GLASILO DELAVCEV TOSAME ŠT. 6 • JUNIJ IMS ■ USTO XXVIII Uhaja od oktobra 1965 finance ali kako se izdelek levi v denar Finance in z njimi finančno poslovanje so bile v preteklosti po krivici precej zapostavljene, za kar je krivdo iskati v posebnosti družbenopolitične ureditve. Kaj pa so finance? Beseda izvira iz starofrancoske besede finer - plačati. Slovar tujk besedo finance razlaga kot denarstvo, denarne posle in gospodarjenje z denarjem sploh. Finančno poslovanje podjetij naj bi obse- galo vse tisto njihovo poslovanje, ki je povezano z denarjem. Denar je najbolj likvidna oblika sredstev, vendar to ni le gotovina in knjižni denar, lahko so denar tudi vrednostni papirji ali širše so "denar" tudi terjatve, ker jih lahko kupujemo in prodajamo oziroma z njimi poravnavamo svoje obveznosti. Finančna stroka proučuje vse te transakcije in se v zadnjih letih pri nas zelo hitro razvija. Znanje o financah potrebujemo vsi. V našem podjetju se finance odvijajo predvsem v ERS - finančni službi. Finančna služba obsega poleg združevanja prostih sredstev delavcev in blagajne tudi saldakonte dobaviteljev in kupcev ter "ožje" pojmovani del službe. Združevanje prostih sredstev delavcev smo spoznali v drugem sestavku, blagajno gotovo vsi poznamo in si tudi kar dobro predstavljamo, kaj se tam dogaja, vse kar je povezano z gotovino pri poslovanju Tosame, se vrti preko blagajne. Kaj pa saldakonti? Obstajata dve različni povezavi Tosame z zunanjim svetom, to je s kupci in z dobavitelji. Knjižno to povezavo spremljamo v Več o finančnem poslovanju v tosa-Ml na 2 strani Tosame. Za staro in mlado, za bodoče delničarje TOSAME: kapitalu V naslednji številki Tosame LASTNINJENJE IN TOSAMOVCI Nekaj statistike iz pilotne ankete v zvezi z notranjim odkupom Tosame Komisija za lastninjenje je konec meseca marca pripravila kratek koncept postopka lastninjenja podjetja TOSAMA, ki temelji na interni razdelitvi delnic in notranjem odkupu delnic. Po tem konceptu projrama naj bi imeli zaposleni in upokojenci Tosame zagotovljen kontrolni delež med delničarji ki bi ga dosegli s 40 % lastninskim deležem (20 % z interno razdelitvijo delnic in 20 % z notranjim odkupom delnic). Da bi preizkusili možnost izvedbe programa, je komisija za lastninjcnjo -pripravila vprašalnik za vse zaposlene in upokojence o pripravljenosti sodelovanja pri lastninjenju podjetja. Odgovori na vprašalnik so pokazali, da obstaja tako med zaposlenimi kot upokojenci velik interes za sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju podjetja T06AMA. Odgovore je vrnilo 747 delavcev (92 % vseh zaposlenih), od katerih je 744 pripravljeno zamenjali svoje lastniške certifikate za interne delnice podjetja. 639 delavcev je pripravljeno letos in naslednja 4 leta dodatno vlagati del dobička za odkup delnic TOžAMt, 223 pi jih je pripravljalo še dodatno vložiti del lastnih sredstev v podjetje TOSAMA. Velik interes za lastninjenje kaže tudi število svojcev zaposlenih, saj je pripravljeno sodelovati pn lastninjcnu 782 svojcev. Malo slabši je bil odziv upokojencev, saj jih je odgovore vrnilo 430 (73 %), od katerih je večina pripravljena s svojimi certifikati sodelovali pri lastninjenju podjetja TOSAMA. Iz navedenih odgovorov je razvidno, da bomo imeli zaposleni in upokojenci zagotovljen večinski delež pn upravljanju podjetja, kar pomeni, da si bomo prihodnost lahko krojili sami. F.A. saldakontih. Vsako nabavo reproma-terialov in storitev ali prodajo naših proizvodov spremlja dokument - račun. Kako je ta račun poravnan oziroma plačan, izvemo na podlagi knjiženja najbolj precizno v saldakontih. Da pa pride do plačila oziroma, da rosama poplača obveznost do svojih dobaviteljev, pa se marsikaj zgodi oziroma je potrebno precej aktivnosti še v ostalem delu finančne službe in seveda tudi pri ostalih zaposlenih. Kupci svojo obveznost lahko plačajo TOSAMI z virmanskim nalogom, jo zavarujejo z akceptnim nalogom in menico ali pa izvrše pobot ali kompenzacijo. Enake zakonske možnosti poravnave svojih obveznosti do dobaviteljev ima tudi rosama. Način poravnave izberemo v finančni službi. Na odločitev vpliva seveda več dejavnikov. Eden ključnih je gotovo dogovor z dobaviteljem in pa predvsem trenutno likvidnostno stanje podjetja. Poskušamo se odločati vedno kot dobri gospodarji in s tem čimveč prihraniti. Glede na to, da je v slovenskem gospodarstvu likvidnostno stanje dokaj slabo, je tudi vedno več pobotov oziroma kompenzacij, ki so medsebojne ali večstranske - verižne. V medsebojni kompenzaciji nastopata dve podjetji, ki sta druga drugemu kupec in dobavitelj. Težje je izpeljati verižno kompenzacijo, kjer nastopajo od treh pa tudi do petnajst udeležencev. Vsi ti udeleženci medsebojno poravnajo obveznosti in terjatve v višini najnižje vrednosti preboja, za knjiženje take kompenzacije je potrebno soglasje vseh udeležencev v kompenzaciji. Finančni referenti to izvajajo najprej s telefoničnim dogovarjanjem z vsemi udeleženci in kasneje s pošiljanjem in prejemanjem telefax potrditev. Pri tem delu je nenadomestljiv in nepogrešljiv način pošiljanja sporočil - te-lefax. Žal se delo na tem področju dokaj zaplete, če se eden od udeležencev premisli ali pa nima obveznosti v potrebni višini preboja. Ker je tudi Službi družbenega knjigovodstva Slovenije in vladi jasno, kakšne težave so na področju plačil oziroma neplačil, je predvidena enkrat mesečno obvezna prijava neporavnanih obveznosti tudi preko SDK, kjer nato izvedejo multilateralni pobot oziroma kompenzacijo. Pri približno 200 mio. SIT mesečni realizaciji TOSAME, dobimo poravnano približno 40 % terjatev s prostovoljnimi verižnimi kompenzacijami ter z obvezno miltilateralno kompenzacijo. Z osamosvojitvijo Slovenije ter z uvedbo lastne nacionalne valute, se je v naši službi ter v E RS pojavil tudi povsem nov način plačevanja in prejema plačil - to je na nerezidentne račune v tujini. Preko nerezidentov poslujemo predvsem s Hrvaško in sicer tako, da nam kupci na Hrvaškem plačujejo svoje obveznosti v hrvaških dinarjih na naš nerezidentski račun pri Somborski banki. Tako prejeta Delavec, ki meni, da so bile kršene njegove pravice iz delovnega razmerja, se lahko pritoži na pristojni organ v podjetju. V družbenih podjetjih, kjer ni prišlo do bistvenih organizacijskih pretresov, je ta organ delavski svet. če se torej delavec obrne na delavski svet za varstvo pravic, mu ta ob svojem sklepu sporoči, da v kolikor prizadeti ni zadovoljen z njegovo odločitvijo, lahko spor nadaljuje na pristojnem sodišču združenega dela. Tudi o organizaciji oziroma reorganizaciji sodišč, ki obvladujejo področje sporov iz delovnih razmerij, je bilo že več zamisli, sodišča združenega dela pa delajo za zdaj še po prvotno zastavljeni organiziranosti. Da pa je ljudi, ki iščejo na teh sodiščih pravice iz delovnega razmerja, katere naj bi jim po njihovo šle, precej; (celo vedno več) je razvidno tudi iz njiho- vega letnega poročila). v letu 1990 je bilo na sodišču združenega dela začetih nekaj manj kot 