jo, in niti enega niso čuli izmed obmejnih Slovencev. Najstrožje bi bilo obsojati le-te, če bi se upirali ideji; ali niše čuditi, če se upro s vrhi kranjskih liberalnih, ki so pokazali jasno in točno, da jim je vseslovenstvo le sredstvo za svojo samoobrano.
Vseslovenska stranka pa mora sloneti na čem drugem kakor na golih besedah. Boj proti klerikalizmu in brezmejni demagogiji dr. Šušteršiča mora biti vse drugačen kakor v golem sklicevanju na naprednost, boj proti vladi in tujcu mora temeljiti na čem drugem kakor v ponovnem trkanju na narodnost. Naprednost in narodnost sta dve abstraktni stvari, ali ljudstvo ne pozna pojmov, ampak konkretnosti.
Mislijo, da jim reši vso stvar tajnik, ki si ga hočejo posebej najeti. Iztaknili so, da imajo tudi socialno-demokratične stranke svoje tajnike, in ker občudujejo pri socialistih njih organizacijo, zato jih želo posnemati. Ali tudi tu so dostopni samo zunanjostim: obstoj in procvit socialne demokracije vidijo v njenih tajnikih, prezro pa njena osnovna načela.
Vseslovenska stranka je sicer nujno potrebna, predpogoj za slovensko politično življenje, ali kar so oskrunili liberalci pri nas idejo svobode in prostosti — — na isti poti so zdaj z Vseslovenstvom. Njih zgodovina ubije vsako veliko idejo.
Objektivus.
Važni trenotki na Ruskem.
Na Ruskem se vrše zdaj volitve v državno zbornico, v dumo. Obnašanje različnih strank ob tej priliki je popolnoma mirno. Volitev se vdeležujejo skoro vse, izjemo delajo le socialisti revolucionarji. Ti so volili nekje poslancem glu-honemca, drugje dimnik svoje tovarne, nekateri zopet psa. Utemeljevali so to s tem, da bodo stroški za take poslance mnogo manjši, večjih pa na pragu bankerota se nahajajoča država naj ne more utrpeti. Ponajveč pa socialisti revolucionarji bojkotirajo volitev v dumo t. j. se je sploh ne vdeleže.
Kolikor nam je znan že sedaj izid volitev, so dobili večino ustavni demokratje. Ti so nekaka liberalna stranka (absolutno ne pomešati s slovenskimi liberalci!), ki ima v svojem programu edino socialno-demokratične ideje. Vendar so miroljubni in mnenja, da izvedejo vse socialne reforme mirnim potem, brez revolucije. Čuditi pa se je, da so postavili kmetje povsem neodvisne kandidate iz svoje srede. Kandidatov, ki jih je postavila vlada, niso volili. Le tu in
da se je v najkrajšem času število rimskih državljanov in plemenitnikov nenavadno skrčilo. Zato je izdal 16 let pred Kristom cesar Avgust takoimenovano Julijevo postavo, ki je predpisovala darila in odlikovanja takim, ki so imeli mnogo otrok, nasprotno zopet kazen tistim rimskim državljanom in patricijem, ki se niso po-ženili. Kdor je imel kaj otrok, je dobil povsodi prednost pred tistim, ki jih ni imel nič. Samci niso smeh sprejemati nobene druge dedščine razen po svojih naj bližjih sorodnikih. Taki, ki so bili sicer oženjeni, a niso imeli nič otrok, so smeli vzeti zase od dedščine le polovico, ostalo je pripadalo državi. Ženska, ki so jo obsodili zakonolomstva, je morala odstopiti del svoje dote prevaranemu soprogu. To pa so možje kmalu izkoriščali. Poročili so se vsled tega, ker so spekulirali pri tem na nezvestobo svojih žen. Odtod Plutarhov izrek: Rimljani se ne oženijo, da bi dobili dedičev, ampak dedščino.
Kasneje so Julijevo postavo še precej poostrili. Tiberij je ukazal, da se ne sme nobena žena, katere oče, stari oče ali soprog je ali je bil rimski vitez, ponujati za denar. Zakonske žene, ki so se dale zapisati med prostitutke, je vse izgnati iz Italije kot prešestniee. Za moške seve niso veljale take postave. Kakor poroča nadalje Juvenal, ni bilo v njegovem času (dobrih 50 let pred Kr.) zastrupljanje soprogov po svojih ženah nič nenavadnega.	(Dalje prih.)
tam je prodrl kak nazadnjak. Ruski kmetje so v glavnem socialisti (ne socialni demokratje!), bolje rečeno komunisti, ki hočejo, da se razdeli svet, ki ga ima danes graščak, med kmete. Osem socialistov, ki so do zdaj voljeni v dumo, so volili vse kmetje. Zgodilo se je torej nekaj, kar se nam zdi docela neverjetno.
Vprašanje o dumi, bo li ta imela kak resen vpliv ali ne, je zelo kočljivo. Plehanov, eden naj zmernejših politikov Rusije — imenovali bi ga socialno-demokratičnega idealista — je pisal pred nekoliko dnevi, da je smatrati dumo kot etapo, kot stopnjo pribojevanja ljudskih pravic. Primerjal je dumo s francosko revolucijo in izvajal, da je naravna pot razvoja, kakor je bila v Franciji in Nemčiji, vzlic dume
—	revolucija.
Najbolj nevarno pa je za Rusijo denarno vprašanje. Vojska z Japonsko, večni notranji nemiri, slaba uprava, poneverjanja in podobno
—	vse to je izkopalo tla nekdaj tako bogati in močni državi, ki je veljala svojčas evropejskim vladarjem kot vzor države. Rusija ima danes mnogo miljard (1 miljarda = 1000 miljonov) dolga, njeni izdatki so vedno' večji, dohodki pa redno manjši, vzlic temu da znašajo n. pr. direktni davki 358 miljonov kron, indirektni 1293 miljonov kron na leto itd. Vseh dohodkov je imela Rusija v minulem letu okrog 4062 miljonov kron, izdatkov pa 4150 miljonov. Bilanca pa je seve gotovo mnogo ugodneje zapisana, kakor je v resnici.
Da si pomagajo ruski vladni krogi iz te velike denarne zadrege, so sklenili najeti zopet novo posojilo v znesku 3120 miljonov kron. Slavni pisatelj Maksim G o r j k i j je izdal plamteč protest proti temu, da bi dale tuje države ruski kaj posojila, ker podpirajo s tem tisti absolutizem, ki mori in zapira, kar žeja in hrepeni po svobodi. Dvomljivo je seveda, ali bo imel ta poziv slovitega moža kaj uspeha, kajti že so na potu ruski posredovalci, da se pogode z bankami različnih držav, da priskrbe ogromno posojilo. Nemčija, ki je do sedaj vedno in rada podpirala rusko financo, se je zdaj uprla in noče podpisati nobene svote novega ruskega dolga. Zato pa je tembolj čudno, da sprejmejo avstrijski denarni zavodi 384 miljonov kron tega dolga, in to tembolj, ker se zgodi zdaj prvič, da podpiše tudi Avstrija Rusiji kaj denarja.
Ali pa reši ta novi neizmerni dolg rusko vlado pred gospodarskim propadom, je zelo dvomljivo, kajti že same obresti za ves dolg ji požro vsako leto na stotine miljonov, poleg tega pa mora vrniti tekom petih let starih dolgov za okroglo svoto 2750 miljonov kron. Kam pelje vse to?
Kako je iskal Kozaćev Janez svojo ženo po Trstu.
Kratkočasna povest iz kmetske ga življenja. Spisal H. Bistričan.	(Konec.)
„Kaj, po nosu me poznaš? Saj imam ravno tacega kakor kdo drug", pravi Janez in kakor da bi samemu sebi ne hotel prav verjeti, se potipa za nos, če morda vendarle ni na njem kakega posebnega znamenja.
