Poštnina plačana v gotovini Spcdizione in abbonamento postale Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 96 V Ljubljani, v četrteh, 29. aprila 1943-XXI T-eto ITT Tl. izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concesslonaria escluviva per la pubblidti dl provenienza Italiana izvora: Unione Pubblicila Italiana S. A., Milano. | Redazione. Amininistrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Union« Pubbticita Italiana S. A. Milano. ^ Bollettino n. 1068 Tutti gli attacchi failiti sui fronte tunisino 4 velivoli avversari abbaftuti II Quartierc Generale delle FF. AA. co-niunica: Ltingo, tutto il fronte tunisino sono anelie ieri failiti gli attacchi condotti daU’avversario con intenso appoggio di artiglieria e di mezzi blindati. Ai reparti citati dni precedenti hollettini merita di essere aggiunto, per il suo valoroso coni-portamento, il gruppo corazznto eomnndato dal inaggiore Piseitelli Taeggi Oderisio da Napoli. Formazioni aeree italiane e germamehe lian no efficacemente battuto colonne ncmiche in mnrcia e in costa. Quattro apparecehi anglo-americnni_ sono stati distrutti: uno da cacciatori tedeschi in Tu-nisia, uno da batteric contrneree snlle coste del Peloponneso, due da una nostra silurante nci canale di Sicilia. Un’incursionc di quadrimotori nmericam sui dintorni di Cnglinri causava danni non gra-vi, nessuna vittiina fra la popolazione civilc. Tre nostri velivoli non sono rientrati alle basi. Vojno poročilo št. 1068 Vsi napadi na tunizijskem bojišču odbiti 4 nasprotnikova letala sestreljena Italijansko uradno vojno poročilo št. 1068 pravi: Na vsem tunizijskem bojišču so tudi včeraj spodleteli napadi, ki jih je nasprotnik izvedel ob močni podpori topništva ter oklepnih vozil. Oddelkom, ki jih omenjajo prejšnja vojna poročila, zasluži, da se zaradi svojegn hrabrega vedenja pridruži oklepna skupina, ki ji poveljuje major Piseitelli Taeggi Oderesio iz Napoli ja. Italijanski in nemški letalski oddelki so uspešno tolkli nasprotnikove vrste na pohodu in na postanku. Uničeno so bila štiri ameriško-nngleška letala: eno po nemških lovcih v Tuniziji, eno po protiletalskih baterijah na obali Peloponezo, dve pa po neki naši torpedovki v Sicilskem PltlNapad ameriških štirimotornikov na okolico Cagliariju je povzročil majhno škodo. Med civilnim prebivalstvom ni nobene žrtve. Tri naša letala se niso vrnila v oporišče. Nova Evropa - pravična življenjska možnost za vse narode Zanimiva in tehtna izvajanja nemškega zunanjega ministra Berlin, 29, aprila, s. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je napisal uvod k »Evropskemu priročniku«, ki so ga te dni izdali in v katerem so poleg obilnega dokazilnega gradiva o novih gospodarskih in kulturnih silah nove Evrope zbrani tudi članki največjih evropskih osebnosti. Nemški zunanji minister v uvodu spominja na to, da je tudi to drugo svetovno vojno zakrivila Anglija, ki je hotela ohraniti oblast nad evropskimi narodi. Ti naj bi se po londonskih načrtih kakor v preteklosti raztrgali med seboj za koristi Anglije. Da bi dosegla svoj sebični namen, nadaljuje nemški minister, se Anglija ni obotavljala zvabiti Združene države, da bi se vmešale v evropske zadeve, ter združiti se z boljševizmom, smrtnim sovražnikom Evrope. Da bi obvarovale Evropo pred usodo, ki jo ji je namenila Anglija — ta se še sama ni zavedala, da si koplje lastni grob — so Nemčija, Italija in njune zaveznice Anglež« pregnale z evropske celine ter uničile vse tiste, ki so skušali postavljati se po robu ustvaritvi novega reda v