Sodobna makedonska poezija Vasil Tocinovski Rojen leta 1946 v vasi Stojakovo, Gevgelijsko. Pesnik, pisatelj, esejist, kritik, literarni zgodovinar, prevajalec. Doktor jezikoslovnih ved. Avtor pesniških zbirk: Tajna v snu (1972), Odprta vrata (1979), Dan za igro (1981), Slepa miš (pesmi za otroke, 1985), Neke čudne barve (pesmi za otroke, 2004). Objavil je zbirke humoresk: Dogodek v avtobusu (1974), Sviloprejka (1982). Piše tudi novele: Ptice v krogu (1978), Glas, ki se čaka (1983), Odpri štiri oči (zgodbe za otroke, 1986), Tretja kazen (1993); in romane za otroke: Boj za igro (1989), Zlatolasi otrok (1992). Objavil je tudi več literarnozgodovinskih študij, med njimi: Moč pesniške besede (1980), Življenje in scena (1987), Poet pregnanec (1990), Kole Nedelkovski (monografija, 1997), Iskalci resnice, Tajna in trajna sporočila (2003) ter številne druge. Dobil je naslednje nagrade: Goce Delcev, Kliment Ohridski, Krste Misirkov, Dimitar Mitrev, Vang'a Cašule, deveti november mesta Veles, nagrado Kulturno-prosvetne skupnosti Makedonije in Avtor-sko-pravne agencije Makedonije. Dolgčas V kotu neke sobe zeha žalostni avgust Na mizi raztresene fotografije in ovenelo cvetje Vsak trenutek je nekaj neskončnega Logika, red, kaj je to, ko se izgubljam in tu me ni več Rdeče mravlje mi razjedajo telo Boli in hkrati boža, množijo se tople Tajne Ne najdem se v razbitem mozaiku stekelc Se križajo resnice davno že pozabljene in znane Sodobnost 2004 I 1436 Sodobna makedonska poezija Nasršena črna mačka preži name na sosedovi strehi Čutim, da moram govoriti, a za čudo besede nobene ne najdem Vse okrog je neznano in tuje tone v lakomno brezno Vem samo, od lastnega življenja kradem, jemljem. Nikjer ni dna Prazna je časa nikjer ni dna S te strani s strupenimi puščicami življenje v razum cilja Kavarna pusta, smrdljiva luknja se niha kot obešen insekt In tone pod tegobo ki nanj pada Ulica je pijana in veter kot metulj jo nosi Ni opica kriva, da je iz nje nastal človek Življenje nekaj velja od enega do drugega jutra in je podobno humoreski Tako pride tvoj čas Caša prazna manj za bol neozdravljivo več Razprl je zmaj usta in pada globoko mrtvo Nič ne ostane za človekom ki se izgublja, nepovratno izginja Sam sebi bilje žrtev. Sodobnost 2004 I 1437 Sodobna makedonska poezija Nora Mara Kamor seže pogled, zeleno polje, pod poljem morje Temna noč Rdeča in pusta mesečeva mena Zakaj si me rodila mati, poje in dolgih skuštranih las kot od matere rojena teka gola žena O, Nora Mara, vsako spoznanje se začenja s čustvom. Kar dobro vedela je naša Mara Oplodil jo je Ilija, lep kakor angel in izginil Življenje je surovo, razum se je skregal z njo Zašla je v sivo goro nihče je ni videl In krvav meseček pijan od dvojnega zločina, daj vina mi natočite življenje je šlo nepovratno k vragu Najvažnejše življenjsko spoznanje je treba spoznati z očmi. Krik Presekli so vene soncu prišel sem v ta bližnji pozabljeni kraj da te spomnim na najin obstoj med muhami enodnevnicami ki prelivajo vsa moja leta Kako čisto je tukaj zrak predvideva konstrukcijo mojega naslednjega pogleda in čutim potrebo po govorjenju kajti tvoj nasmeh prihaja do mene kot solza odkriva vso svojo lepoto in dobroto od veličine prek zelenja bela steza do jezera vodi nikoli še nisem videl takšne beline Sodobnost 2004 I 1438 Sodobna makedonska poezija najlepše sanje naj se za hip uresničijo oplojen je trenutek Kako sva surova in sebična ta srečni trenutek, lepo besedo ker sva le smrtnika uničuješ s kritiko, prezirom a mamijo in nosijo me proti tebi od vseh najlepše sanje čudim se, kako veš toliko o vesolju in kako ti je tuj ta trenutek Moj odhod je predviden in umiram od strahu in sramu začenjam dvomiti v samega sebe. Konec poletja To je ta konec cilja poletja ta konec besede trenutka Če se kdaj srečava kjer koli boš hodila me ne boš več našla od spominov, ki stopajo v mene blaznim v predmestju na plodu stojim in ne boš vedela, da mi je srce dano spet bom tako majcen za ljudi ki hrepenijo po sreči, ljubezni in vinu Ne boš me več našla ti ne razumeš, kako se pogovarjajo oči tihe neme ustne, kako brez besed se pogovarjajo majhna sreča, kako je velika v naju tvoj svet vonjav, svetlob, barv in znakov Deževje te bo prineslo, odneslo v najbolj obilnem letnem času ko se veliko stvari rojeva in umira jaz bom spet s to pesmijo, tem nožem, temi sanjami z besedo, ki tli v meni da bi udavila v sebi budnost jaz bom spet z vprašanjem Sodobnost 2004 I 1439 Sodobna makedonska poezija kje je ta pesem, ta nož, te sanje ta beseda, ki tli v meni resnica nikoli dorečena pred življenjem, ki ga iščemo resnica, ki se začenja v resnici tolikokrat zamolčana Umiram brez glasu, umirava slepa vsakdo bo nekaj izgubil. Rojstni dan Drevi z gosti slavimo moj rojstni dan Zadimljena soba in pepelniki polni cigaretnih ogorkov Dva konstatirata, da je nezvestoba v zakonu normalen pojav Tretji je našel svojo največjo ljubezen v vinu Ženske kritizirajo stanovanjsko krizo Jaz pa štejem svoja leta ... Sodobnost 2004 I 1440