„Vedve sta čarovnici, da bosta vedeli, samemu zlodeju sta zapisani, zato tudi vesta, da mi je ime Janez. Kar nič več opravkov nočem imeti z vama." To rekši odkoraka naš Janez naprej, trdno prepričan, da sta obe dekleti v zvezi s samim zlodejem. Kmalu nato mu priteče nasproti majhen bosopet fantič. Zvedavo začne ogledovati našega Janeza, ki je moško korakal po cesti, se vedno oziral na levo in desno in stiskal pod pazduho svoj neizmerni dežnik. Janez obstoji in nagovori dečka: „Čuješ mali? Si morda videl pred tednom dni tod kje mojo Katro? Veš, precej velika ženska je in na glavi ima rdečkasto ruto. Če mi poveš, dobiš groš."
Deček je razumel samo besedico groš. Vedel je sicer, da želi tuji mož nekaj pozvedeti, ni pa vedel kaj, ker ni razumel slovenščine. Nemo je stal pred Janezom in mu zrl v njegove oči. Janez ponovi svoje vprašanje še en-
Duma, gibanje med kmeti, denarno vprašanje — vse to so stvari, ki bodo zahtevale v kratkem času odločnega odgovora. Tako vemo, da bomo še priče velikih dogodkov na vzhodu.
Niže Avstrijska.
(Pogajanjazaradivolilnereforme.) Gauč se je vrnil iz Karlovih varov, kamor je šel lečit svoj bolni želodec, na Dunaj, da vodi pogajanja zaradi volilne reforme. Pogajanja z raznimi strankami se prično te dni.
(Socialni demokrati.) Na Dunaju so imeli nižeavstrijski socialni demokratje svoj deželni strankarski shod, na katerem so zlasti povdarjali, da je uspeh z volilno reformo največ njih zasluga in da hočejo nastopiti napram vsem njenim nasprotnikom z najskrajnejšimi sredstvi. Tudi pred splošnim štrajkom se ne vstrašijo. Obenem so zahtevali le enoletno naseljenost volileev v istem okraju.
Slezi j a.
(Shod nemških županov.) Nemški župani iz Šlezije so imeli v Tropavi velik sestanek, na katerem so se izrekli proti volilni reformi, češ da dobe Nemci premalo mandatov. Socialni demokratje pa so priredili takoj nato deset protishodov, kjer v posebni resoluciji ostro obsojajo nemške župane iz Slezije in njih mržnjo do volilne reforme.
Hrvatska.
(Ban — odlikovan.) Hrvatski ban Pe-jačevič je dobil red železne krone prvega razreda z opustitvijo običajne takse. Kaj pomeni to visoko odlikovanje, je zagonetka vsem krogom.
(Tirani na Hrvatskom.) Madžaronska vlada zapleni dan za dnevom po več hrvatskih listov. Vsak list, ki razkrinka njeno tiranstvo, zapade cenzuri. Razmere kakor na Turškem!
(Štrajk.) Zidarji, tesarji in dninarji v Oseku so pričeli štrajkati. Dosedaj niso še predložili nobenih zahtev. Vedejo se popolnoma mirno.
Ogrska.
(Kmetska stranka.) Madžarska socialna kmetska stranka je imela minule dni svoj kongres. Na sestanku je bilo zastopanih 105 občin. Razmotrivali so o vprašanju, kako bi bilo povzdigniti kmetski stan.
(Kralj pride v Pesto!) Za majnik so napovedane Madžarom velike sijajnosti. Novo zbornico, ki se snide na ponedeljek 21. maja, otvori sam kralj. S tem pa je združenih še cela vrsta drugih slavnosti na kraljevem dvoru v Budapešti.
(Proti Slovakom.) Iz škofijskega semenišča v Ostrogonu (ob Donavi) so izključili
krat. Ko mu odgovori mali deček nekaj po ita-Ijanski, odpre Janez svoja usta na stežaj.
„Da bi te zlodej, glej, to je pa vendar od sile, kar se vidi v Trstu. Tak majhen pobič, ki še v šolo ne hodi. pa ti govori italjanski, kakor bi muhe klatil. Že v letih sem, a pisati in brati vendar ne znam, ta mala spaka pa ti govori že italjanski. “
Deček se je nekoliko zbal te nerazumljive mu besede govorečega moža, zato se je odmaknil nekaj korakov nazaj. A obrnil se je tudi Janez za njim, ali ta mu spači obraz in zbeži.
„Zlodej, še norčeval se boš zdaj?! Jaz ti že pokažem!" in res se spusti Janez za dečkom, vihte po zraku ogromni dežnik. Tu pa pride policaj in zagrabi kričečega Janeza za roko.
„Le počasi, mož, kaj pa imate?" ga ogovori policaj v slovenskem jeziku. „Tega ne" smete delati, sicer pojdete v zapor!“
„Kaj, jaz v zapor? Njega primi, ti oficir", pravi Janez policaju, meneč, da ima pred seboj cesarskega častnika. „Ta spak me je tako razjezil, da bi mu kar ušesa privil, ko bi mi prišel v pest."
„Potem bi romali v zapor", pravi policaj.
„Kaj, jaz bi šel v zapor? Tudi ne, če prideta dva taka oficirja, kakor si ti.u
„Mož, le tiho, sicer vas peljem na magistrat, in drugič nisem jaz nikak oficir, ampak
Priloga „Našemu Listu66 št. 16 z dne 21. aprila 1906.
nekega slovaškega bogoslovca, češ, da nastopa za svoj narod, a človek z narodnimi čuv-stvi ni sposoben za duhovnika.
Srbija.
(Večne neprilike.) Zadnjič smo poročali, da misli Gruičevo ministrstvo odstopiti. Danes je to že izvršeno. Kralju bo zdaj najtežje, izbirati si nove ministre, ki bi bili po godu skupščini, v kateri imajo premoč radikalci. Ce hoče, da bo skupščina sploh delala, si ne more drugače pomagati, kakor da si izbere nove ministre iz njih srede. Kakor hitro pa pridejo radikalci do vlade, je carinski boj Srbije proti Avstriji neizogiben. Radikalci pa zahtevajo tudi, da je odstraniti vse zarotnike takoj iz armade. Kralj je torej v najtežjem položaju.
(Zarotniško vprašanje.) Glavni izmed zarotnikov je stopil prostovoljno v pokoj. Zatrjujejo, da slede njegovemu vzgledu tudi ostali zarotniki.
Bolgarska.
(Pokatoličenje.) Plovdivski katoliški škof Menini je stavil vladi predlog, naj se bolgarski narod pokatoliči, kar naj se tudi uradno pripozna. Vlada je oddala predlog sv. sinodi, vendar je že danes gotovo, da ne sprejmejo bolgarski pravoslavni rimsko-katoliške vere. Vsi bolgarski listi se obračajo proti imenovanemu škofu najsrditeje.
Makedonija.
(Vedni poboji.) Bolgarske in grške čete divjajo vedno naprej. Na velikonočno nedeljo so se spopadle turške vojaške čete z bolgarsko, ki je štela 46 mož. 31 od teh je padlo v boju, ostali so zgoreli v hiši, v katero so se zabarikadirali. Druga bolgarska četa naj je ubila v neki vasi sto let starega moža, njegove tri sinove, zeta in snaho ter otroke slednje. Kaj ' zgreše Turki, tega seve turški uradni viri ne poročajo.
Grška.
(Obiskangleškegakralja.) Angleška kraljeva dvojica, ki obišče tudi Črnogoro, se mudi zdaj v grški prestolnici, v Atenah, kot gost grškega kralja. Pri dohodu ju je pozdravljala množica, ki je štela nad štirideset tisoč glav.
Italija.