6000 novih zadev. Leto kasneje 8500 plačila v hrvaških dinarjih porabimo za nakup surovin na njihovem trgu, viške pa dnevno odprodamo ostalim slovenskim uporabnikom. Tečaj menjave hrd - SIT določamo glede na ponudbo in povpraševanje v okviru uradnega tečaja za vsak posel posebej. Tako delo je dokaj naporno in zahteva zbranost, zanesljivost in točnost. Kot vemo, kako je pri zmanjšanem obsegu proizvodnje glede na prejšnja leta, težko zagotoviti potrebna finančna sredstva, je vsak mesec posebej težak in to predvsem v prvi polovici, kajti naši osebni dohodki v skupnem odlivu predstavljajo tretjino vrednosti mesečno prodanih izdelkov. V finančni službi in v ERS kot celoti, se maksimalno angažiramo in trudimo, da zagotovimo potrebna likvidna sredstva. Dosedaj še nismo imeli blokade žiro računa. Upamo, da bo tako tudi v bodoče in si želimo, da bi nam pri tem pomagali vsi zaposleni v Tosami z maksimalnim angažiranjem na področju povečanja prodaje in seveda na področju zmanjšanja direktnih in indirektnih stroškov poslovanja. M. D. ter lansko leto 12.500 novih spornih zadev. Zanimivo je, da je v lanskem letu ostalo na koncu leta nerešenih 12.000 sporov, torej približno toliko, kot je bilo v tem času začetih na novo. Če se torej človek odloči za sodno iskanje pravic, izvirajočih iz delovnega razmerja, bo verjetno moral na postopek čakati približno tako, kot na vrsto pri zobozdravniku (ali pa malce dalj). in katere sporne zadeve so na sodiščih združenega dela najpogosteje? Za zadnje obdobje je "top lestvica" naslednja: 1. neupoštevanje obveznosti iz kolektivnih pogodb, zlasti iz tistega dela pogodb, ki zadevajo plače; 2. prenehanje delovnega razmerja v zvezi z reševanjem presežnih delavcev; 3. nestrinjanje z razporejanjem na manj zahtevna delovna mesta. F.V. - pomemben del finančnega poslovanja v dobi telefaksimalnih naprav poteka z izmenjavo telefonskih sporočil. Cvetka Gostinčar iz finančne službe odda preko telefaksa tako dnevno po pol stotov in več finančno - transakcijskih dokumentov. O SODNEM VARSTVU PRAVIC 12 DELOVNEGA RAZMERJA Št 6-junij 1993 3 VARČEVANJE DELAVCEV POSOJILO ZA TOSAMO Od 11. oktobra 1988 dalje lahko delavci Tosame posojamo lastnemu podjetju svoja prosta denarna sredstva. V začetku je bilo možno poleg prostih sredstev od mesečnih osebnih dohodkov združevati tudi druga prosta sredstva - možni so bili dodatni pologi, kasneje pa smo morali iz zakonskih pa tudi praktičnih razlogov prekiniti s to prakso in sedaj je možno združiti prosta denarna sredstva le na ta način, da se za nedoločen čas odpovemo izplačilu določenega dela mesečne plače. Za to smo delavci nagrajeni z obrestno mero, ki je v skladu s posebnim pravilnikom bistveno boljša od bančne obrestne mere za vloge na vpogled oz. zagotavlja ohranjanje realne vrednosti združenih sredstev. Obresti se pripi- sujejo mesečno, kar prav tako pomeni precejšnjo prednost pred navadnimi bančnimi vlogami. S stališča delavcev, ki se odločijo za takšen način združevanja sredstev, pa ima takšno "varčevanje" to slabo lastnost, da lahko svoja sredstva dvignejo le vsak delovni dan v rosami, svojo odločitev pa morajo sporočiti v blagajno do osmih zjutraj. Popoldansko, sobotno ali dviganje denarja izven Tosame ne pride v poštev. Ugotavljamo pa, da smo se vsi združevale! povsem navadili postavljenih pravil in lahko rečemo, da se ta dejavnost odvija praktično brez vsakih težav. Tudi z vidika podjetja je ta način izposojanja sredstev za poslovne namene več kot zanimiv