20. št.
V Ljubljani, dne II. julija 1913.
IV. I.
Rudar izhaja trikrat na mesec in sicer prvi, drugi in fcetrti četrtek v mesecu z jdatumom naslednjega dne. Naročnina za celo leto 4 K, pol leta 2 K in četrt leta 1 K. Posamezne številke po 10 v.
Glasilo sloven ^ skih rudarjev.
Reklamacije so proste pošt-; nine. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se 4 ne vračajo. Inserati po dogo-I voru. Uredništvo in uprav-! ništvo je v Ljubljani Ilirska ulica 22, drugo nadstropje.
Delo in delavstvo.
Delo vstvarja bogatstvo in blagostanje ljudstev. Proizvaje in iznajdbe so* sad materielnega ali duševnega dela vstvarjajočih. Vsled tehničnega napredka raste neprestano' splošno bogatstvo. Še nikoli ni bila proizvaja tako silna in še nikdar ni bilo na zemlji toliko bogatstva, kot ravno v sedanji dobi kapitaliziranja' in industrije. Misliti bi bilo seveda tudi. da ni ljudstvo še nikdar vživalo tako blagostanje in razkošje kot v kapitalistični dobi. Gospodarski napredek bi moral koristiti vsem. Ogromno bogatstvo bi moralo zadoščati potrebam delavskih slojev. Po vsem logičnem mišljenju bi moralo biti delo vsled resničnega duševnega in gospodarskega blagostanja. Dejanjsko je pa ta resnica vse drugačna. Delo donaša delavskemu ljudstvu, mesto blagostanja, revščino in pomanjkanje.
In kako to? V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje delo. Le tako si moremo raztolmačiti dejstvo, da ne vži-vajo delavci sadove svojega dela’. Delavec poseduje le delovno moč. Ono delovno moč. ki daje proizvaji obliko in vrednost, ki vstvarja, pospešuje in pomnožuje socialno bogastvo in splošni svetovni napredek.
Delo ne donaša proletarcu življenje, srečo in blagostanje, zanj je delo vzrok bedi. stradanju in razredne krivičnosti. Ta vzrok hočemo tukaj na kratkem pojasniti in očrtati.
*
Socialno bogastvo vstvarja delovna moč. Socialna uredba, ki deli človeško družbo po razredih — v razrede gospodujočih in v razred razlaščenih — prisilili delavca, da mora prodati svojo vstvarjajočo delovno moč onim. ki monopolizirajo bogastvo in proizvajo. Delodajalec je posestnik dela, in on kupuje delovno moč proizvajalcev. Delavec je plačan suženj posedujočih, ki pa ne plačujejo njegovo fizično delovno moč po vrednosti proizvaje. Le del te vrednosti se izplačuje delavcu. Večji del vrednosti pa ostane delodajalcu, ki kopiči tako bogastvo, kapi-tale. Kapital predstavlja le nakopičenje delovne moči.
Toda kako je vendar le mogoče, da je maloštevilen razred gospodujočih kapitalistov za-sužnil delavski razred, tako da ga je prisilil se udati izkoriščanju? To je bilo mogoče vsled tega, ker si je kapitalistični razred osvojil proizvajalna sredstva (stroje, tovarne, zemljo itd. itd.) Ta proizvajalna sredstva predstavljajo edino eksistenčno sredstvo. Zato je delavec prisiljen, ako noče trpeti glad in pomanjkanje, prodati kapitalu edino vrednost, ki mu še ostaja, namreč »delovno moč«. Zato je kapitalistu omogočeno izkoriščanje delavstva in nakopičenje kapitalov; zato je delo za one, ki ga vstvarjajo. vzrok revščini ...
Toda krivično razdelitev bogastva omogočajo še drugi vzroki: Stroi je najhujši konku-
LISTEK.
Ozadje armade.
V zadnjih mesecih je javna pozornost v Avstriji obrnjena največ na armado. To je pač naravno. Avstrijska zunanja politika, je hodila po nevarnih potih, vsak Čas se je bilo bati, da se bojevanje diplomatov umakne bojevanju z meči, na tisoče in tisoče ljudi je bilo poklicanih pod zastave in milijoni in miljoni kron so bili izdani za vojaške priprave.
To zanimanje za armado je provzročilo, da so se razvedele stvari, za katere se ni prej nihče zanimal, smatrajoč jih za notranje zadeve armade. Kdo na primer je prej čital »Armee-Zei-tung«. Ta list je sicer brez dvoma nekoliko prismuknjen, njegov patriotični paroksizem je ravno tako smešen, kakor tista umebesna ošabnost, ki pravi, da je oficir nad vsemi drugimi stanovi v državi, kavalir vseh kavalirjev, nekako višje bitje, poklicano za gospodstvo nad vsemi drugimi. ali na drugi strani je tudi resnica, da stoje za tem listom visoki in vplivni oficirji, možje, ki se trudijo na vse kriplje, da bi avstrijska zunanja politika postala izvršiteljica povelj ge-
rent delavstva. Stroj nadomestuje in s tem1 izstrada delavce. Konkurenca stroja na eni strani in na drugi konkurenca med kapitalisti omogoča neprestano slabšanje življenjskih in delovnih razmer delavstva.
Naravna posledica kapitalističnemu izkoriščanju in tlačanstvu je razredni boj in razredna združitev delavskega ljudstva. Delavci ne pose*-dujejo le delavno moč. Posedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico, ki jim gre po vseh naravnih in človeških zakonih to je pravico do življenja. Sedanji kapitalistični režim ne prizna delavcu te pravice. Toda delavstvo je prišlo do zavesti svojih pravic in se zato vneto in složno bori na političnem1 in gospodarskem polju za uveljavljenje svojih razrednih teženj. Boj delavstva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interes razlaščenih napram interesom posedujočih mora biti zato neposredni boj razreda) proti razredu1. Mezdna gibanja in stavke dokazujejo, da se razredni spor čimdalje poostruje, izražajo dejansko, da je delavski razred proti sedanji kapitalistični uredbi človeške družbe.
Delavci so sužnji1 kapitalistov in delodajalcev. Na ramah delavcev sloni krivični sistem izkoriščanja in pobijanja. Pičlo število izvoljenih lenuhov monopolizira življenje delavcev in bogastvo, ki ga oni vstvarjajo. Za gospodujoče blagostanje. srečo in razkošje; za delavce glad in trpljenje. Ali ura osvobojenja je prišla tudi za sužnje, ki so našli pot do emancipacije. Zavest moči in solidarna volja preveva delavce, ki hočejo biti svobodni...
Uradno kljuse
Zdi se, da se je bolezen počasnosti, ki ji pravimo uradno kljuse, na kateri precej močno bolehajo c. kr. avstrijske oblasti, naselila tudi v rudarske zadruge, katere sicer ne nosijo visokodonečega c. kr. imena. Da se ne motimo, nam potrjuje sledeči slučaj:
Letošnje občno zborovanje druge skupine rudarske zadruge za rudniško uradni okraj ljubljanski se je vršilo v Ljubljani. Od tistega časa je poteklo že več kakor tri mesece.
Zapisnike teh zborovanj sestavlja, tako je pri tej zadrugi navadno, vselej zadružni tajnik. Zapisnik, za katerega spisanje potrebuje navaden človek kake četrt ure, pa je to pot pred-no je zagledal luč sveta rabil, reci in piši več kakor tri mesece. Pri vsem pa je cela stvar zadobila lice, ki se od komike dosti ne razlikuje. C. kr. rudniški urad v Ljubljani namreč, ki pač dobro ve, da te zapisnike sestavlja zadružni tajnik, je med tem časom večkrat terjal za zapisnik, ampak ne morda zadružnega tajnika g. Anton Arkota, temveč predsednika druge skupine sodruga Filipiča v Idriji, ki je sicer
tajnika tudi večkrat prosil za zapisnik, a zaman.