Evropi. Zunanji minister potem popisuje vojaški položaj, ki je zanj značilen sedanji trdni zastoj na vzhodnem bojišču ter poudarja, da so sile Osi in njune zaveznice kar najtrdneje odločene, da odbijejo sleherni sovražni napad, pa naj pride s severa, z zahoda ali z juga. Minister zatrjuje, da se bo ta vojna nadaljevala, dokler ne bo boljševiška nevarnost do kraja odvrnjena od Evrope in dokler ne bo zagotovljena varnost evropske celine, ki ji Združene države z vsemi sredstvi nasprotu-iejo. Nemčija in Italija ter njune zaveznice so vesele, nadaljuje pisec, da imajo v tem boju ob strani hrabri japonski narod, ki je po nizu sijajnih zmag pognal Angleže in Amerikance iz vzhodne Azije ter se trdno odločil bojevati se ob strani evrop- Ob Kubanu so boji spet oživeli Na drugih odsekih samo krajevni spopadi — Hude sovjetske letalske izgube — Krajevni napadi angleških in ameriških sil v Tuniziji zavrnjeni Bone in Philippeville bombardirani Hitlerjev glavni stan, 29. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno poročilo: Ob kubanskem mostišču so bili zavrnjeni številni sovjetski napadi v sodelovanju z letalstvom. Na ostalem vzhodnem bojišču so bile samo borbe krajevnega pomena. Nad južnim odsekom vzhodnega bojišča je bilo dne 27. aprila sestreljenih 44 sovjetskih letal, od katerih so jih 7 sestrelili slovaški, 6 pa hrvatski lovci. Izgubljena so bila tri nemška letala. V Tuniziji je izvedel nasprotnik proti nekaterim odsekom zapadnega bojišča krajevne napade, ki so bili v uudih borbah odbiti. V silnih bojih zadnjih dni se je ponovno odlikoval bataljon motoriziranih strelcev pod vodstvom majorja Drewesa, ki je bil odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. Oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete so posegali v borbe na kopnem in obstreljevali izhodiščne postojanke in nasprotne čete. Ponovno sta bili bombardirani luki Bona in Philippeville. Pavelič na uradnem obisku v Hitlerjevem glavnem stanu Hitlerjev glavni stan, 29. aprila.6 s. Hitler je 27. aprila sprejel v svojem glavnem stanu voditelja Neodvisne Države Hrvatske dr. Ante Paveliča. Hitler se je e Paveličem pogovarjal o vprašanjih, ki se nanašajo na vodstvo skupne vojne osnih sil proti boljševizmu in angleško-ameriškemu boga-taštvu. Razgovori, pri katerih so sodelovali nemški zunanji minister von Ribbentrop, hrvatski zunanji minister dr. Budak, maršal Keitel in general Be- Voditelj nove Portugalske o bodoči politični in gospodarski ureditvi sveta »Od vseh temeljev urejanja bo narodni še najtrdnejši« Lizbona, 28. aprila, e. Ob petnajstletnici, odkar je bil imenovan za finančnega ministra, je imel portugalski ministrski predsednik Salazar portugalskemu narodu govor, ki mu je dal naslov: »Načela in delo portugalske narodne revolucije z ozirom na notranji in mednarodni položaje. Najprej je primerjal delo in uspehe, ki so jih dosegle prejšnje vlade, z uspehi, ki so bili doseženi v dobi revolucije, nato pa je prešel na razčlenjevanje vprašanj o 60dobni državi, na zmote nazadnja-štva ter na prve žrtve zaradi pomanjkanja vodstva in je zlasti ožigosal parlamentarizem zaradi njegove popolne neodgovornosti pred Bogom in pred ljudmi. Poudaril je, da je država zaradi naroda m da je na temelju tega načela revolucija lahko prinesla v teh zadnjih petnajstih letih obnovitev Portugalske. Salazar je nato napovedal, da bo v kratkem objavljen načrt za preureditev industrije, od česar mora Portugalska pričakovati velikih gospodarskih koristi. Gospodarsko in finančno načelo, ki se ga je treba držati, je, da 6e