in koristen. Tako izposojena sredstva so cenejša od bančnih, njihova razpršenost in s tem stabilnost je večja od drugih kreditov za poslovne namene in nenazadnje: obremenitev podjetja ob mesečnemu izplačilu plač je enakomerneje porazdeljena tekom celega meseca. Vse našteto ima zelo ugoden vpliv na likvidnostni položaj podjetja, zato si sedaj že zelo težko predstavljamo poslovanje brez tega načina kreditiranja tekočega poslovanja. Celotna dejavnost združevanja prostih sredstev delavcev se odvija v prostoru blagajne podjetja na osebnem računalniku. Za natančno, vestno in prijazno delo s strankami skrbi gospa Breda Rihter, v času odsotnosti pa jo nadomešča blagajničarka gospa Bojana Kočar. Za zaključek lahko ugotovimo, da je žal bolj malo neproizvodnih naložb, ki bi po eni strani pomenile bistveno povečanje ugodnosti za zaposlene in hkrati učinkovito pripomogle k ugodnejšemu likvidnostnemu in finančnemu položaju podjetja. Služba za združevanje prostih sredstev delavcev, ki zaposluje eno uslužbenko, katera za opravljanje predvidenega dela potrebuje predvsem poseben osebni računalnik, gotovo je takšna naložba in ob koncu ji lahko zaželimo le to, da ji ne bi kakršenkoli predpis onemogočil nadaljnjega uspešnega delovanja. M. M. SODELAVCI v tej številki TOSAME s svojimi prispevki sodelujejo: Franc Anžin dipl. iur., Viljem Dolenc ing., Majda Dolgan oec., Albina kosmač org., Marjan Mlakar dipl. oec., Sonja Rode, Tone Stare, Marjan štrukelj, Feliks Vodlan ing. V AKCIJI Referentka za hranilniško dejavnost gospa Breda Rihtar odgovarja dvema varčevalcema, kako je stanje na hranil' ni vlogi LETNI ČAS - obdobje rekreativnih dejavnosti na prostem VODA IN REKREACIJA Večina ljudi si poletnega počitnikovanja brez vode sploh ne more zamisliti, vroči dnevi enostavno silijo človeka, da uporabi vodo kot "hladilni" element, za rekreativce pa voda ni zgolj element hlajenja, ampak predvsem medij za ukvarjanje z eno od številnih možnosti športnega udejstvovanja ob, na ali v vodi. Slovenski menih Karl Robida je že pred nekaj manj kot 150 leti v svoji knjigi o zdravem načinu življenja pisal o potrebnosti kopanja in plavanja za človeka. Robida je kopanje priporočil tako kmetom ob mlačvi, kot tudi rokodelcem, ki pri delu ves dan sedijo. v tokratnem zapisu je prvi prispevek posvečen rekreativni dejavnosti v vodi: plavanju: drugi pa aktivnostim na vodi: jadranju na vodi. NA EOLOVIH KRILIH Nekaj malega o rekreativnem jadranju Za jadranje na vodi velja, da moramo zanj imeti tri stvari: športni rekvizit, vodo ter pogonsko sredstvo veter. Prvi dve stvari izberemo sami, veter pa nam nakloni po grški mitologiji bog vetra Eol. Z njim je tako, da včasih sploh ni radodaren in pusti rekreativnega jadralca, da se "peče" na soncu, drugič pa spet spusti iz svoje zaloge vse vetrove, ki z ljudmi na vodi niso prav nič prizanesljivi. Klub temu šteje jadranje na vodi za zelo zdravo dejavnost iz večih razlogov; pri upravljanju plovila z jadri je potrebna kar precejšnja telesna aktivnost, negativni ionski naboj, ki se zaradi vetra zlasti močno pojavlja nad vodo, izredno ugodno vpliva na počutje človeka, omogoča pa tudi neposredni stik z naravo z vsemi njenimi lepotami in muhami (na podoben način kot npr. pri planinarjenju). Športno jadranje na vodi je za "kon-tlnentalce" zanimivo predvsem v vročih poletnih mesecih v času dopustovanja ob vodi, zato je nakup plovila stvar posebnega razmisleka. Najcenejša varianta je najem plovil, ki so na razpolago v večini letovišč