Razmerje druge skupne rudarske zadruge do zadružnega tajnika je tako, kakor vsako drugp razmerje druge skupine do vseh drugih rudarskih zadev podobno veliki nuli. Vsakdo komur so razmere v rudarskih zadrugah le količkaj znane ve, da je zlasti druga skupina, kateri pripadajo delavci, inštitucija!, ki priznava izvoljenim odborom in krajevnim delavskim odborom na papirju formalno nekake pravice, ki v praksi nimajo absolutno nobenega pomena, posebno, ker druga skupina rudarske zadruge, ki združuje podjetnike oziroma njihove zastopnike, ni v nobenem oziru vezana na želje, sklepe in ukrepe druge skupine.
In ker brez pritrdila prve skupine druga skupina! ne more in ne sme ničesar ukreniti, še manj pa izvršiti in ker prva skupina v nobenem oziru ni na želje, katere »sme« druga skupina izražati vezana, je pač lahko razumljivo, na vstaja vse to, kar bi druga skupina rada, le pobožna zakonito sankcionirana želja1. Vse dozdevne »pravice«, ki jih druga skupina ima, so na las podobne v pozlačenem papirju zavitemu piškovemu orehu, ki je na videz sicer lep, nima pa v sebi nikakega jedra.
Nič drugače ni razmerje druge skupine do zadružnega tajnika. Zadružnega tajnika imenuje prva skupina, in je še čudno, da ga tudi sama plačuje. S tem pa je tudi izpodkopan vsa-kojaki vpliv druge skupine nanj.
Razume se, da imenuje prva skupina le tako osebo za zadružnega tajnika, o kateri ve, da je in bo brez vsake lastne volje orodje podjetnikov. Dosti čudno torej ni, da se tak tajnik za posle druge skupine včasih zmeni toliko, kolikor za lanski sneg. V kolikor smo informirani, se yrhu tega smatra tajniško mesto pri rudarski zadrugi za rudniško uradni okra} ljubljanski za nekako sinekuro.
Pri rudarski zadrugi rudniško uradnega okraja v Celju je tajnik g. Cvetko, ki je vsa} kot uradnik uslužben v montanskem podjetju v Štorah. V Ljubljani niti tega ni. Dočim jei g. Cvetko sam pri celi stvari tudi v tehničnem oziru udeležen, nima g. Arko, ki je poprej bil menda uradnik pri »Kranjski hranilnici« in. je sedaj oskrbnik »Franc Jožefovega zavoda«, torej tudi še nadalje v službi »Kranjske hranilnice«, o rudarskih stvareh popolnoma nobenega pojma. To sinekureo ima po mnenju rudarjev imenovani gospod* baje naklonjeno le vsled tega, ker je pristaš neke nemško-nacijo-nalne klike, ki razpolaga tudi s »Kranjsko hranilnico« in Franc Jožefovim zavodom v Ljubljani. Mi smo gotovo daleki tega, da se bi podajali v kaki stvari, zlasti kar se tiče rudarskih zadrug, morda na nacijonalno ali strankarsko polje, ker naše stališče, ki ga mi napram tem zadrugam zavzemamo, ne more biti drugo, nego dai zavračamo to inštitucijo in zahtevamo
neralnega Štaba, in resnica je, da izraža ta list misli, čute in težnje merodajnih činiteljev v armadi in morda še višjih krogov.
Ta list dela že nekaj let dosledno in vztrajno propagando za nekako aristokratiziranje armade. Pri vski priliki ubira to struno, neprestano ponavlja, da je med avstrijskimi oficirji preveč sinov iz tistih slojev, ki jih s kratko besedo označuje za nižje. Neprestano povdarja. da sinovi poduradhikov, kanceMstov. učiteljev, železničarjev, kramarjev in obrtnikov itd. ne spadajo v oficirski zbor, da je treba pri izberi oficirskega naraščaja gledati na rodbinske razmere posameznika in da je »eine gute Kinderstube« veliko več vredna, kakor še tolika nadarjenost. To struno je s posebno odločnostjo ubrala »Armee-Zeitung« tudi sedaj, ko je prišlo na dan strašno in brezprimerno izdajstvo generalskega špijona Redla. Pri ti priliki je pa »Armee-Zeitung« tudi priznala, da je aristokratiziranje oficirskega stanu silno težka stvar, posebno ker aristokratski naraščaj večinoma nič ne zna in ni za rabo. Zato zahteva, naj se poleg aristokratskih sinov pritegnejo še sinovi visokih uradnikov in oficirjev.
Poznavalci razmer v armadi zatrjujejo, da bojevanje »Armee-Zeitung« za aristokratiziranje armade ni brez uspeha, nego da so zelo odlični
vplivni krogi na delu. da to uresničijo kolikor se pač da. Baje so že izbrani posebni regimenti, zlasti kavalerijski, ki bi dobili polagoma izključno aristokratske oficirje. In tudi generalni štab hočejo čim prej in čim temeljitejše aristokrati-zirati.
Pravi namen tega spisa pa je, podati kratko sliko iz preteklosti naše armade in to na podlagi knjige, ki je pred kratkim izšla v nemškem jeziku. Spisal je to knjigo nekdanji avstrijski ge-neralnoštabni oficir Viljem' Griindorf pl. Lobe-geny. Popisal je v njej davno pretekle, a še danes podučne stvari, stvari, ki jih je sam doživel. Lahko se reče: v knjigi je popisana usoda visoko nadarjenega človeka, ki ni ničesar dosegel. Torej prava avstrijska usoda.
Viljem Griindorf še ni bil trideset let star, ko je postal generalnoštabni stotnik in dosti prej, kakor je dosegel svoje štirideseto leto. so ga spodili v penzijo in od tedaj je imel celih štirideset let časa, da je »daleč od Madrida« raz-mišljeval, zakaj je ravno v Avstriji toliko viso-konadarjenih ljudi, ki se jim je karijera skazila), in toliko tepcev in lumpov, ki zavzemajo nat občno škodo važna mesta.
2e začetkom svojega vojaškega1 službovanja je v tem oziru delal skušnje. Vrag vedi, zakaj si jih ni vzel k srcu. Bil je še zelo mlad gene-
njeno odpravo. Drugo stališče zavzemati ne moremo, ker smo do dna duše prepričani, da so rudarske zadruge na potu vsakemu napredku, ker imajo podjetniki v njih absolutno vlado in se ž njimi rudarsko delavstvo namenoma le slepi na ta način, da se vzbuja v njem dozdevno mnenje, da ima v papirnati inštituciji, katera je bila vstvarjena, le kot protiutež proti strokovni organizaciji kako zaslombo, katere pa v resnici ni.
Smelo trdimo, da so rudarske zadruge občutna zapreka, ki je rudarjem ob vsaki priliki in naj gre za karkoli na potu. Porablja se jih od strani podjetnikov za pretvezo, češ da imajo rudarji v zadrugi zastopstvo, ki brani njihove koristi, v resnici podjetniki rudarjem vsak korak s pomočjo zadruge preprečijo. Dejstvo je, da če ne bi bilo teh nesrečnih zadrug, bi se rudarji za svojo. Stanovsko strokovno organizacijo bolj zanimali in bi bilo marsikaj koristnega že izvedeno.