(Ognjenik Vezuv.) Ognjenik Vezuv, na katerega podnožju stoji tudi mesto Neapolj, je pričel predpretekli teden bljuvati iz svojega žrela ogenj in lavo, da je bilo mnogo vasi pokončanih, mnogo nasadov uničenih. Velika nevarnost je pretila tudi Neapolju. Zdaj poročajo, da je bljuvanje prenehalo in da se vračajo beguni v svoje kraje. Koliko stotin ljudi je našlo smrt pod gorečo lavo, še ni dognano.
policaj, 'ki ima skrbeti za javni red in mir v mestu11, poučuje javni varuh našega znanca.
„Ce je res tako, potem primi onega paglavca tam in ga zapri."
„Kaj pa sta imela vkup?11 vprašuje stražnik dalje.
„Kaj imela, ničesar! Vprašal sem ga, če je kaj videl mojo ženo Katro. Zlod babji! Ušla mi je pred tednom dni v Trst, ker sva se sprla.11
Stražnik je videl, da ima pred seboj trdega Krašovca, zato ga z nasmehom odpravi naprej. Dolgo časa je hodil Janez po ulicah. Ko je zvonilo že poldne, se spomni, da bi bilo dobro, pokrepčati si želodec. Zato krene v prvo gostilno. Ali komaj vstopi, že prevrne z dežnikom čašo z mize. Čaša se je razbila v sto kosov na potlakanih tleh. Nerodno je korakal Janez s svojimi podkovanimi škornji dalje, da je otlo odmevalo po gostilniški dvorani.
„Zakaj ne spravite stvari s poti? Vaša krivda je, če se je čaša razbila", se opravičuje Janez pristopivšemu natakarju.
„Nič ne de11, pravi ta in pobira črepinje P° tleh, pri sebi pa si misli: no, že poplačaš škodo!
Janez prisede k veliki podolgovati mizi, na sedež poleg sebe položi dežnik, klobuk vrže
Pepel je pokril daleč na okrog dobro ped visoko vso zemljo tja do morja. Na kraj nesreče se je podal tudi italjanski kralj.
Francija.
(Zadnja seja.) Postavna doba francoske zbornice je že potekla, poslanci so ob svoje mandate, nove volitve se vrše po dveh tednih; nova zbornica se snide na petek dne 1. junija t. 1. Kot eno prvih točk bo morala rešiti zakon o znižanju vojaške službe od treh let na dve leti, eventualno še manj. — Zbornica, ki je stoprav razpuščena, bo zgodovinski važna, ker je sprejela in izvršila zakon o ločitvi cerkve od države.
Portugalsko.
(Upor na ladjah.) Na dveh portugalskih bojnih ladjah so se spuntali mornarji. Vlada je v strahu, da se ne zanese upor še na druge ladje. Kaj se je zgodilo z uporniki, še ni znano, vendar pravijo poročila, da naj so bili od zvestih čet premagani. Na eni ladji naj so upornike za kazen vse do zadnjega postrelili.
(Zdravniki iz celega sveta.) Minuli četrtek se je pričel mednarodni zdravniški kongres v glavnem mestu Lizboni. Priglašenih je že nad 400 raznih predavanj. Avstrijo zastopa samo en zdravnik (z Dunaja), ravno tako tudi Ogrsko en sam zdravnik (iz Budapešte).
Amerika.
(Slapovi Niagara.) Ena naj lepših naravnih krasot Amerike je velikanski slap Niagara. Ali veliki kapitalisti so začeli že davno z uporabo sile, ki jo dela ta padec. Okrog Niagare je dobiti danes že nebroj tovarn, ki delajo s pomočjo te vodne sile. Da trpi pri tem kras slapa neizmerno, ker napeljavajo vodo v razne kanale in na razne turbine, je naravno. Vse časopisje zahteva zdaj, naj se napravi temu enkrat konec, drugače izgine sčasoma ves slap. Predlagali so, naj napravijo podjetniki pod slapom 30 m visok jez, ki bi nabral kakor v velikem kotlu dovolj vode, ki bi jo bilo mogoče napeljati na turbine. Na ta način pridobljena sila bi znašala poldrug milj o n konjskih sil. Kakor vse kaže, so amerikanski velekapitalisti s tem načrtom zadovoljni, vsaj začasno.
Japonska.
(Nemcipovsod.) Nemci prodirajo kamor sploh morejo. Nedavno smo poročali, da izdajajo na Kitajskem več raznih nemških časopisov. Ravno tako izdajajo z vladno pomočjo v japonskem mestu Jokohami že več let svoj list z naslovom „Nemško - Japonska Pošta11.
w
Štajersko.
„Naprej." Politično društvo „Naprej" priredi na belo nedeljo, t. j. na 22. t. m. v Celju javno zborovanje, ki je vsled pogovorov in skle-
pod mizo. Najbolj pa je občudoval natakarje, ki so imeli še lepše škrice, kakor njih vaški župnik.
Po obedu se odpravi Janez zopet po mestu, ne oziraje se, ali gre na levo ali desno, vedno čudeč se novim prizorom. Ob tem času je prišla na izprehod tudi tržaška gospoda.
„Glej, ženske nosijo klobuke", se začudi Janez, „in pa dežnike nosijo odprte, zdaj ko sije solnce. Kdo je videl še kdaj kaj takega? Pust vendar sedaj ni. In obraz imajo pregrnjen z neko stvarjo."
Vse to ni šlo Janezu v glavo. Poln radovednosti stopi k bližnjemu policaju.
„Ti pojac, čuješ! Nekaj bi te rad vprašal" mu kliče že od daleč nasproti.
„Kakšen pojac sem jaz!" zarenči ta nad
njim.
„Glej ga! Zjutraj srečam prav takega kakor si ti, imel je ravno tako sabljo in gumbe, a ko mu rečem oficir, mu tudi ni bilo všeč. Dejal je, da se pravi takim možem pojac."
„Ti že pokažem pojaca! Odkod pa si doma?"
Janez je bil nad neprijaznostjo stražnika tako začuden, da je kar okamnel. Ni si mogel raztolmačiti, zakaj se jezi stražnik nad njim, ko mu vendar ni storil nič žalega.
panja glede kandidature mesto umrlega poslanca Zičkarja zelo važno. Obenem pride na tem shodu razgovor o ustanovitvi „narodnega sveta" za Spodnje Štajersko.
Županska zveza za celjski okraj. Slovenski župani, občinski svetovalci in odborniki celjskega okraja zborujejo v celjskem Narodnem Domu na belo nedeljo ob enajstih dopoldne. Na dnevnem redu je ustanovitev županske zveze za celjski okraj, poleg tega se bo razpravljalo še o drugih važnih vprašanjih.
Čitalnica v Vojniku. Ustanovni občni narodne čitalnice za Vojnik se je vršil na velikonočni ponedeljek.
Strela udarila. Pri zadnji nevihti v Me-stinjah pri Jelšah je udarila strela v poslopje Antona Kosa. Škodo cenijo na sedem tisoč kron, Kos pa je bil zavarovan komaj za nekaj sto.
Nemško katoliško kmetsko društvo za Srednje in Gorenje Štajersko je imelo v Gradcu svoje osmo glavno zborovanje. Udeležencev je bilo nad 2000. Pričujoči so zavzeli tudi svoje posebno stališče proti volilni reformi, svobodni šoli in proti zakonski reformi. Proti slednji je nastopil tudi graški nadškof.
Razveljavljene volitve. Kadar ni nemški vladi kak občinski zastop všeč, pa razveljavi volitve. Tako ni storila samo v Šoštanju in po drugih občinah, ampak tudi v Obrežu pri Središču. Na vsak način je hotela, da preide občina v nemške roke. Ali pri zopetni volitvi je sijajno prodrl naš dosedanji župan.
Streljanje iz možnarjev. Blizu Ptuja so streljali fantje za velikonočne praznike iz možnarjev. Zažigali so jih preblizu hiš in tako se vnela blizu stoječa hiša, ki je stala komaj tri leta in bila zavarovana le za neznatno vsoto.