ob vodi. Za samostojno jadranje je potrebno nekaj znanja o jadranju in v začetku ne preveč vetra, tako da vodenje plovila ne postane problematično. Poznati je treba tudi osnovne predpise s področja varnosti plovbe, In jih tudi upoštevati. Jadralec mora obvezno poznati lokalne vremenske "navade", zlasti zaradi lastne varnosti, za morje velja, da je za "nedeljskega" rekreativnega jadralca najprimernejši veter maestral. Maestral je ugoden za jadranje iz večih razlogov; je veter lepega vremena Prvi pogoj za ukvarjanje s športno rekreacijo, povezano z vodo je obvladanje plavanja. Kljub znanju plavanja pa velja pri nekaterih športih, da se morajo udeleženci zaradi varnosti opremiti z ustreznimi varnostnimi jopiči, saj ti zagotavljajo ljudem, da ostanejo na gladini vode v vsakem primeru. (piha samo ob stabilnem lepem vremenu), nikoli ni premočan in vedno piha z morja na obalo, tako da jadralca ne more zanesti na odprto morje. Za jezersko jadranje (v Sloveniji) veter ni toliko pomemben, saj nas v vsakem primeru zanese lahko le na eno od obal. Najmanjše plovilo na jadra je deska za jadranje. Ko se je pred leti pojavil v Ameriki nov športni rekvizit, deska za jadranje, je to v marsičem spremenilo jadralni vodni šport. Po eni strani je jadranje na deski povzročilo, da se je zanimanje za jadranje močno povečalo zlasti med mladimi in tistimi, ki niso nikoli imeli možnosti za lastništva jadrnice; po drugi strani pa se je močno zmanjšalo zanimanje za klasične oblike športnega jadranja s čolni - jadrnicami. Deska za jadranje se je od nastanka do zdaj močno spremenila, tako v filozofskem smislu kot v tehnološkem. Filozofija velikosti deske je glede na izkušnje desko iz leta v leto krajšala, tako so zdaj v čislih le kratke deske, ki so nekoliko slabše pri jadra- nju v slabem vetru, zato toliko bolj udarne pri močnejših “sapah". Tehnologi gradnje deske sami pravijo, da je postala "vesoljska", tehtnica pa kaže na permanentno "hujšanje" desk. Moderna deska za jadranje mora imeti obvezno proftlno jadro (letvice v jadru) ter "hitri" zaklop na loku, za fiksiranje na jambor (nič več problematičnega vozlanja z vrvico). Za začetnika je jadranje na deski odlična priložnost, da spozna vse možne stile skokov v vodo, za občinstvo na obali zabava na tuj račun. Vendar v nekaj urah je tovrstne zabave konec in jadranje na deski začne postajati športni užitek. Ko jadralec na deski obvlada vzdrževanje ravnovesja med njim in jadrom in se navadi obračati plovilo, potem je treba le še piliti tehniko. Jadranje na deski je v dobršni meri podobno alpskemu smučanju; kot je pri smučanju najpomembnejše naučiti se vijuganja, je tudi pri deskanju tako, da se mojstri najbolj izkazujejo pri obračunju in vijuganju. O UPOT1 JADRANJA NA VODI Za jadranje je vedno veljalo, da je to nekaj izrazito romantičnega. Jadra na vodi so pogost prizor na slikah znanih in neznanih slikarjev, navdihovala pa so tudi mnoge pesniške duše. V športnem jadranju so se kot odlični jadralci pojavljale številne “kronske glave", tako je znan kot velik ljubitelj jadranja (in olimpijski tekmovalec) sedanji španski kralj Juan Carlos. Jadranje na vodi je navduševalo tudi velikega fizika Alberta kinsteina - očeta relativnostne teorije. Za tiste, ki si želijo hitrosti na vodi, in se jim zdi jadranje na deski premalenkostna zadeva, je pravo športno plovilo jadrnica na dveh "nogah” -katamaran. Že pri srednje močnemu vetru katamaran "potegne" kot kak gliser, če seveda funkcionira na "krovu" vse