Delavci bi se po nepotrebnem ne zanašali na zadruge. Kadar pa je treba za rudarje kaj koristnega ukreniti; tedaj mora to napraviti itak le strokovna organizacija, ker se potom zadruge, v kateri komandirajo gospodje, nič doseči ne da. Ne samo da se rudarske zadruge od strani podjetnikov porablja proti delavcem, tudi izrablja se jih in marsikateri drugače dober sodrug je, ko je bil izvoljen v odbor druge skupine ali celo načelnikom iste, zapravil svoj značaj.
Te zadruge, ki so orodje v rokah podjetnikov, so za rudarje skrajno škodljive, ker se jih proti delavcem izrablja. Če pa je sumnja opravičena in ta najbrže je, da se uganja, kakor to ljubljanski slučaj kaže. v rudarskih zadrugah tudi protekcionizem in da se jih poleg gospodarskega stališča izrablja napram delavcem tudi iz nacijonalnega in strankarskega Stališča, tedaj ie tako ravnanje pač skrajno brezvestno in vse obsodbe vredno.
Socialna politika.
(Dalje.)
Preti nevarnost, da bo tako oškodovanje ponesrečencev dejansko nastopilo, ker vlada in meščanske stranke nočejo od tozadevnih določil nikakor opustiti.
Naravno je, da bo škoda, ki jo ponesrečenci utrpe velika; kajti znesek, ki se jim' ga namerava med zdravljenjem odvzeti znaša več kakor eno tretjino podpore.
Čudno ni, da se pojavlja tako velika diferenca (razloček), posebno ako upoštevamo dejstvo. da v kraju navadne dnevne mezde, ki služijo za podlago odmeri bolniške podpore, le V najredkejših slučajih odgovarjajo dejanskim zaslužkom'. Vrhu tega se vse škode, ki se pojavljajo v času zdravljenja, bodo samo ob sebi razumljivo izražale tudi pri odmeritvi rente same.
V svrho določevanja bolniške podpore kakor tudi nezgodne rente se je sestavilo deset mezdnih razredov.
On mezdne razrede, ki bi znali priti v poštev za rudarje nastopno navajamo.
Delovni zaslužek bolniška podpora letno kron dnevno kron	dnevno
mezdni
razred
kron
III a		480 do 600			1 60 do 2 00			110
IHb	čez	600	„ 720	čez	200	n	240	1 35
IV a		720	, 960	M	240	n	320	1-70
IV b	»	960	„ 1200	M	3 20	n	400	215
Va	n	1200	» 1500	n	4-00	n	5-00	270
Vb	n	1500	„ 1800	m	500	n	600	3 30
Predstoječa porazdelitev mezdnih (plačilnih) razredov tudi vzbuja Odpor, in sicer zaradi tega, ker so presledki, oziroma razlike med naj-
ralnoštabni častnik, ko' je šel 1. 1859. v vojno na Laško. Nekega jutra, ko so drugi še lepo spali, je šel na stolpič cerkve v vasi Bebecco in je zijala prodajal. Ko se je začelo daniti, je zagledal pred sabo — jedro francoske armade. Tekel je, kar so ga nesle noge. v glavno taborišče in kakor upehan pes je prišel pred kornega zapoved-nika. Ta korni zapovednik. grof Schaffgotsch, je sedel v spodnjih hlačah in srajci s fesom na glavi ravnodušno pri mizi, pil kavo in pušil ter opazoval, kako so se oblački tobakovega dima preobračali nad njegovo glavo. Mirno je general Schaffgotsch poslušal stotnikovo poročilo, pa se mu ni zdelo vredno, da bi kaj ukrenil. »Vi ste se gotovo motili — le pustite — naše vojaštvo bo kakor po navadi ob sedmih' dobilo dispozicije.« In ker je ta vojskovodja videl, kako je mladi stotnik nadležen, je poklical svojega »purša« in mu ukazal: »Daj gospodu stotniku skodelico kave, da se bo pomiril...« Stotnik pa se ni pomiril. Nasprotno, prav odločno je dopovedoval vojskovodji in grofu, da je vsaka minuta dragocena. da se vsak čas bitka lahko začne in da bodo posledice strašne. Vse zastonj. In čez dobro uro se je začela bitka, in ta bitka je bila strašna in krvava in je trajala ves dan... to je bila bitka pri Solferinu.
(Dalje prihodnjič.)
nižjo in najvišjo plačo, vendar veliko prevelike. In naravno je. da je upravičen sum, da se s temi očitno prevelikimi razlikami zasleduje gotov smoter.
Nezgodno zavarovanje v okvirju socialnega zavarovanja.
Nastopna razpredelba ne predočuje odmero polne rente na podlagi uvrščenih plačilnih razredov v socialnem zavarovanju, v primeri z odmero rente po določbah sedaj veljajočega zakona o nezgodnem zavarovanju. Tedaj v slučaju ponesrečbe pri popolni pridobitni nezmožnosti polna renta znaša:
Plačilni (mezdni) razred	Tristokratna dnevna bolniška podpora v socialnem zavarovanju	Po sedanjem zakonu 60 odstotkov delovnega zaslužka v kronah	Povprečni srednji znesek sedanje poleg stoječe rente v kronah	Napram v socialnem zavarovanju sedaj več ali manj v kronah
lila	330	nad 228 do 360	364	+6
III b	405	„ 360 „ 432	396	+9
IV a	510	„ 532 . 576	504	+6
IV b	645	. 476 „ 720	648	—3
Va	810	„ 720 „ 900	810		
Vb	990	„ 900 . 1080	990	
Ako pa lazdelhno gori navedene plačilne skupine od 10 do 10 kron, tedaj je vsled novega načina odmerjanja rente 69 skupin oškodovanih. drugih 69 skupin profitira. dočim za 4 skupine sploh ne nastopi nobena izpremem-ba. Oni ponesrečenci, ki se nahajajo, kar se tiče njihove plače oziroma zaslužka, pod sredino plačilnih postavk, imajo pričakovati zvišanje rente. Nasprotno pa oni, ki se vsled njihove višje plače nahjajo nad sredino označenih plačilnih postavk, utrpe skrajšanje rente.
Ako mi celo stvar ogledamo brez kake slutnje, tedaj bi kmalu lahko prišli do nazora, da vlada res ne namerava storiti nič hudega, ako vstraja na stališču, da se imajo prizadetim po nezgodah, meriti rente po plačilnih razredih. Ali temu ni tako: Plačilne razrede se je v resnici iznašlo le v ta namen, da se s pomočjo njih rente po ovinkih zniža. Sedanje delavske zavarovalnice proti nezgodam so pasivne in sicer za okroglo 80 milijonov kron, ali vlada navzlic temu ni nikoli ničesar ukrenila, da bi se prispevki za te zavarovalnice prilagodili dejanskim njihovim izdatkom. Podjetniki so enostavno proti vsakemu povišanju prispevkov vselej protestirali, vlada pa je vsakokratnemu protestu ugodila, navzlic temu, da je vedela, da so podjetniki nezgodne delavske zavarovalnice za mnoge sto tisoče ogoljufali.
Ponesrečeni delavci naj sedaj plačajo — tako se vsa stvar suče — te ogromne izgube, ki so jih vtaknili v žep podjetniki, ki niso pošteno plačali prispevkov. In ta rezultat se tudi doseže, ako se bodo merile rente po omenjenih plačilnih razredih. Seveda tega gori navedena sestava ne pove. Iz nje je le posneti, da se ima renta ponesrečnih delavcev nahajajočih se vsLd njihovega večjega zaslužka nad sredino plačilnih postavk, manjšati v prilog onim pohabljencem, ki so z njihovo manjšo plačo uvrščeni pod sredino mezdnih postavk. Ali ta sestava stoj, žal le na papirju in ni nič druzega kakor fikcija (dozdevnost). Ako naj bi se renta odmerjena po plačilnih razredih zjed-načila z rento, Ki jo zagotavlja sedanji zakon v nezgodnem zavarovanju, tedaj je to mogoče le takrat, če se pri odmeritvi rente vpošteva tudi zadnji vinar, ki ga delavec dobi kot zaslužek, katerega se v svrho določitve visokosti bolniške podpore uvrsti v. spadajoči razred.