mora vsak gospodarski činilec, -ki dela na Portugalskem, vključiti v narodno gospodarstvo, mu služiti ter se pokoriti portugalskim voditeljem. Tujcem in domačinom je treba v prvi vrsti naložiti tisto, kar bi bilo za Portugalsko koristno. Narodno življenje ne bo inoglo biti zadosti svobodno in varno, če se na vodilnih mestih v gospodarstvu ne bodo pokoriti narodnim potrebam, temveč oblasti tujega kapitala. Svobodnja-Stvo kot načelo, ki bi dajalo smer narodnemu gospodarstvu, je umrlo in sedanji dogodki nadaljujejo z njegovim pokopom. Portugalska je poskrbela, da je ušla komunizmu ne samo po korporacijah, temveč tudi s tem, da je poudarjala zgodovinske in moralne vrednote naroda. Tisto, kar smo imenovali »duhovno politiko« — je nadaljeval Salazar — je poskrbelo za dvojno uveljavljenje Portugalske, za uveljavljenje portugalske duše tor za uveljavljenje Portugalcev v družbi narodov. Oboje je bilo potrebno m obojega 6e je lotila in dosegla narodna revolucija. Predsednik Salazar je potem govoril o nevtralnosti Portugalske ter je poudaril, da je I ortugal6ka mogla ostati nevtralna v najtežjih sedanjih trenutkih ter za ceno hudih žrtev, in je zato zasluzila ugled pri vseh. Nato je govoril o položaju I ortu-galske z ozirom na vojni in povojni čas ter dejal, da je tudi na Portugalsko vplivala sedanja vojna in da bo nanjo vplivala preureditev svetn, ki bo prlSla po vojni. Gotovo je, da bo bodoče življenje, čeprav se bo moralo ravnati po splošnih nazorih, deloma odvisno od zmagovalcev in od stanja njihovih sil v trenutku, ko bo vojna končana. Prav zaradi tega in spričo dejstva, da na nobeni 6lrani doslej še niso povedali točnih načrtov, utegne ta vojna še dolgo trajali Vsekakor pa ni nobenega dvoma, da bo vse moralo temeljiti na dveh načelih: na redu in na mednarodnem sodelovanju. Ce ne govorimo o komunizmu, ki bo vedno ustvarjal samo nered, bo prva 6krb vseh narodov, znova uposta-viti red, kjer ga ni, in ga obdržati, kjer ga imajo. Samo komunizem ne bo teh misli. Komunizem predstavlja najvažnejše vprašanje človeštva vseh časov, to se pravi vprašanje temeljnega pojmovanja individualnega in socialnega življenja spričo hude nevarnosti za zahodno in krščansko omiko. gič, so potekali v duhu prijateljstva in prisrčnega sodelovanja, ki veže Nemčijo z mlado hrvatsko državo in njenim junaškim ljudstvom. Dr. Pavelič je povedal trdni sklep hrvatskega naroda, da bo ob strani Osnih sil nadaljeval odločilno bitko za svobodo neodvisne Hrvatske in da bo dal na razpolago vse svoje moči, da se doseže zmaga brez kakršnih koli kompromisov s skupnimi nasprotniki narodov, ki so člani trojne zveze. Na sestanku v Hitlerjevem glavnem stanu sta bila navzoča tudi nemški poblaščeni minister v Zagrebu in glavni poveljnik nemških enot na Hrvat-skem gneral Glaise von Horstenau. Salazar ei je nato zastavil vprašanje, ali bo vzajemnost med narodi temeljila na nadnacionalni, evropski ali svetovni organizaciji ter izrekel trdno prepričanje, da v dvajsetem stoletju nihče ne bo mogel rešiti svetovnega vprašanja kako drugače, kakor tako, da vstanejo spet svobodni in neodvisni narodi. Od vseh temeljev bo narodni še vedno najtrdnejši. Velika zmota je — je pripomnil portugalski ministrski predsednik — misliti, da bi skupno opravljanje vseh deželš, mandati, politika odprtih vrat itd. mogli rešiti vprašanje surovin in pridelkov. Prej bi ga še bolj zamotali, ko bi vzelt enim tisto, kar so odkrili, zavzeli in civilizirali pod pretvezo, da izroče tretjim. Ob koncu 6vojih' izvajanj se je Salazar obrnil na portugalski narod