kot je treba. Za jadranje s športnim katamaranom pravijo, da je najbolj vratolomna zadeva na vodi in je izrazito namenjena poletni prostočasni aktivnosti na vodi. Jadranje na katamaranu je nekoliko drugačno, kottisto na enotrupni jadrnici, jadralca (saj za športne jadrnice velja v večini primerov, da posadko sestavljata dva jadralca) pa morata pazljivo in stalno usklajevati ravnovesje s plovilom (čim hitreje katamaran drsi po vodi, toliko bolj zadaj mora biti posadka), ker se sicer ves "leteči cirkus" postavi na "nos" in konča pod vodo. vsekakor je katamaran za tiste, ki sta jim jadranje in hitrost v užitek. Ta užitek ni prav poceni, je pa vseeno bistveno cenejši in varnejši ter okolju prijaznejši od kakega cestnega dirkača. PLAVANJE vsak dan je bolj vroč. Mi pa nalivamo vase - samo da teče, ko pa nas to ne ohladi več, zlezemo v vodo. Kakšen užitek - plavamo! Plavanje je prvi in najbolj naravni način gibanja živih bitij. Vemo, da je "življenje" plavalo v morju takrat, ko kopnega še ni bilo. Življenje tega sveta se je torej začelo s plavanjem. Vsi ljudje tega sveta smo plavali, še predno smo prijokali na ta svet. Upam, da bodo vsi tisti, ki v sebi še vedno zatirajo naravno željo po plavanju spoznali, da si pravzaprav škodujejo. Plavanje v zrelih letih vam morda ne bo na obraz priklicalo blaženega nasmeha dojenčka, ki se kopa “in bi ga potem človek kar pojedel", učinek pa ne bo dosti manjši. Počutili se boste krasno. Meni je plavanje pomagalo, da sem prenehal kaditi. Kaditi sem sicer nehal velikokrat. Kot za večino stvari - velja tudi za plavanje, da si ga naj vsakdo uredi po svoji meri. Jaz sem se v teku let navadil, da znam hitrost plavanja prilagoditi utripu srca in zmogljivosti pljuč. Čeprav plavam "kravl" ali prosto nisem zato po daljšem plavanju zadihan. Med plavanjem z glavo v vodi razmišljam, kakor na sprehodu po gozdu, zadovoljstvo pa je večje zaradi božajočega objema vode. Lepo naravno okolje Bohinjskega ali takorekoč rodnega Blejskega jezera mojo dušo še dodatno osrečuje. Znana je resnica, da smo v vodi "lažji" toliko, kolikor vode izpodrine naše telo. Zato je plavanje ali pa samo postopanje in sedenje v vodi še poseb- Marsikdo se vode boji. Dekel bi da je to zato, ker ni imel priložnosti, da bi se nekje trdno oprijel, ter potopil z glavo pod vodo. Strah bo torej zanesljivo premagan, če se bomo stoječ v vodi do pasu res trdno oprijeli robu bazena ali skale, globoko vdihnili, zadržali sapo, potem pa potopili glavo pod vodo in pod vodo izdihnili - seveda ne za zmeraj I Mi mulci smo takrat, ko še nismo znali plavati delali takole: Z brega Gradaš-ce smo skočili v globoko vodo, stegnili roke in noge in nas je prineslo na drugo stran, takrat ni bilo ne učiteljev ne tečajev. Izkoristimo torej vse prekrasne možnosti jezer, toplic, čistih rek ali morja. Plavanje je tudi viteška veščina - bodite viteški! PLAVAJTU! Ne pozabite, da tudi tu pretiravanje škodi, če se zadržujemo predolgo v mrzli vodi in nam temperatura pade za 3 stopinje bomo izgubili zavesi. Ne zmrzujte in ne kuhajte sc v vodi - preudarno uživajte! Kogar razganja od mladosti naj si tudi kontrolira srčni utrip na žili utripalki na vratu. Če bo naštel 30 udarcev v 10 sekundah sc izpostavlja nesreči. Pravo število udarcev je 27i v 10 sekundah. Poletnega plavanja v bohinjskem jezeru se veselim vse leto. Naj vas osreči plavanje v čistih vodah! V. D. no primerno za težje ljudi, ki imajo zaradi tega razne težave. II * potapljanje obraza v vodo in