Kako bi bilo treba ravnati, da se dožene tozadevni plačilni razred, o tem nam sledeče številke podajajo potrebno pojasnilo.
e
•o
N
2 -o
E, Ji
N
KJ
.3
O.
III a
III	b
IV	a
IV	b
V	a V b
>N
= J3 c/j ca ce c N o
v*
č ■* S **
nad 160 do 2 00 2-00 „
2 40 ,
3 20 ,
4-00 ,
5-00 „
2
•o s
§ g
S S ~ c •o
c§
1-10
1-35
1-70
2-15
2-70
3-30
Od zaslužka ima bolniška podpora znašati v odstotkih najmanj in	pov-
največ	prečno
nad	51	do	68
„	56	„	68
,i	53	„	70
„	54	„	67
,,	54	„	67
„	55	„	67
585 57 — 61-5 60-5
60-5
61-
Te številke določno kažejo, v kakšnem razmerju se mora nahajati bolniška podpora napram dnevnemu zaslužku v kolikor je zavarovanec po njegovem zaslužku v pravilni razred uvrščen. Kaj imajo delavci v tej Smeri piičakovati, nam je prav dobro poznato iz preteklosti in tudi iz sedanjosti. Po dosedanjih izkušnjah se da tudi prav lahko presoditi, kar se bo v bodočnosti brezdvomno zgodilo. O tem bo prihodnji članek povedal kaj več.
Zakon o nalezljivih boleznih.
»Državni zakonik« je priobčil dne 25. aprila zakon o nalezljivih boleznih, kakor ga je sklenila zbornica. Zakon navaja 17 bolezni, ki spadajo med nalezljive, na primer Škrlatica, difterija, tifus. griža, kozice, kolera, kuga, gobe, egiptovska očesna bolezen, zlatenca, črnica, smrkavost, steklina in še nekatere.
Kakor hitro se kje kaka teh bolezni pojavi, je treba to nemudoma naznaniti politični višji oblasti. Posebno so dolžne sledeče osebe sumljive slučaje takoj naznaniti: zdravniki, babice, hišni gospodarji, bolniški oskrbniki, predstojniki šol. gostilničarji glede oseb, ki so pri njih prenočevale, živinozdravniki in ogledniki. Politična oblast je potem' dolžna; storiti vse potrebne korake. da se bolezen omeji in zatre. Z ozirom na hitro razširjenje nekaterih kužnih bolezni so obvezane občine hitro poskrbeti za to, da se dotični bolnik loči od drugih ljudi, če je le mogoče, naj se prenese v bolnišnico. Za to bi morale imeti občine primerne priprave, kar se bo še odred-benim potom naročilo. Prostore, kjer je ležal bolnik, je treba uradno razkužiti. Ako so kaki predmeti manje vredni je najboljše, da se jih uniči.
Važna je točka 10 nove postave, ki govori o vodi, studencih in vodnjakih v okuženih krajih. Ker se nekatere bolezni ravno potom vode čuda naglo razširjajo, zato je potreba v tem oziru jako stroge kontrole. Zato določuje ta točka, da je treba zapreti v okuženih krajih vse sumljive vodnjake, studence, posebno pa prepovedati pranje in snaženje perila in posode ob vodnjakih in studencih.
Ravno tako lahko politična oblast v hudih slučajih prepove prevažanje krme in živil iz enega kraja v drugega, ker je nevarnost okuže-nja po hrani jako velika.
Posebno je treba omeniti tudi točko 12. ki prepoveduje vsako posedanje in večerno zbiranje pri mrličih, ki so umrli za kužno boleznijo.
Da se bolezni ne prenašajo, morajo biti sumljive osebe dalj časa pod zdravniškim nadzorstvom. šole morajo biti zaprte, krošnjarjenje je prepovedano, po potrebi se zapro tudi tvor-nice in druga industrijska podjetja.
Da se ljudstvo lažje varuje, morajo biti okužene hiše posebno zaznamovane. Ta znamenja morajo ostati tako dolgo, da je bolezen popolnoma končala. (Točka 27.)
Za vse pri razkuževanju uničene predmete dobijo lastniki odškodnino. Za predmete pa, ki so bili last kake javne korporacije: države, dežele, občine, šole itd., se ne plača nikaka odškodnina. Ako bi pa oseba, katere predmeti so se pri razkuževanju morali uničiti, zakrivila kaj proti temu zakonu, tudi ne dobi nobene odškodnine.
Tudi delavci, ki so bili radi kužne bolezni in brez svoje krivde brez zaslužka, dobe povrnjenih 60 odstotkov svoje navadne dnevne plače. Za te odškodnine se je treba oglasiti vsaj 30 dni po razkužitvi pri tozadevni politični oblasti, na pozneje došle prijave se oblasti niso dolžne ozirati. Ako se zgodi, da v času in kraju kužne bolezni pobere smrt kakega službujočega zdravnika ali strežnika, tedaj je za njih vdove in otroke preskrbljeno po točkah 34 in 35.
Stroške za razkuževanje, za preskrbovanje bolnikov, za pobijanje sumljivih živali, za odškodnine itd, nosi po veliki večini država sama. Občine prispevajo le polovico stroškov za razkužila. kar se tiče posameznih strank bo pa o tem določil šele tozadevni deželni zakon. Zato pa zahteva tudi postava, da se te točke natančno izvršujejo, drugače sledijo kazni, ki so- odmerjene z zaporom' do osem ali celo štirinajst dni. ali pa v denarju do 200 K.
Ako pa kdo vedoma zagreši kako razširjenje kužnih bolezni, katere so povzročile morda smrt kakega človeka, ta naj se kaznuje po § 335 kazenskega zakonika; t. j. z zaporom od šest mesecev pa do enega leta. Ako pa so radi tega v nevarnosti celi okraji, tedaj se mu kazen lahko poostri po § 337, to je kazen z zaporom do treh let.
Ta zakon je stopil v veljavo z dnem razglasitve in upamo, da smo marsikomu ustregli s temi vrsticami.
Gospodarski pregled.
Trgovska bilanca in gospodarska kriza.
Iz poročila o notranji in zunaiji trgovini, ki ga je trgovinsko ministrstvo za mesec mat ravnokar izdalo, posnemamo sledeče:	Tako
kakor potočilo od prejšnjih mesecev, kaže tudi majsko poročilo, da se kriza, ki vlada V trgovini vsled splošnih slabih gospodarskih razmer ni prav nič zboljšala. Poročilo za maj t. 1. zaznamuje v prvi vrsti nazadovanje uvoza sirovin. V pivih petih mesecih lanskega leta se je pavole v našo državo uvozilo za! 164 milijonov 7G0.000 kron, uvoz pavole v pretečenih petih mesecih tekočega leta pa znaša le 130 milijonov 100.000 kron. Toda ni nazadovat samo uvoz pavole, nazadoval je tudi uvoz sko-
/
raj brczizjemno vseh drugih industrijalnih produktov. Nazadovanje je poglavitni vzrok zmanšana kupna sila »'znoma kupna možnost avstrijskega prebivalstva. V celoti znaša od meseca januarja do meseca maja t. L zmanjšani uvoz 126 milijonov kron.