Nemci iz Radgone. Nemško ljudsko društvo za Radgono in okolico je zborovalo sredi minulega tedna. Zanimiva je edino le sprejeta resolucija, v kateri hvalijo na eni strani enakost in splošnost volilne pravice, na drugi strani pa naročajo nemškim poslancem, naj se potegujejo z vso silo za povišanje nemških mandatov. Obenem protestirajo, da je sprejel Gauč nekatere občine, o katerih hočejo storiti mnenje, kakor da so po večini nemške, v slovenski mariborski okraj.
Iz Puščave. Ljudje, ki so zbrani okrog „Štajerca", ne delajo druzega, kakor ščuvajo. Kdor ta list le enkrat bere, ga mora imeti dovolj. To pa seveda ne velja za puščavske po-nemčence, ki se napajajo z veliko slastjo ob ostudnostih tega lista. Naj navedemo za danes samo A. Krampla, drugi pridejo ob priliki na vrsto. Krampi je vpisan tudi v III. red sv. Frančiška, tako da bi človek utegnil sklepati, da je „Štajerc" glasilo te družbe in ne „Cvetje". Našega A. K. nujno pozivljemo, da „Štajerca" hitro odpravi in odstopi od nemškutarske stranke,
„No, ne poveš odkod si?" se zadere zopet policaj nad njim.
„Iz Trnovega. Čemu pa hočeš vedeti?"
„Kaj pa iščeš po Trstu?"
„Šel sem iskat svojo ženo, ki mi je ušla služit v Trst. Morda si jo pa ti kje videl? Dam ti za liter najboljšega, če mi poveš, kje je."
„Kdo vraga pozna tvojo ženo. In po tebi sodeč, ne bo dosti mlajša od tebe. Kdo pa vzame tako v službo ? Pa tudi ti storiš najbolje, da jo kar pobereš odtod, sicer prideš naposled še v zapor. Črez uro odide vlak v Št. Peter. Tam-le glej, je kolodvor. V petih minutah do-speš k njemu."
„Jaz bi ti že pokazal, poditi me domov, ko bi bila midva kje v Trnovem. Premlel bi ti kosti, da bi pomnil, kdo je Kozače v Janez." Ali vse to si je mislil naš znanec le v svojem srcu. Prej je menil, da bi se desetorice takih mož s svitlimi gumbi ne bal, zdaj pa je imel strah pred samo enim! Nehote se je namenil naprej, vedno se oziraje nazaj, če mu ne sledi mož postave.
Ko se vedno tako obrača nazaj, zadene z dežnikom v okno neke kavarne, da se je zdrobila šipa kar v hipu na nebroj malih koscev.
Sedaj se ni oziral Janez več nazaj, mu sledi policaj ali ne, ampak urnih nog jo mahne naprej.
drugače dobimo še priliko, baviti se z njim malo bliže. Nemčurjev na Činžatu ne potrebujemo. Činžat je zavedna občina in da bi sejal svoj sad med nas „Stajere", tega ne trpimo. Kdor izmed naših naroča „Štajerca11, podpira ponemčevanje — torej je naš narodni izdajalec!
Veliko škodo ima posestnik Javševc iz Lešan pri Radgoni. Strela je udarila v njegovo gospodarsko poslopje, mu ubila bika, zapalila hlev, da je zgorelo pet krav in deset prašičev, Njegovo ženo in hčer pa je strela tako omamila, da je pripisovati pravočasni pomoči, da se njima ni prigodilo kaj hujšega.
Posojilnica v Kozjem je sklenila na predlog g. dr. Jankoviča kolekovati vsa svoja uradna pisma z narodnim kolekom Ciril Metodove šolske družbe.
Ponesrečen pripravni čar. V Vuzenici se je izprehajal na sredo minulega tedna okrog šeste ure zvečer pripravničar Alojzij Borner na razvalinah starega gradu. Prišel je preblizu strmega, nad 100 m globokega prepada, zgubil ravnotežje in zdrsnil v globočino. Kakih 30 m pod razvalinami je obležal nezavesten za pali-sadami. Okoli pol sedme ure ga je našla neka gospa in prosila takoj pomoči v okolici. Ob tri četrt na sedem se je zbralo dovolj mož s potrebnim orodjem in ga odneslo na dom nesrečnih staršev, kjer je umrl nekaj dni pozneje ne da bi se bil zavedel.
Slabo veliko noč je imel posestnik Šlibar iz Prekopa (Savinjska dolina.) Na velikonočno nedeljo je udarila strela v njegovo poslopje, da je zgorelo do tal; isto se je zgodilo z gospodarskim poslopjem, njegovega soseda. Zgorel je tudi en konj.
Otroci — požigalci. V Platu pri Rogatcu so zažgali otroci hišo in gospodarsko poslopje posestnika Miške.
Posilje v mrtvašnici. V graški mrtvašnici je hotel posiliti mrtvaški sluga neko deklico, ki je prišla ogledovat mrliča. Sodna obravnava proti pohotnežu, ki bi se morala vršiti minule dni, je bila preložena vsled zaslišanja še ene priče.
Kako delajo z dinamitom v Borovljah.
Za ravnanje z dinamitom so predpisane posebne varnostne odredbe, ki veljajo povsod drugod, samo v Borovljah ne. Že prostor, kjer ga hrani gospod Rieger, je tak, daje vsakomur dostopen. Za prenašanje porabi imenovani navadnega delavca in mu ga naloži kar po več kilogramov v navaden nahrbtnik, kakor jih imajo hribolazci. Nedavno je bil poslan tudi Pošinger iz Plaj-berga s 16 kg dinamita v nahrbtniku, da ga prinese v Borovlje. Pošingerju pa zdrzne slučajno majhen zavoj dinamita na tla, in da ni bil tam ravno sneg, bi se dinamit hipno užgal
Na kolodvoru v Trstu je bil poštni vlak proti Dunaju že pripravljen. Vratarji so izklica-vali imena postaj. Ko čuje Janez, da gre pripravljeni vlak tudi v Št. Peter, stopi kar v prvi odprti voz II. razreda. Da si je treba omisliti prej vozni listek, tega Janez ni vedel, saj se bo vozil danes prvič z železnim konjem.
„Lepo pa je tu“, si misli Janez in zapre za seboj sobna vratiča, položi dežnik na eno vrsto sedežev, na drugo hoče sesti sam. A komaj se vsede, hitro odskoči.
„Vraga, zlomiti se hoče pod menoj.11 Da je vse to le mehka blazina na peresa, je bilo Janezu popolnoma neznano. V tem zapiska hlapon. Janez pogleda v svoji radovednosti skozi okno, kdo tako piska, a med tem se prične vlak pomikati naprej in Janezu odleti klobuk z glave.
„Oho, počakajte malo, vstavite, klobuk mi je padel z glave; grem ponj." Ali nihče ga ne sliši.
„Če nočete vstaviti, mi pa kupite druzega, jaz vam že pokažem", godrnja Janez sam s seboj. Med tem pride sprevodnik v Janezov voz.
„Kaj ste kričali?"
„Kaj je?! Konja vstavite11, pravi Janez sprevodniku. „Klobuk mi je odletel skozi okno.11
„No, potem ste ga morali držati z roko. Kaj menite, da vstavljamo vlak kar tako?11
in knapa bi raztrgalo raztreljivo na drobne kosce. Ali mesto da bi šel zdaj Rieger v se in se kesal svoje lahkomiseljnosti, je zapodil Pošingerja iz službe, in se ga ob tej priliki lotil celo dejanski. Neizogibno potrebno je, da vzame vso stvar sodnija v roke.
Nova železnica. Predzadnji ponedeljek je privozil prvi voz nove železnice na postajo Svetno vas blizu Kaple ob Dravi.