gledanje pod vodo * potapljanje glave pod vodo v stoji v predklonu * potapljanje glave v vodo s počepom :::::::::: KRORiKA TOSAMINA KRONIKA v mesecu aprilu se je delavski svet sestal enkrat. Obravnavali so eno samo, pa zato tembolj pomembno točko dnevnega reda - imenovanje direktorja. Ker predlagani kandidat za direktorja ni prejel večine glasov članov DS, je potrebno postopek za imenovanje direktorja ponoviti. Komisija za delovna razmerja in družbeni standard je v mesesu maju potrdila predlog letovanja za poletje 93 v vseh razpoložljivih počitniških kapacitetah, ki ga je pripravila komisija za razpored letovanja. Razen v Izolo, kjer je bilo število prijavljenih večje od možnih terminov, so bili razporejeni vsi prijavljeni kandidati. Potrdili so tudi seznam upravičencev za zdravstveno okrevanje, ki ga je na podlagi prijav pripravila strokovna služba, v sodelovanju z dr.Novakovo. Strokovni kolegij je na svojih sejah v maju obravnaval aktualno proizvodno, prodajno in finančno problematiko. V okviru reševanja manjše proizvodnje pa so za mesec junij predlagali čakanje za 20 delavcev za 80 ur. DELOVNI IDI OSEBNI JUBILEJI V MESECU MAJU V mesecu maju je delovni jubilej 10 letnico delovne dobe izpolnila naša sodelavka Kočar Bojana, 20 letnico pa Pavli Ana. Čestitamo! v preteklem mesecu so praznovali okrogle življenske jubileje naslednji sodelavci: - dvajsetletnico: Vidmar Marjetka - tridesetletnico: Urankar Nada, Rokavec Zofija, Prce Anica - štiridesetletnico: Ocepek Vinko, Pavli Janez - petdesetletnico: Klemenc Franc Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let. Osnove v mesecu juniju Nagrade mentorjem in Inštruktorjem 4.808.00 SIT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 8.014.00 SIT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 3.205,52 SIT - polovična dnevnica 1.634,82 SIT - znižana dnevnica 1.186,04 SIT Kilometrina z osebnimi vozili 18,80 SiT/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 126.00 SiT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 160,00 SiT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 200,00 SiT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 220,00 SiT/dan - oddaljenost nad 16 km 250.00 SIT/dan Odpravnine ob odhodu v pokoj 120.207.00 SIT Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer s tovorom 2,29 SIT - tekoči kilometer 1,54 SIT - spremljevalec tovora 0,93 SIT ■ Albina Kosmač NOVA OPREMA Tosama, maj 1993 Zaradi vse pogostejših okvar na starih napravah, sta bila nabavljena in vključena v delo dva nova sodobna pisarniška aparata; in sicer telefax; aparat. ki je priključen na oddajno linjjo ter nepogrešljivi pisarniški stroj - fotoko-pimik. Kot dosedanji osnovni fotokopimik zna tudi novo sliko zmanjšati oziroma zvečati (jn to 1(30 %). Oba nova aparata sta japonske izdelave izdelana pri Canonu. SELITVE STROKOVNIH SLUŽB Vir, maj 1993 Razvojna služba, ki je doslej domovala v pisarniškem oddelku skladišča surovin se je preselila v preurejene prostore nekdanje konfekcije v 2. nadstropju. Vodja službe Jože Podpeskar dipl.ing. je s preselitvijo zadovoljen, kajti vonji, ki zdaj "prodirajo" v njihove prostore so bistveno prijetnejši kot doslej (zdaj so nad kuhinjo, preje pa nad polnilnico akumulatorjev). Nasprotno pot, kot tehnologi iz razvojne službe, je ubral vodja službe za varstvo pri delu. Tisti, ki imajo opravke v zvezi z zadevami s področja varstva pri delu bodo Eranca ing. Marolta našli namreč zdaj v 1. nadstropju pisarniškega oddelka v skladišču surovin. KOLEDAR MNOŽIČNO-REKREATIVNIH PRIREDITEV Od 15. 