Kar se tiče izvoza, se je celotni položaj zelo izpremenil. iaivo so na primer sledeče industrijske panoge, ki so poglavitno izvažale izdelke na Balkan, v zadnjem času močno trpele: Tekstilna, železarska, strojna in papirna so trpele največ. Druge industrijske panoge pa so si vsied zmanjšanega odbita doma, deloma poiskali druga tržišča, za to se je izvoz na primer pavolnatega prediva, konfekcijskega blaga (obleke), papirja, usnja, usnjatega blaga, lesenega blaga, steklenega blaga in kemikaliji razmeroma nekaj zvišal. Znatno pa je poškočil izvoz sladkorja in sicer od 95 milijonov 100.000 na 134 milijonov 300.000 kron. Ta zelo pomnoženi izvoz je prišteti na račun sladkorne repe, ki je lansko leto posebno dobro obrodila. Le navedenim okolnostim se je zahvaliti, da je izvoz v prvih petih mesecih tekočega leta znašal za 55 milijonov kron več kakor lanskega leta za isti čas.
Kakor je videti ne sloni težka gospodarska kriza na težkočah glede izvoza v tujezemstvo, temveč na kupni moči, ki je doma občutno nazadovala.
Promet z Ogrsko je znašal v navedenem času 560 milijonov kron. Zmanjšal se napram lani za 61 milijonov kron.
Nakuo kamnitega premogovnika po državi.
Ministrstvo za javna dela je kamniU premogovnik v Brzeszczevi poleg Gališko-Šlezij-ske meje. ki je bil do sedaj last tamošnje kamnito premogovne družbe, kupilo. Kupno ceno bo plačalo v letnih obrokih le potom vsakoletnega čistega dobička. V last novega posestnika, države, je premogovnik prešel z dnem
1.	julija 1913. Povprečno cenijo množino do sedaj še ne dvignjenega premogovnega zaklada na 2600 milijonov metrskih stotov.
Izkopali so v sedanjih jamah do sedaj 330 milijonov meterskih stotov.
Nove kanone. Turška vladia je v Škodo-vih tovarnah v Plznu na Češkem naročila 36 novih kanonov z vsem potrebnim streljivom, namreč šrapneli in granati. Vsega skupaj bo za to naročilo plačala 6 milijonov kron.
Nova industrijska podjetja.
Značilno je, da se navzlic hudi gospodarski stiski ustanavljajo zlasti v železarski stroki vedno nove družbe, nova podjetja ter prometne oziroma obratovalne glavnice stalno zvišujejo. Notranje ministrstvo je sporazumno z trgovinskim ministrstvom podelilo gospodu dr. Konstantinu Sabicka na Smihovu pri Pragi pravico za ustanovitev delniške družbe pod imenom železarska delniška družba »Ferrum« s sedežem v Pragi. Na podlagi že potrjenih pravil bo obratovalna glavnica znašala 2 milijona kron v 5000 delnicah po 400 kron nominale. Glavnico družba lahko zviša na 3 milijone kron. Namen podjetja je, prevzetje v najem rudniških in fužinskih obcatov v Fridlandu na Moravskem ter železarsko fužinskega obrata v Rož-mrtalu. kojega lastnik ie kardinal in nadškof v Pragi pl. Skrbensky.
Delniške družbe v Avstriji.
Kakor naznanja osrednja statistična komisija je bilo leta 1911. v Avstriji 736 izvršujočih akcijskih družb. Od teh jih je .imelo svoj sedež na Spodnjem Avstrijskem, Češkem in na Moravskem 546, na katere je od celotnega prometnega kapitala 3894 kron pripadalo, do malega 88 odstotkov. Poleg tega izkazuje večje število akcijskih družb Trst 46 in Galicija 20. Ostalih 961 družb pripada na ostalih 12 dežel.
Kar se tiče posameznih produktivnih panog je največje število akcijskih družb namreč 75, udeleženih pri sladkorni industriji. Potem sledi pivovarništvo s 74, banke s 73, tovarne za stroje 72, tekstilne tovarne 60. Pri navedenih petih industrijalnih produktivnih panogah je udeležena do malega polovica vseh akcijskih družb.
Drugače pa izgleda slika, ako vzamemo za podlago kapitalije, s katerimi so posamične skupine na posameznih vejah industrije udeleženi: Vse druge nadkriljujejo banke, z akcijskim kapitalom v znesku 1467 milijonov kron, torej več kakor eno tretjino kapitalni vseh akcijskih družb skupaj. Takoj za bankami pridejo na vrsto rudniške in fužinske akcijske družbe s kapitalom 753 milijonov kron in tovarne za stroje, ki imajo 1271 milijonov kron. Več kakor sto milijonov kron imajo tekstilne tovarne, pivovarne, kemična industrija, sladkorne tovarne. ter ladjevne in električne družbe. Teh 'devet skupin ima več kakor 3334 milijonov kron akcijskega kapitala. Izmed 700 družb, ki so predložili računske bilance je 605 družb iste zaključilo z dobičkom, ki je po odbitu izgub znašal 403 milijone kron. 95 družb je izkazalo izgube.
491 družb je svojim delničarjem na dividendah izplačalo 309 milijonov kron. Vloženi kapital se torej povprečno obrestuje z 9 odstotki, kar kaže, da tak »kšeft« precej dobro nese.
Alkohol, zlasti žganje, je strup, katerega dela-vec, ki ga zavživa, plačuje z zdravjem in predčasno snirtjo.
Strokovni pregled.
Strokovno časopisje. Stanje strokovnega časopisja, ki ga izdajajo avstrijske centralne strokovne organizacije je sledeče: V nemškem jeziku izhaia 53 listov, v češkem 34, v poljskem 12. rusinskem 2, židovskem 1, italijanskem 9 in slovenskem jeziku 6, skupaj 117 strokovnih listov. Od teh jih izhaja vsak mesec po enkrat 17, trikrat na mesec 7, vsakih štirinajst dni po enkrat 15, po dvakrat na teden 47 in po enkrat na teden 31. Mesečna naklada znaša: pri nemških strokovnih listih 366.000, čeških 79.700. poljskih 24.200, rusinskih 1600, židovskem 600, italijanskih 10.520 in slovenskih 6700, skupaj 489.370 izvodov.
Inozemstvo.
Španija.
Španska zveza rudarjev je nedavno tega hnela svoj zvezini zbor, ki se je vršil v Madridu. Članov je v prvem četrtletju t. 1. štela
ll.o33, med katerimi jih je bilo 792 brez posla. Na zvezinem kongresu sta se prijavili strokovni organizaciji rudarjev obeh revirjev Rio Tinto z 20.000 člani in Taxis s 7000 člani, ki sta bili do sedaj sami zase. svoj pristop k zvezi, vsled česa ie število članov osrednje zveze rudarjev na Španskem poskočilo na 40.000. Program, ki ga ie ta zvezini zbor določil, zahteva 8urni delovni čas za vse pri rudništvu vposlene delavce, zakonitim potom zagotovljeno minimalno (najma.njšo) plačo, kakor tudi starostno in invalid iio preskrbo. Nadalje odpravo nočnega dela v jamah in ker to ni izvedljivo, 50 odstotkov doplačila na plačo za tako delo: obliga-torično zavarovanje; doiočitev rudniških inšpektorjev. ki jih ima voliti strokovna organizacija. plačalo pa naj bi se jih iz javnih sredstev; razširjenje rudarskega varstva na vse pri rudništvu vposlene delavce; zakonito določitev plačilnega dneva; zdravstvene predpise v svrho varstva zdravja; odpravo vsakršnega akordnega dela. Kongres je sklenil tudi pristop k mednarodni rudarski federaciji.