Ciril-Metodove znamke. Slovenske občine naj se ravnajo po vzgledu občinskega sveta v Beljaku, ki je sklenil kolekovati vse svoje listine z znamkami nemškega šolskega društva Sudmark.
Novo tamburaške društvo. V Borovljah snujejo puškarski fantje svoje tamburaško društvo, ki dobi naslov „Strel11. V tamburanju jih poučuje občinski tajnik iz Slovenskega Plaj-berga. Naj bi našli fantje kakor njih vodja mnogo posnemalcev.
Luteranci. V velikovški občinski dvorani so obhajali prvo nedeljo v tem mesecu prote-stantovsko službo božjo. Bila je prva v tem letu in prva v tem kraju. Za letos je naznanjenih še troje protestantevskih božjih služb v Velikovcu.
Za Učiteljski dom. Za stavbeni sklad zavoda Učiteljski dom so nabrali v minulem letu 1905 34 K 26 v. Pač majhna svota.
Nesreča pri požaru. Na velikonočno soboto je pričelo goreti pri Majerju v Zweinitzu. Majer se je rešil skozi gorečo vežo, a je dobil pri tem nevarne opekline. Njegova štiridesetletna žena in šestnajstletna hčerka pa se nista mogli več rešiti. Našli sta smrt v goreči hiši.
Šmihel nad Pliberkom. Tukajšnja hranilnica in posojilnica ima prihodnji ponedeljek, dne 23. aprila ob treh popoldne svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Za cerkovnike in organiste. Službo organista in cerkovnika je oddati v Lipi nad Vrbo. Plača službi primerna. Ponudbe je nasloviti na lipško cerkveno predstojništvo.
Velikovec. Tukaj je umrl bivši trgovski minister Pino.
Protestanti v Št. Vidu ob Glini prirede na belo nedeljo javno protestantovsko službo božjo. Pri tej priliki bo konfirmiranih sest pro-testantovskih otrok, kar se zgodi v Št. Vidu prvič. (Konfirmacija pri luterancih je podoben obred naši birmi.)
Gozdni požar. V Labodski dolini je nastal gozdni požar. Škodo cenijo na deset tisoč kron. Kako je nastal ogenj, ni znano, vendar sodijo, da so ga zanetile iskre iz hlapona.
Tržaško vprašanje.	(Ua,je.)
Načrt kanalske zveze med Dunajem in Adrijo ni morda kaka novodobna izmišljo-
„Oe nočete, mi boste morali dati pa novega. Kaj menite, da pojdem zdaj gologlav domov? Tega pa že ne."
„Kaj to. — Kje imate karto?11
„Kaj, Katro?! Kako pa veš, da mi je pobegnila? Povej no, če si jo kje videl. Ali se je peljala tudi ona tod domov?!11 vprašuje Janez ves vesel, da je dobil sled po svoji ženi.
„Kaj blebetate o svoji ženi11, ga zavrne sprevodnik. „Kako daleč se peljete?11
„Do Št. Petra."
„Dobro. A kje imate karto."
„Karto hočeš imeti, praviš ? Morda karto*) za cigarete? Ali jaz žal ne kadim tobaka.11
Sprevodnika pograbi jeza, misleč, da se mož norčuje.
„Karto za vožnjo po železnici hočem imeti. Če je nimate, plačate kazen. Kaj menite, da se zastonj vozite?"
„O tega pa ne mislim. Kar povejte, koliko velja, vam takoj odštejem." Rekši potegne denarnico iz žepa.
Sprevodnik vidi, da ima pred seboj samo velikega nevedneža in hudomušneža. Naš znanec pa je pošteno odštel zahtevano visoko svoto. Mrmral je le zaradi klobuka, ali kaj je hotel.
*) Po nekaterih notranjskih krajih pravijo papirju „karta".
tina. Že inžener Vogemonte, in dalje Karl IV., Marija Terezija in Jožef II. so se pečali s tem vprašanjem. Belgijski inžener Maire je napravil leta 1786. celo skico za tako zvezo. Kanal naj bi šel od Dunaja ob Švehati v Baden, odtod preko Piše in Litve v Blatno jezero na Ogrskem, nekaj časa navzgor ob Rabnici, potem navzgor ob Rabi, bi prerezal blizu Radgone na Štajerskem Muro in se razcepil pri Ormožu tako, da bi šel en del preko Ptuja in Maribora ob Dravi do Velikovca, preko Kranja, Ljubljane in Cerknice v Trst, drugi del pa od Ormoža črez Varaždin, Zagreb in Karlovac na Reko.
Osem let po tem je predložil ogrski grof Appony tedanjemu vladarju Frančišku II. zopet nov projekt kanalske zveze Trsta z Dunajem. Tudi ta umetna vodna pot bi tekla preko Štajerskega in Kranjskega. In res je pooblastil cesar svojega podmaršala Maillarda, naj študira to vprašanje in se poda v ta namen najprej v Anglijo, kjer spozna in se nauči, kako je graditi kanale in zatvorniee. Podmaršal je sicer odpotoval v Anglijo, ali da bi imelo to kak uspeh na Studiranje Trst-dunajske zveze, ni videti. Gradnja kanala v višino je obstajala tedaj na principu zatvornic, ki so zahtevale ogromno vode, in te ni bilo dobiti na Krasu nikjer. Morda je padla prav zbog tega ta drzna misel v pozabljivost.
Šele koncem minulega stoletja je prejela vlada nov načrt takega kanala. Neznan človek je poslal oblastem obširno spomenico, v kateri zagovarja vodno progo, ki bi šla ponajveč v smeri današnje južne železnice. Stroški kanala so bili proračunjeni kvečem na 350 milj ono v kron, ali v nekaterih ozirih je bil ta projekt tako nenavaden in drzen, da ga vlada sploh resno vpoštevala ni. Neznani človek je sicer trdil, da bi se ta kanal obrestoval tako sijajno, da bi bilo naravnost greh, če bi ga banke ne hotele finansirati, ali njegov kanal je izginil že pri Glognicu v nadmorski višini 480 m v gorovju in bi prišel iz tunela šele pri Bračku ob Muri. Ta predor bi bil dolg ravno 70 km. Za deset kilometrov bi bil krajši drugi predor južno od Ljubljane, ki bi šel skozi Kraško pogorje v višini 280 m nad morjem.
Na drugem shodu nemško-avstrijsko-ogrske zveze za medzemsko plovstvo v letu 1897. je predložil inžener Mauthausen zopet nov načrt. Njegov kanal je bil projektiran tako, da bi imel dolžino 750 km, od katerih bi odpadlo 500 km na reke, ki bi jih bilo treba le za plovbo ladij primerno uravnati, na tunele bi odpadlo 30 km in le ostalo dolžino kanala bi bilo treba izkopati. Višina, ki bi jo dosegel ta kanal, bi bila najvišja 850 m nad morjem (!). Kanal bi šel preko Selztala, Rottenmana, Cmureka, Ptuja Celja, Zidanega mosta in Žir proti Trstu.
Mnogo več pozornosti je vzbudil načrt neke dunajske gradbene družbe, ker je projekt tudi
Med tem, ko je iskal Janez svojo ženo po Trstu, se je ta že davno sama vrnila. Postalo ji je silno dolgočasno po svojem možu, in zato se je odpravila nazaj. In tu je v svoje veliko začudenje izvedela, kako daleč jo je šel iskat njeni ljubljeni Janez. Solze so ji zalile oči.
„Saj me ima vendar le zelo rad!11 je pri-poznala s solzami v očeh.
In ko je prispel Janez ob mraku domov — gologlav seveda — in zagledal na pragu stoječo Katro, je zaplakal tudi on čistega veselja nad izgubljeno in najdeno ženico. In trdno sta sklenila, da drug drugega nikdar več ne zapustita, ločila ju bo samo še smrt. Še istega večera pa je moral Janez pripovedovati, kako jo je iskal po celem Trstu.