06. do 15. 07. 1993 19. 06. HOJA 16. TRIM POHOD NA POUANO (organizator: ŠD Kokrica) 19. 06. HOJA 5. POHOD V KRESNO NOČ NA BEZOVEC (organizator: PD Dobrovlje - Braslovče) TEK MOŠENJSKI TEK (organizator: ŠD Mošnje) 20. 06. TEK-KOLESARJENJE DUATL0N CE0SS 93 (organizator: ŠZ Litija) HOJA 15. TRIM POHOD NA JOŠT (organizator: TRIM KLUB SAVA Kranj) 21. 06. GORSKO KOLESARJENJE VZPON NA JANČE (organizator: ŠZ Litija) 25. 06. HOJA 6. NOČNI POHOD NA GORO OUKO (organizator: PD Polzela) 26 06 HOJA TRADICIONALNI POHOD 100 DRUŽIN NA MRZLICO (organizator: PD Trbovlje) 26. 06. OLIMPIJSKI TEK V DOMŽALAH (organizator: AK Domžale) Progi: 3000 m in 10000 m 03. 07. TRIATLON TRIATLON KAMNIK 93 (organizator: KD Kamnik) NOV TOSAMIN TELEFONSKI IMENIK Zaradi številnih upokojitev v preteklem letu in tudi drugih kadrovskih dogajanj je bil ob koncu lanskega leta pripravljen nov interni telefonski imenik Tosame. zaradi tekočega dogajanja in sprememb pri uporabnikih pa je imenik izšel šele v aprilu mesecu. imenik je zasnovan na enak način kot dosedanji, tako da lahko zaželjenega sogovornika iščemo kot doslej; po funkciji (delovnem mestu) ali pa po priimku. Zaradi težav pri starem imeniku v zvezi s strokovnimi nazivi so tl tokrat povsem opuščeni, tako da ob priimku in imenu ni nobenih dodatnih oznak. interni telefonski imenik je bil izdelan v nakladi 180, tako da so ga prejeli vsi “lastniki" telefonskih aparatov v podjetju, ki naj bi jih bilo sicer nekaj čez 160. Kljub želji, da bi bilo ob tokratni izdaji imenika čim manj napak in s tem slabe volje, pa tiskarski škrat (kot se temu reče) tudi ni povsem miroval in ponovno dokazal, da trditev o tem, da obstaja niso samo prazne marnje. Na koncu še malenkost statistike: največ internih telefonskih priključkov je v proizvodnem sektorju 48., sledijo pa komercialisti s 36., tehniki iz TRS z 28., finančniki iz ERS z 20; začelje pa predstavljata SKS s 16. in organizatorji iz SON-a s 7. priključki. F.V. uredniški odbor TOSAME: Viljem Dolenc, Milan Drčar, Silva Mežnar, Tinca Ocvirk, Feliks vodlan. izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba. Glasilo podjetja TOSAMA VIR, Šaranovičeva 35 izhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih. Tisk; Papiroti d.o.o., Krško Na podlagi zakona o prometnem davku lUr. list RS 4/92) in mnenja ministrstva za Informiranje St.23-201/92 z dne 23.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. St. 3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. IFOTO DEPODTAŽA Z VELIKE PLANINE VELIKA PLANINA, maj 1993 Ncksi) slikovnih ulrinkov z Velike planine, kjer ima TOSAMA dve počitniški hišici: Ircnco in Zlatorog. Večji objekt Zlatorog je bil letos dodatno urejen in kot se času spodobi tudi moderniziran. To je razvidno tudi iz posnetkov, ki prikazujejo nekaj novosti v Zlatorogu. Na novo urejena kuhinja katere sc bodo zlasti razveselili možje, ki v času počitnikovanja posebej navdušeno kuhajo. (Solarne naprave na strehi svetlobo spreminjajo v električno energijo in tako skrbijo za električno razsvetljavo ter črpanje vode. Ihltrimi sistem čiščenja meteorne vode pri strešnem žlebu omogoča, da dopustniki ne bodo pili le mehko temveč tudi čisto vodo. Vse to je bilo storjeno samo zalo, da se ugodi udobju dopustnikov, čeprav seveda ni vse v stilu: nazaj k naravi. Hišica je bila tudi temeljito očiščena, saj so očišče-valska dela spravila celo predsednico komisije za počitnikovanja na kolena.