Komur izmed rudarjev je ležeče na tem, dsj kaj velja in da se ga upošteva, ta je član Unije rudarjev a,vstrijskih in Čita obenem tudi »Rudarja« in »Zarjo«.
Dopisi.
Rudarji v Hrastniku pozor! V nedeljo dne 13. julija' 1913 se vrši ob 3. uri popoldne v dvorani konsumnega društva javen shod skupine Unije rudarjev avstrijskih, kateremu bo dnevni red: Bratovska skladnica in plačevanje provizij. Rudarje v Hrastniku vabimo, da se tega jako važnega shoda udeleže vsi do zadnjega.
Ljubno-Seegraben. (Drašebau.) Če se zopet pečamo z razmerami, ki vladajo v ti jami, tedaj se godi to le radi tega. ker uprava porablja vse kar po njenem mnenju govori v njen prid. da delavce. ki se po nazoru te slavne uprave zoper njeno mnenje zagrešijo, kaznuje z denarnimi globami. Tako na primer je pred kratkem kaznovala uprava 42 rudarjev vsakega po 2 kroni, ker so po »mnenju« obratnega vodje baje prekmalu zapustili delo. Slavna uprava ie sploh ob vsaki najmanjši priliki s kaznijo na mestu, ne da bi popreje preiskala, ali je kazen na mestu in opravičena ali ne. Tudi v tem slučaju se je delavce enostavno kaznovalo, akoravno so bili opravičeni delo zapustiti, posebno ker se vrši nastop dela ob pol 6. uri zjutraj in so prišli šele ob en četrt na 3. iz jame. Uprava se drugače ponaša z 8urnimi šihtami. ki pa v resnici traja kakor je videti precej več kakor 8 ur. ali navzlic temu. da delavci delajo več kakor bi pravzaprav morali, se jih kaznuje. Najboljše pa še pride, ljudje namreč dalje časa na delovnih pro-štorih v jami niti ostati ne morejo, ker drugi del delavstva, ki nastopa šiht mora čakati, da dobi od onih, ki delo zapuščajo svetilke. Na delu. oziroma na šihtu se nahajajoči delavci morajo torej jamo pravočasno zapustiti, da izroče drugim svetilke.brez katerih ti ne bi mogli dela nastopiti. Alpinska montanska družba namreč še sedaj ninfal toliko varnostnih svetilk, da bi imela vsaka tretjina potrebno svoje število teh svetilk na razpolago. Ravnanje upraVe je kakor videti v takih slučajih skrajno brezvestno, kajti kaznovati delavce radi stvari, ki jih je uprava sama kriva, zna, da bi preskrbela potrebno število varnostnih svetilk, pa noče. Posledica takega zlobnega
ravnanja ie. da se rudarji takih neumnih sekatur naveličajo in polagoma ta prijetni delavni kraj zapuščajo. Da rudarji odhajajo drugam, kakor kaže. ni gospodi po godu, vsak trenotek namreč pazniki v jami poprašujejo rudarje, če vedo za kake delavce, ki bi hoteli priti delati v ta premogovnik. Ljudi je> sicer dosti, ali če se žnjimii tako postopa, ni čudno, da kažejo gospodi hrbet. Če bo družba z delavci nadalje tako postopala, kmalu ne bo imela sploh nobenih spretnih delavcev. Ali tudi rudarji bi dobro storili, če bi v bodoče, kadar se jih bo hotelo zopet kaznovati le iz hudobije, pojasnili gospodi pravo stališče in ji dopovedali, naj v prvi vrsti sama izvrši svoje dolžnosti in nabavi vse. kar je za obratovanje potrebno, ne pa. da pri vsaki priliki radi lastnih nedostatkov delavce po nepotrebnem preganja in sekira.
Iz rudniškega obrata v Oberdorfu. Po celem Štajerskem je znano, da pripada koflaška železniška in rudniška družba med najbolj nazadnjaške in najbrezobzirnejše izkoriščevalce. Ravnatelj Rohlicer, ki je najvišji vodja obratov te družbe, je mož, ki vsled svoje visoke starosti absolutno ni pristopen nobenim novim idejam. Vrhu tega je tudi sam1 lakomen. Starost njegova je vzrok, da ne prenese dosti jedi in zato najbrže misli, da rudarji pri njihovem' teškem delu morda lahko žive od zraka. K takim nazorom prihaja človek, če posluša pritožbe delavcev in pozna velik vpliv tega moža. ki ga na družbo, v kateri se vede kakor diktator, ima. Navzlic zvišanim cenam premogu je vsak trenutek slišati o trganju na plači, ki se enkrat na eni, drugič na kaki drugi jami neprestano prakticira. To pot so razmere, ki vladajo v rudniškem obratu v Oberdorfu. kjer kot vidno orodje rudniški upravitelj Lahenbauer in nadplezalec Kienleitner vrše nad delavci rop proletarske delovne sile, vredne, da se jih omeni. Zlasti poslednji se je odlikoval z uvdbo plačilnega sistema, po katerem delavci, ki so v rovih neugodno zaposleni, na slabo prezračenih odkopih navzlic pridnemu in napornemu delu ne zaslužijo več kakor 2 kroni 40 vin. Že plača sama na sebi je mizerna. toda okolnosti in način, kako jo morajo delavci zaslužiti je naravnost zločinstvo. Ni dosti na tem, da se delavci v slabo zračenih jamah, iz katerih se ne odvaja dim. nahajajo v stalni življenjski nevarnosti, ker stanje odkopa ne morejo zasledovati in se pred doli padajočimi kosi zavarovati, tudi za napravo varstvenih del, tako na primer za provizorična tesarska dela, polaganje tračnic itd. ne dobe nikakega plačila. Naravno je. da so rudarji v takih razmerah naravnost prisiljeni kršiti obstoječe rudniško-policijske predpise. Nevarnost za rudarje in njihove družine, da izgube preživitelja, kateri se morajo izpostavljati če nočejo z družinami vred od gladu poginiti je pod takimi pogoji seveda silno velika. Poleg vsega tega morajo kopači potreben zastavni materijal (Versatz) sami streljati in nakopati. Tudi to delo morajo opravljati ne samo brez vsacega posebnega plačila, temveč še celo razstrelila, ki jih pri dobivanju zastavnega materijala porabijo, morajo sami plačati. Razumljivo je, da delavci, predno vsa ta postranska dela opravijo, porabijo včasih kar polovico delovnega časa. Ako kdo izmed delavcev gospoda nadplezalca na take stvari opozori, tedaj enostavno reče. da to njega nič ne briga! Kadar pa se pripeti kaka nesreča, tedaj se vali vsa krivda na delavce, češ. pazili niso. Tako postopanje je seveda jako ko-modno in po ceni, glavna stvar gospode je. da dividende naraščajo. Kadar pa kak rudar smrtno ponesreči, tedaj se gospoda udeleži tudi pogreba in se ob grobu s trikratnim rudarskim pozdravom poslavlja od »zvestega tovariša«, želeč mu »srečen zadnji šiht«! Alf ni to skrajna hinavščina? Šele potem, ko je moral rudar vsled njihove brezvestnosti umreti, se spomnijo, da je bil »njihov zvesti tovariš«! Dokler pa živi. ga za žive in mrtve preganjajo in izkoriščevalno odirajo ter skrajno sovražijo, ako si dovoli gospodi povedati resnico. Takih slučajev smo že v Oberdorfu in tudi drugod doživeli že mnogo. Zato bi bil tudi že res skrajni čas. da bi se delavstvo domislilo, da je njihova dolžnost in naloga uvesti proti takim razmeram energičen organiziran boj in prisiliti »tovariše« Kienleitnerja in Lahenbauerja. naj bi izvrševali' tudi dolžnosti, ki jih napram »tovarišem« naše vrste imajo.