„Veš, pa nisem bila v Trstu", mu pravi Katra.
„Nisi bila, praviš. Kako vraga pa je mogla potem reči tista baba, ki prodaja kavo, da te je videla iti tam ob oglu?"
In Janezu je postalo zdaj jasno, kako so brili nad njim svoje norce. Hudo so se mu zamerili Tržačani, in sklenil je, da ne gre nikdar več v Trst, tudi ko bi mu žena še sedemkrat ušla. In vrhu vsega je še prišel ob svoj klobuk!
tehnično podprt in obširno utemeljen. Kanal bi meril 512 km in bi zasledoval smer južne železnice (dolžina te od Dunaja do Trsta znaša 563 km). Stroški bi narastli z luko v Barkov-Ijah vred na 560 miljonov K in bi se po mnenju te družbe vsled nizke voznine tovorov pokrili prav kmalu. Dasi tudi pa premaga današnja tehnika že menda vse ovire, in so na IX. kongresu v Diisseldorfu (mednarodna zveza plov-stvenih kongresov) že skoro popolnoma rešili vprašanje o obvladanju višin, vendar je skoro utopija, na kar računa ta projekt; kanal naj bi se povspel enkrat celo 950 m visoko (na Soverniku) in drugič v višino 640 m (na Krasu)! Ladje naj bi dvigovale posebne priprave, katerih bi bilo treba skupno najmanj 138. Tunelov bi bilo v celoti ravno 22, ki bi reprezentirali dolžino 9320 m. Šla pa naj bi tudi ta vodna pot sredi slovenskih dežel, mimo Maribora (290 m nadmorska višina), Ponkve (300 m), Celja, Zidanega mosta in Ljubljane.
(Konec prih.)
Samomor finančnega svetnika. V Trstu je skočil iz prvega nadstropja 741etni finančni svetnik Ant. de Pita iz Benetk in ostal na mestu mrtev z razbito črepinjo. Vzrok neznan.
Nepoštena poštarja. V Miramaru pri Trstu sta sleparila zakonska Tišina že več let pri poštarskih vsakoletnih obračunih. Tako sta si pridobila že blizu 9000 kron. Stvar bi se za oba dobro izšla, da ju niso zdaj razkrinkali. Oba sta bila oddana v zapor.
Deset mesecev težke ječe je dobil sedemdesetletni Čepak iz Trsta, ker je sunil svojo ženo, s katero je živel prej 36 let v zakonu, z nabrušenim nožem večkrat v hrbet, tako da je bila sedemdesetletna žena v smrtni nevarnosti. Mož se je nad svojo ženo vsled tega tako razjezil, ker se je ločila od njega, čepak se je udal namreč v zadnjih letih razuzdanostim, ki so bile povod neprestanim rodbinskim prepirom.
Veseli ribiči. Ribiči iz Rovinja so ujeli velikanske množice sardel. Sodijo, da so zajeli nad sedemdeset tisoč teh ribic.
Slovenci iz Afrike so poslali za Sokolski dom v Prvačini svoto 200 kron.
Zažgala se je. 651etna sorodnica goriškega trgovca s suhim cveticami Riesnerja si je po neprevidnosti zapalila obleko z lučjo, ki je stala blizu postelje. Nesrečnica je izdihnila v strašnih mukah.
Posilje. Neka štirinajstletna deklica iz dobro uro nad Opatijo ležečega Veprinaca je prinesla mleko v Opatijo. Ko se je vračala s svojim bratom domov mimo vile „Fiorentine", kjer se nahaja stan za Žide, jo je poklical ondi stanujoči židovski duhovnik, naj gre nekoliko k njemu v sobo. Nič hudega sluteč, je dekle ubogalo, brat pa je ostal zunaj in čuval mlečno posodo. Kar začuje silen krik sestre na pomaganje. Ko skoči k oknu in pogleda skozenj, vidi, da držita dva moška sestro in jo hočeta posiliti. Na njegovo vpitje so prihiteli, ljudje, ki so rešili ubogega dekleta iz židovskih rok. Stvar je prišla pred sodišče.
Kranjsku-
Po koncertu.*
Narodno-napredni poslanci, ki niso bili sposobni, pridobiti si večino tekom let z bistrostjo in žilavostjo svojega uma, so si hoteli priboriti zmage venec z glasovi bobnov in činel. La je bil ta način njih dela uspešnejši, o tem nas prepričavajo zadnji dogodki: povzročili so s svojo obstrukcijo odgodenje kranjskega deželnega zbora. Dvomljiva je seveda vrednost takega boja, ker za vihtenje kravjih zvoncev in sukanje ragelj ni treba nobene duhovitosti, nobene poslanske izobrazbe. Vzlic temu pa moramo pripoznati, da niso naši narodno-napredni Poslanci še nikdar tako naporno delali, kakor zdaj. Trudili so se v potu svojega obraza in zaslužili bi si priznanje in hvalo celega naroda, da ni bilo njih vedenje povzročeno po drugem ^utu, kakor v prvi vrsti strah za svoje mandate. Len bogatin, sedeč na svojih zakladih, se
* Vsled pomanjkanja prostora v zadnji številki smo toorali odložiti ta članek do danes.
v zadovoljnosti greje pod solncem. nenavajen dela in truda. Malomarno zre na okolu stoječe, ki se tope v želji po njegovem imetju. Ali čim poseže kdo bliže in mu skuša iztrgati njegovo last — kaj čuda, če ga preveva v tem trenotku nekaj kakor instinkt, živalski čut samoobrane.
Tudi naši liberalci niso storili drugega, kakor borili so se za to, kar imajo. Posedujejo mandate — borili so se za nje. Naroda nimajo za seboj, zato njih boj v prvi vrsti ni bil namenjen pravicam ljudstva. Ljudje, ki so vedno prezirali svoje ljudstvo, ki niso smatrali svojih poslanskih mest drugače, nego javno počaščenje, pravijo zdaj naenkrat, da so bili v službi svojega ljudstva, tistega naroda, ki jih je prej na desetletja zaman prosil, naj mu pribore vsaj drobtinico tiste pogače, ki jo poje vsako leto vlada in njeni ljubljenci. Če pa so se ganili šele sedaj, ko so jih prijeli nasprotniki tam, kjer so najbolj občutljivi — na njih imetju — vendar ne kažejo s tem drugega, kakor to, kar trdimo gorej.
Že dejstvo, da je vlada sploh predložila tako volilno reformo, dokazuje, kako malo spoštovanja vživa naša narodno-napredna t. j. liberalna stranka na zgorej. Na tak način, kakor je storila vlada v tem slučaju, se igra samo z otrokom ali kvečem z onemoglim starcem, nikakor pa ne s stranko, ki ima v sebi kaj življenja in zaslombe v ljudstvu.
Kaj govore danes narodno-napredni voditelji? S čim se ponašajo? Borili smo se za napredno meščanstvo, vodili smo obstrukcijo v korist svojega naroda.
Vladna predloga o volilni reformi za kranjski deželni zbor zagotavlja Nemcem 11 poslancev, klerikalcem 26, liberalcem 9. Pri tej priliki se je pokazala tudi narodnost dr. Šusteršičeve stranke v taki luči, da so se morale vsakomur, kdor bi bil slep do zdaj. odpreti oči za krivega preroka dr. Šušteršiča. Mož je povdarjal še pred kratkem v državnem zboru na Dunaju, da ne gre kranjskim Nemcem niti en poslanec, zdaj pa jim je hotel dati za deželni zbor celo 11 mandatov, samo da jih dobi on 26 t. j. 10 več, kakor jih je imela njegova stranka do zdaj. Liberalci so v tem oziru toliko boljši, da bi dali Nemcem nekaj manj mandatov. Oboji, klerikalci kakor liberalci pa so za to, da se ohrani interesno zastopstvo, t. j. da se obvarujejo kurije veleposestnikov na Kranjskem.
Slednje dejstvo pa ni drugega kakor izdajstvo nad ljudstvom. Kranjskim v deželni deski vpisanim veleposestnikom ne gre niti eden poslanec. Edini nemški zastopnik je mogoč v kranjskem deželnem zboru iz kočevskega okraja. Ohranitev veleposestniške kurije je navadno zasmehovanje in žaljenje slovenskega ljudstva. Po vladnem načrtu, ki ga je hotel dr. Šušteršič sprejeti, naj dobi 8100 Slovencev na Kranjskem toliko pravic, kakor en sam nemški veleposestnik. Ravno to pa, da hočejo imeti tudi liberalci za veleposestniške' volilce, če tudi bi radi število teh povišali s tem, da bi volili v to kurijo vsi tisti, ki plačujejo vsaj 200 K letnega direktnega davka, svoj posebni razred, dokazujejo več kot dovolj, da oni nimajo niti smisla za ljudstvo, za demokracijo.
Naš klic pa je: proč s kurijami, kdor jih zagovarja, ne spoštuje suverenstva ljudstva. Le kdor se bori proti temu, more trditi, da dela v prid in korist svojega naroda.
Ne zanikujemo, da so bili liberalci to pot s svojo obstrukcijo na mestu, ker so nehote ubili s tem vladni načrt o veleposestniški kuriji, ali dokler se ne izreko v principu proti kurijam, dokler zagovarjajo interesno zastopstvo celo v tem smislu, da hočejo vstvariti posebno kasto za bogatine, toliko časa ima njih obstrukcija malo vrednosti in pomena za slovenski narod in njegovo svobodo.
„Slovenec" — tožen. Glasilo klerikalne stranke, „Slovenca" je tožil dr. Tavčar. List ga je imenoval steklega psa itd. — Da je „Slovenec še danes, ko je dr. Tavčar že odložil odgovorno uredništvo svojega lista, še vedno pod poslansko zaščito, je naravnost nesramno. Psovati pod varstvom imunitete bi se zdelo lahko
tudi kranjskim klerikalcem pod častjo politika in stranke.
Volitve v ljubljanski občinski zastop so se vršile minule dni. Izvoljeni so vsi kandi-datje — in naj bi bil to kdor že — ki jih je postavil župan s svojimi somišljeniki. Protikandidatov sploh ni bilo, razen od klerikalnih inscenirane trojice v tretjem volilnem razredu, ki pa ni dobila vpoštevanja vrednega števila glasov. Udeležba pri volitvah je bila zelo slaba.
Kronična bolezen. Pri Slovenskem Narodu od četrtka se je pojavila zopet stara bolezen. Izvedenci trdijo, da je neozdravljiva.
Shod v Šiški. Na nedeljo so sklicali liberalci iz Šiške shod, na katerem so govorili o volilnih reformah. Klerikalci iz Ljubljane so poslali v Šiško čimveč svojih, ker so hoteli shod razbiti. Namera pa se jim ni posrečila. Pričel se je namreč pretep med liberalci in klerikalci, in ker so bili slednji v manjšini, so bili postavljeni na plan. Ob koncu shoda je štel član našega uredništva prisotnike; naštel jih je 91.
Volilna reforma za kranjski deželni zbor. Socialno demokratična stranka v Ljubljani je sklicala v gostilni pri Levu javen ljudski shod, na katerem je poročal sodrug E. Kristan o volilni reformi za kranjski deželni zbor. Ostro je obsojal obe stranki. Liberalci in klerikalci bi se morali držati skupno tudi zdaj tega, kar so podpisali dne 17. novembra lanskega leta. Poročevalec je predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: „Ljudski shod, zborujoč 15. aprila 1906 na vrtu gostilne pri Levu, smatra nastop obeh strank v deželnem zboru spričo vladne osnove za volilno reformo zgrešenim. Resolucija deželnega zbora z dne 15. nov. 1. L, za katero ste glasovali obe stranki, pokazuje obema pot, po kateri jima je iti v vprašanju volilne reforme. (Zahtevali so namreč splošno in endko volilno pravico. Prip. ured.) Delavstvo, ki je na volilni preosnovi najbolj in-teresirano, pričakuje od obeh strank energično delo, da se doseže za deželni zbor volilna pre-osnova, ki bode kolikor največ mogoče odgovarjala zahtevi splošne in enake volilne pravice s proporcionalnim zistemom11. — Vseh navzočih je bilo nad 200.
Prof. Schrautzer. Na ljubljanski realki poučuje med drugimi močmi tudi profesor Karl Schrautzer. Ker pa se je osnovala te dni v Ljubljani nemška učiteljska zveza za Kranjsko, in Primorsko, in je bil voljen načelnikom te ravno prof. Schrautzer, je gotovo prilično, če ne naštevamo samo njegovih vrlin, ampak povemo enkrat tudi prav odkritosrčno besedo o tem velikem ljubljanskem Nemcu. Kdor bi sicer menil, da je to Karl Schrautzer že od nekdaj, bi se zelo motil. Res je sicer, da taji imenovani gospod, da zna slovenski, ali ko je bil še učenec ljubljanske realke, je skladal slovenske pesmi, nastopal po slovenskih diletantskih odrih in celo v Gradcu samem je preživel marsikatero veselo uro v slovenski družbi. Danes seveda, ker bo od tedaj kakih petnajst let, ne pozna prof. Schrautzer nobenega tistih svojih sošolcev, in če ga ogovori kdo slovenski, od-miga z ramo, češ: vas ne razumem. Ne vemo pa, ali je krivo le ljubljansko podnebje, ali pa dobra dresura: čim pride prof. Schrautzer v notranjsko Planino, se hitro domisli svoje slovenščine. Vsekakor čudna prikazen! Upajmo pa, da ne meče nekdanji Dragotin slovenskih zdravniških svedočb nič več ob katedro.
Ljubljanski Tivoli. Ljubljana ima krasne nasade. Ali že pri vhodu v Tivoli te počaka baš za velikonočne praznike velik holm peska prav sredi pota. Nekatere poti pa so nasute tako obilo, da se pogrezaš kmalu do kolen v pesku. Cestni valjarji so namreč do sedaj v Ljubljani še nepoznani. Najlepša je pot, ki pelje iz Spodnjega Rožnika proti vili Rožnik.
Nemški potniki o slovenskih trgovcih. Pred nekoliko dnevi se je vozilo z brzovlakom iz Trsta na Dunaj nekoliko nemških trgovskih potnikov. Pogovarjali so se tudi o slovenskih trgovcih. In eden je menil, da so se začeli nekateri zavedati svoje narodnosti in držati načela „svoji k svojim.11 Posebno na Štajerskem se je začelo to prebujevanje. Njegov tovariš pa je zaničevalno odgovoril: „Kaj bodo napravili ti za-
robljenei gorjanski, ti slovenski psi! Kakšna je tista njih narodnost? Saj je vsak vesel, če ga nemški ogovorimo, saj misli, da je s tem počaščen." — „Kaj bodo neki naredili", meni drugi, „kar znajo, in to je bore malo, se navadijo od nas, saj še ljudje niso, dokler ne pridemo mi k njim in še sami se sramujejo govoriti svoj' zarobljeni jezik" i. t. d. Res, lepo sodijo ti nemški zagrizenei o slovenskih trgovcih. Slovenski trgovci pa naj si to dobro zapomnijo in naj se povsod, kjer le mogoče, drže načela „svoji k svojim." Kadar pridejo k njim nemški potniki, in ko prično s svojim „olikanim jezikom", naj zahtevajo, da govori vsak slovenski, drugače naj mu pokaže vrata. Potem se jim bo že njihov napuh nekoliko zmanjšal!