Blelberg. Ni dosti na tem, da morajo rudarji izvrševati za slabo plačo teško in nevarno delo, to očividno tukajšnji rudniški upravi ne zadostuje. Zato je šla in je svojevoljno rudarjem delovni čas, torej šiht, kar enostavno za pol ure podaljšala. Že pri preureditvi službenega reda, ki je bila vsled novega plačilnega zakona potrebna, se je delavce ogoljufalo. Ugovor krajevnega delavskega odbora pri rudniškem uradu v Celovcu, naj se preurejeni službeni red ne potrdi preje, dokler o njem tudi krajevni delavski odbor ne izreče svoje mnenje, ni pomagal nič. Tako je prišlo, da je delovni čas. ki je preje ob delavnikih trajal 9 in ob sobotah 8 ur. sedaj ob plačilnih dnevih, ki so ob sobotah, na podlagi službenega reda za pol lire daljši, dasi novi plačilni zakon pravi, da je čas, ki je potreben za izplačevanje, vračuniti v delovni čas. Toda kai
briga našo obratno vodstvo plačilni zakon? Postave so po njegovem mnenju za to tukaj, da se jih krši. Najmanj pa se briga za določbe takih zakonov, ki varujejo delavce, oziroma dajejo delavcem neke pravice. Zato naše slavno obratno vodstvo tudi ni. kakor kaže naslednji slučaj, le z eno samo kršitvijo zadovoljno: Pri jami »Rudolf« se je potom dvigala preje začelo delavce že izvažati ob pol 3.. tako. da je nekaj minut po 3. uri bil tudi že zadnji delavec na dnevu. Sedaj pa je gospod obratni vodja kar na enkrat zapovedal, da se z izvažanjem delavcev ne sme preje začeti, kakor ob tričetrt na 3, kar ima samo ob sebi razumljivo posledico, da pride zadnji delavec na dan 15 do 25 minut po tretji uri. Ker pa je vsak delavec vesel, da more zapustiti jamo. prihaja na podlagi te famozne zapovedi do pravcatih pretepov, kajti vsak sili v dvigalo, da pride čimpreje na površje. Oni pa, ki se nočejo puliti za prvenstvo, morajo čakati in se jim' tako delovni čas podaljša vsak dan za 25 minut. Ob takih razmerah ne bo nič čudnega, če se nekega dne pripeti kaka nesreča, ki seveda ne bo zadela famoznega obratnega vodjo, temveč delavce. In kaj počnejo delavci vpričo takih razmer, ki največ trpe? Oni se sicer branijo, to je gotovo, toda branijo se z nerabnimi sredstvi in na neprimeren način. Ako obratni vodja daje1 take ukaze in se rudniška uprava dovoljuje kršiti vse določbe zakonov, ki varujejo interese delavcev, tedaj se mora pač reči. da delavci sami na takem' početju niso popolnoma nedolžni, narobe, sokrivi so in sicer v znatni meri! Kaj pomaga, če se delavci v jami gnetejo ali pa celo stepejo, kai pomaga če potem1 v gostilni ali na potu proti domu s pestjo v žepu na upravo »kraftno« zabavljajo? Nič in zopet nič! S kletjem in zabavljanjem se nedostatkov ne bo odstranilo. Preje se bo delavstvo vsled postopanja obratnega vodstva' razcepilo, kar bi pomenilo za delavstvo največjo nesrečo, kajti v neslogi počiva slabotnost delavstva. na katero obratno vodstvo računa. Če si pa obratno vodstvo upa prihajati s takimi na-redbami, tedaj le vsled tega, ker ve, da si delavci med sabo niso edini. Delavstvo pa si s prepirom in zabavljanjem ne bo prav nič koristilo, edino sredstvo, s katerim si lahko pomagajo je. sklenjena enotnost v strokovni organizaciji. Složnemu organiziranemu nastopu bo rudarjem s pomočjo njihove strokovne organizacije mogoče preurediti sramotne razmere in upreti proti brezobzirnemu izkoriščanju. Torej, tovariši, prepričali smo se, da se niti na postave zanašati ne moremo, če nimamo potrebne moči, da čuvamo nad izvrševanjem' njihovih določb, ki so včasih izjemoma tudi namenjene v varstvo delavcev, za to si zapomnite, da druzega sredstva nimamo kakor le našo strokovno organizacijo. Zanašati se na kaj druzega bi bilo neumnost.
Trbovlje. Priprost delavec nam piše: Ko se je šlo za preuredbo službenega reda. kar je bilo vsled novega plačilnega zakona potrebno, so naši gospodje slutili, da delavcem ne bo bogve kako všeč. če vrinejo v službeni red določbe, vsled katerih so si zagotovili pravico rudarjem za najraznovrstnejše stvari od plače odtegovati. Kakor znano, je ravnateljstvu šlo v prvi vrsti za to, da bode tudi v naprej delavcem odtegovalo od plače za takozvane »fasunge« v rudniškem magacinu. Da se jim ta manever lažje posreči. so skušali z najraznovrstnejšimi pripomočki delavce begati. Obljubovali so. da bodo vsa živila v rudniškem magacinu cenejša; In res so tudi nekaj časa živila cenejše dajali. Razglasili so to potom tabel. Ali glej ga spaka, tabele nimajo nič več veljave, vsa živila v rudniškem magacinu polagoma podražujejo pri kilogramu za 4, 5 in celo za 10 vinarjev. Vsako upanje rudarjev in zlasti rudarskih žena ie šlo rakom žvižgat. Izkazalo se je zopet enkrat, da je imelo vodstvo naše strokovne organizacije popolnoma prav, ko je delavce opozarjalo, da niso obljube glede cenejših živil od strani rudniške uprave nič druzega kakor čisto navaden švindel, s katerim hočejo delavce premotiti, da1 ne bi preveč godrnjali proti spakedranemu službenemu redu, katerega je prva skupina rudarske zadruge, torej rudniške uprave, proti volji delavskih zaupnikov skupaj zmašila. Izkazalo se je, da je bila resnica, kar so nam takrat naši zaupniki pravili, namreč, da bo rudniška uprava v svojem magacinu dajala blago le toliko časa ceneje, dokler ne bo potom1 službenega reda delavce na indirektni1 način na svoj magacin tudi vnaprej priklenila. Sedaj, ko se je rudniški manever posrečil, delavce v svojem magacinu tako odira, da ie joj. Ne samo. da bo doprinesla vse to. kar je z nekaj nižjimi cenami zamudila, temveč delala si bo na račun delavcev, ki jih itak pri delu že enkrat pošteno izžema. še v drugič v svojem magacinu prav mastne dobičke. Govorjenja o cenejših živilih v rudniškem magacinu je bilo kakor je sedaj videti, čisto navaden hum-bug. Pravijo, da so božja pota čudna, ali pota Trboveljske premogokopne družbe so še boli čudna, vsako sredstvo, s katerim se da delavec
oskubsti, je tej gospodi dobrodošlo. Tovariši1, odprite oči in pokažite tej rudniški magacinski odrtiji hrbet.
Rudarji, agitirajte med svojimi tovariši za pristop v strokovno organizacijo, in širite povsod »Rudarja" in „Zarjo“.