Novozidane razvaline. Ob državni cesti v Trnovem na Notranjskem stoji dva metra visoko pričeto zidanje, kot dokaz, da je pričel zidati tu pred kakimi sedmimi leti kaplan Rudolf poslopje za konsum in hranilnico, a so mu to trnovski liberalci preprečili s tem, da so pregovorili svojega somišljenika, ob katerega njivi se je vršilo zidanje, da je vložil priziv, češ, da je zidanje za dobro ped preblizu njegove njive. Komisija in sodišče je prizivu ugodilo in kaplan Rudolf je moral prenehati z zidanjem. Stroški za to so znašali okrog 30.000 kron, a trpel jih je konsum. Zdaj pa stoje tam zidine že na leta in ne vemo, kaj bo z njimi.
Gasilno društvo v Ilirski Bistrici si gradi svoj Gasilni dom. Stavba bo veljala okrog 10.000 kron in bo stala na enem najlepših prostorov v trgu. Sploh je tudi gasilno društvo pod vodstvom A. Domladiša zelo marljivo.
Novorojenec v Ljubljanici. V sredo por poldne je potegnil nek rokodelski pomočnik iz Ljubljanice v Ljubljani otroka, ki je bil zavit v papir, a že mrtev. Katera mati je bila tako neusmiljena, še ni znano.
Pesek med pevke. V Ljubljani se je imel zagovarjati 15 letni kmetski fant Janez Grilj, ker je vrgel na koru med mašo pesek med pevke. Fant je bil oproščen.
Iz strahu pred naborom. Nekoliko slaboumni fant Kovačič, po dom. Cvetanov iz Smerij pri Ilirski Bistrici, se je usmrtil iz strahu pred naborom. Na veliki petek so ga potegnili iz vode pri Bridovčevemu mlinu.
Strašen potres. 18. t. m. zjutraj je bil v mestu San Francisco grozovit potres, izmed največjih, kar jih pomni zgodovina. Razdejano je do malega vse mesto. Več tisoč ljudi je ubitih. Popokale so vodovodne in plinove cevi ter je vsled tega nastal grozen požar. Tudi v okolici tega mesta so hudo trpeli vsled potresa. Vest, da se je potopilo pred San Franciscom usidrano ameriško brodovje, še ni potrjena.
Naprošeni smo objaviti sledeče :
„Piščalka za abstinente, pivce in pijance". Ko je naše secpsionistično dekadentsko-socialno-demokraško dete zagledalo luč sveta, so mu mnogi znanci in sorodniki prorokovali kratko življenje. Toda dete je ostalo zdravo in postaja vedno bolj krepko in zdravo. Sedaj je vže prestalo otroške slabosti in dokazalo, kakšne zmožnosti da ima. Odslej se bo razvijalo še veliko lepše in postalo umno, lepo in pridno, da bo imela mati Slovenija od njega veselje in korist. Stopili smo v zvezo s poljskimi, češkimi, srbskimi, hrvaškimi, ruskimi, francoskimi, angleškimi, laškimi in vsemi najvažnejšimi nemškimi protialkoholnimi listi, društvi in predsta-vitelji protialkoholnega gibanja. Tako, da bomo stali popolnoma na višini toka in prinašali najbolj raznovrstne in zanimive reči. Prinašali bomo tudi slike tičoce se naše tvarine. Da je tudi naša tiskarna zmožna in voljna storiti vse, da bo naš list tudi v zunanjem oziru stal vedno na najvišji mogoči stopinji, je vže dokazala. Vsem naročnikom, zlasti iz dijaških krogov, ki povprašujejo, če bo „Piščalka" še prinašala v prilogi Lermontova, odgovarjamo, da bo priloga še zanaprej prihajala in sicer v sledečem redu. Vže lansko leto so prišle M. J. Lermontova lirične pesmi iz zrelostne dobe, (vse brez izbire, da se lažje spozna duh in nazori največjega ruskega pesnika), dalje se prišle „Balade in
romance" in dva zvezka „Izbranih liričnih pesmi iz mladostne dobe". Prišli bodo trije zvezki „Izbranih liričnih pesmi iz mladostne dobe" potem zvezek pravljic („Spominčica" in „Pravljica za otroke"), dalje dVa zvezka raznih verzov, posvečenih, poslanih, napisov, puščic itd. Potem bo prinašala „Piščalka" M. J. Lermontova izbrane epične pesmi. Obširno in jako pohvalno oceno našega prevoda je napisal ruski vseuči-liški profesor Z a b o 1 o t s k i j, ki je zastopal Ruse pri Prešernovi slavnosti, v listu „Filologi-česki Vjestnik". Krasna povest Olge Kobilanjske „Zemlja" se bo nadaljevala celo leto. Vsi slovenski abstinentje, pivci in pijanci naj se na-roče na „Piščalko". Stane za celo leto samo 4 krone. Naročnina naj se pošilja v Celje na Zvezno tiskarno, Šilerjeve ulice 3., ali pa po
položnici. Dobili bodo sebi obilo prijetnega in podučnega berila in storili dobro delo za slovenski narod. „Piščalka" ima edin namen — boj zoper alkoholizem, brez vsake druge tendence in barve.
Nekateri nam še niso poslali naročnine. Prosimo jih, naj store svojo dolžnost.
Upravništvo.
za Poljedelstvo,
ml UJH in motori.
TffltnilP za Y0d0 in vin°.
# 6 U lam G cevi vsake vrste.
iilitliP in Potre$)ščine JMlISJto se najceneje kupi
v skladišču
Trmi Zemaa-a, fjilljaaa
Poljanska cesta št. 24.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah ga, A. Kaupa, Berlin S. W. 296 Lindenstrasse. 50.
g« Za čas sadenja.
43 vrst krompirja za saditi, dragocenega, med temi 7 najzgodnejših vrst, ponuja iz lastnega pridelka Adalbert Faragd, c. kr. dvorni založnik v Zalacgerszeg, ob železn. progi Dunajsko Novo mesto-Velika Kaniža. Obsežni cenovniki na razpolago. 2
Pod to znamko zavarovani Fellerjev Fluid prežene bolečine v želodcu, krče, slabosti, vzdiganje iz želodca, pomanjkanje teka, mrlične napade zaslizenje itd. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic franko 5 kron. Naročila je nasloviti: E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 138 (Hrvatsko).
dni
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekmorske družbe. Edina najcenejša in najkrajša črta čez ---
Pariz Esi Bia^re tsr Ameriko.
Prosta dobra hrana z vinom vred že od Bazelna naprej. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za to črto edino koncesijonirana potovalna pisarna f	i
v LjubSjBiiii Dunajska cesta št. 18
nasproti znane gostilne »pri Figovcu«.
Tri goldinar je SrltiLlS
topoLo6,0,!™^ toaletnega mila (odpadki*)
z vijoličnim, rožnim, heliotrop, mošusovim, šmarničnim, breskvinim itd. duhom.
Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan Bndapešta, VIL Bezeredy ul. 3.

Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kažnjivo.
USgr' Edino jsravi je
Thierryjev balzam
le z zeleno znamko z nuno.
Staroslaven, neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Cena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
TMerryjevo centiMjsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra11
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe, ture in otekline vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3’60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju	16
lekaniar i. leiTj i frepali pri Sagašii Slali.
Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicin, drogerijah.
r
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo,
Tuteiitirasia v 30 državah.
Streha pniioinjosti!
iz puruiiuu-cemcnta m pesna
IVaktičma SJ*"l|g§f	]pfF~ Lepa 5
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
#
izdelovatelj cementnin na Glincah


EtZ35
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. - Ni treba znati ničesar. Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. 13
Družba pletilnih strojev
za domače delaVce
Praga, Petrske namesti 7—254. Buala;pGŠita, Havas utcza 3—254.