Razne vesti.
Velikanska stavka rudarjev v južni Afriki.
Vse rudarsko delavstvo številnih rudnikov, ki se nahajajo okoli Johannesburga je začetkom tekočega meseca stopilo v stavko. Posestniki teh rudnikov, kateri so vsi sami težki kapitalisti so delavstvo, katero so na brezprimeren način do mozga odirali in vrhu tega skrajno nečloveško preganjali sami pognali v obupno stavko. Vlada ni imela druzega opravka, kakor da ie nagnala razen policije na stavkujoče 600 mož kaValerije in 300 mož infanterije. Med stavkajočimi in policijo, kakor tudi med vojaštvom, ki izvršuje službo policajev je prišlo do krvavih spopadov. Na strani staVkujočih so že 4 mrtvi, na obeh straneh pa 50 ranjenih. Brutalno postopanje napram stavkujočim je vso ostalo delavstvo tako razburilo, da so že tramvajski uslužbenci v mestu, železničarji in cela vrsta drugih strok iz maščevanja vladajočim in solidarnosti do rudarjev istotako stopili1 v stavko. Peki ne pečejo nobenega kruha, delavci v mestnih elektrarnah so ustavili delo. tako da je mesto brez luči itd. Upanje je. da bodo rudarji zmagali. Kapitalistična bestija1 je pač povsod enaka.
Nevarno početje. V Tulingrabnu je rudar Franc Drevenšek nameraval iz prostorov za preoblačenje v personalni hiši zagnati skozi'okno na travnik amonalpatrouo, na kateri je bila pritrjena vžigalrva vrvica, da bi videl, kako jo bo razneslo. Pri tem pa se je vžigalna vrvica zapletla v železno mrežo okna, patrona. ki je v tem hipu eksplodirala, je napravila precejšnjo škodo. Bilo je med drugim ubitih tudi 15 šip. Drevenšek je prišel pred okrožno sodišče v Ljubno, ki ga je radi nevarnega početja obsodilo na tri mesece strogega zapora.
Zlato!... V Indiji so prišli na sled velikanskim množinam železne in zlate rude. Neki poznavalec geologije, po imenu Bilinghurst, ki je imel nalog premeriti in popisati obsežno posestva nekega umrlega tokijskega princa poroča, da je na teh zemljiščih prišel na sled velikim skladom izredno dragocenih mineralij. Po njegovi oceni leži v teh zemljiščih na milijone ton železne rude. ki vsebujejo 50 odstotkov železa. Vrhu tega se mu je posrečilo izslediti zlate žile. ki po tozadevnih poskusih, ki so jih napravili, pri eni toni rude dado 130 unznov čistega zlata.
Veliki najdbi se ima zemljemerec zahvaliti neki domačinki, o kateri je šel po kraju glas. da zbira zlata zrna že skozi 15 let. Tej domačinki je podaril raznovrstnega pisanega blaga, nakaT ga je dovedla na prostor, kjer so žile zlate rude res stopale na dan. Zemljišče, kar se tiče njegovega obsega in obsega množine zlate rude, tako se poroča iz Bombaja, vse do sedaj poznate podobne sklade prekaša.
Če vsa stvar morda ni pretirana tedaj se nemara v kratkem opazi pravcato ljudsko preseljevanje .srečo iskajočih elementov, kajti kak-kor znano za zlatom tišči vse!
Nove vojaške zahteve Avstrije. Vlada pripravlja za jesen dve novi vojaški predlogi. Prvič bo vlada zahtevala povišanje rekrutnega kontingenta za 15.000 mož za skupno armado in 10.000 mož za obe deželni brambi. in sicer polagoma, tako da bi leta 1917. znašalo efektivno število rekrutov 237.000 mož. Posebno se pomnoži artiljerija in se predvsem' zviša prezenčno stanje na južnih in severnih mejah. S tem se bodo izdatki povečali za 20 do 30 milijonov kron. Mornariška predloga, ki pride pred delegacije, pa zahteva 280,000.000 kron. ki se bodo dobili potom primerne operacije. Ta denar se porabi za tri nove dreadnoughte. ki imajo nadomestiti za:-stareli »Monarch«-razred. in se bosta dve ladji začeli takoj graditi v Trstu. Da se delegati preveč ne ustrašijo.'bo vlada izpočetka zahtevala le pokritje prve rate.
Idrija. Sedal se dogovarjajo pri vladi radi naprave novih lokalnih železnic. Pri tej priliki se nam zdi umestno povedati, da je mesto Idrija, kar se tiče železnice, eno najčudnejših mest v celi Evropi. Mesto Idrija, ki šteje okoli 6000 prebivalcev. v katerem je svetovnoslavni rudnik živega srebra, ima štiri kolodvore in dovožna pot na vsak kolodvor ie dolga čez 30 kilometrov. Ti kolodvori so: Sv. Lucija. Škofja Loka. Loga^-tec in Ajdovščina. Ni tedaj kmalu mesta, ki ima tako interesantno lego.
Grof Zeppelin na Dunaju. iNa svoji novozgrajeni zračni križarki »Sachsen« je napravil dne 9. junija t. 1.. ob 6. uri zjutraj, že znani nemški zrakoplovec grof Zeppelin izlet iz Baden- ' Baden na Dunaj. V zrakoplovu je bil razen grofa Zeppelina še njegov sin, nadalje so bili inženir dr. Erkener, kapitan Glund in neki Siegle. Polet se je vršil v najkrajši smeri preko Pforz-lieima in Stuttgarta, in zatem ob obrežju reke Dunave čez Bavarsko, Gornje Avstrijsko nad dunajskim mestom v Schonbrunn. kamor je priplul zrakoplov ob 2. uri popoldne.
Zračna daljava, ki jo je napravil, znašal okrog 700 kilometrov.
Med tem ko se je grof Zeppelin sam odpeljal dne 10. junija v Monakovo, se je njegov zrakoplov v smeri proti Linču vrnil v Nemčijo brez njega.
Zmaga holandskih tobačnih delavcev. Po trimesečnem) boru je zmagala 20. maja strokovna organizacija tobačnega delavstva. Podjetniki so1 priznali delavstvu' vse zahteve, ki so jih bili še 3. maja na skupni konferenci odklonili. Stavke v Rotterdamu, Dordrechtu in Gromingu. ki so bile povod, da so podjetniki izprli vse tobačno delavstvo, so sedaj tudi1 končane. Trajale so 17 tednov. 600.000 K so dobili izprti delavci na podporah, h katerim so prispevali tobačni delavci vseh dežel.
Zahtevajte v vseh rudarskih krajih v vseh gostilnah Rudarja" ln „Zarjo“!
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Trbovlje, Velenje, Čmo in Idrija prihodnjič. — Na ogled smo v zadnjem časiu poslali »Rudarja« na več naslovov in ker nam prejemniki lista niso poslali nazaj, smatramo, da ga obdrže vsled česar prosimo, da nam po priloženi položnici vpošljejo naročnino, ki znaša za pol leta 2 kreni, za celo leto pa 4 krone.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav 2elod’c imam:
Varujte se
ponaredb!
Pristni »FLORIAN* se dobi edino od Rastlinske destilacije »FLOR1AN* v Ljubljani.
Postavno varovano.
IJai&sii
Ljubljana
Dunajska cesta it 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
sa rodbino in obrt IFisalaM ©troji
T7"oznsi Icolesa*.
Ceniki zastonj in franko.
k
Izdajatelj in zalagatelj M. Č o b a 1 v Zagorju ob Savi. — Odgovorni urednik Ivan Tokan v Ljubljani. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.