ter dejal, naj se kljub temu, da je nevtralen, smatra za narod, ki je v vojni. Na-I rod mora pokazati svojo strnjenost in 6vojo narodno zavednost. Sovjeti utemeljujejo ustavitev diplomatskih stikov s poljsko vlado Stockholm, 29. aprila, s. Sovjetski dnevnik »Izvestija« objavlja naslednji članek o ustavitvi diplomatskih odnosa jev med Sovjeti in poljsko vlado: 26. aprila 1943 ie sovjetska vlada sprejela sklep, da bo pretrgala odnosa je s poljsko vlado. Poljskemu veleposlaniku v Moskvi je bila poslana posebna spomenica. Do tega sklepa sovjetske vlade ie prišlo zaradi gonje, naperjene proti Sovjetski zvezi. Gonja pa temelji na nesramnem obrekovanju. 2e dva tedna polni ves nemški tisk, z njim pa nemški radio, vse strani in ves program s strahotnim obrekovanjem SZ. Poljska vlada je podprla to gonjo in dala svojemu tisku zapoved, naj izkoristi te proteste, da bi obtožila Sovjetsko Rusijo grozotnega po-kolja. Na presenečenje Sovjetske zveze ie poljska vlada po drugi strani poskušala zagotoviti sovjetski vladi, da sploh ne verjame nemškim trditvam, toda v isti sapi je to nesramno laž-njivo gonjo podprla. Poljska vlada ni čutila nobene potrebe, da bi se obrnila naravnost na sovjetsko^ vlado in jo prosila za pojasnila in razlago. S tem ie v celoti potrdila svoja sovražna čustva do Rusije. V tem ie dokaz za nesporen sporazum med Hitlerjem in poljsko vlado. V svoji spomenici od 26. aprila ie sovjetska vlada izjavila: »Sovražno gonjo proti Sovjetski Rusiji sta hkratu začela Hitler in poljska vlada, kar je najboljši dokaz za sporazum, ki je med njima.« Stališče poljske vlade se da lahko razložili. Ze večkrat ie pokazala napa- dalne težnje do ozemelj sovjetske Ukrajine, do Rele Rusije in sovjetske Litve. Te napadalne težnje je poljska vlada črpala iz sporazuma s Hitlerjem. Poljska vlada ie pretrgala prijateljske odnošaje in zavezništvo med dvema državama in onemogočila prijateljstvo s Sovjetsko zvezo.« Članek na koncu odobrava sklep _Sov-ietske zveze o ustavitvi diplomatskih odnosa jev s Poljsko. Londonski komnnistični list >Daily Worker« se sprašuje, zakaj angleška vlada ni storila ničesar proti objavi novice o pokolju poljskih častnikov v Katynu? V Londonu se tudi boje, da ne bi Sovjeti v svoji jezi postavili nove poljske vlade iz boljševiških lutk, s katerimi bi bili pripravljeni pogajati se. Takšen korak ne bi spravil samo generala Sikorskega, temveč tudi angleško vlado v težaven položaj. skih zaveznic do končne zmage. »Na koncu tega velikanskega boja naše celine,« zaključuje nemški zunanji minister, »bo vstala nova Evropa, ki bo lahko urejevala svoje življenje brez slehernega vnanjega vpliva. V tej novi Evropi bodo vsi narodi dobili mesto po merilih vrednosti in pravičnosti. Naša celina bo potem živela v dolgi dobi miru, v kateri bo lahko znova vzcvetela.« Vladar na obisku pri žrtvah napada v Grossetu Rim, 29. aprila, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je v spremstvu prvega pribočnika šel včeraj v Grosse-to, kjer je obiskal ranjence, žrtve nasprotnikovega letalskega napada, ter slehernemu povedal nekaj tolažilnih besed. Noto je izkazal čast žrtvam divjaškega pokolja in je obiskal prizadete kraje. Pot vzvišenega vladarja je bila povod za manifestacije goreče ljubezni do domovine ter vdanosti do Savojske vladarske hiše. Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Rim, 29. aprila, s Včeraj ob 17 se je po’d Du-cejevim predsedstvom sešel medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen. Seja se je nehala ob 19.10 in se bo nadaljevala 30. aprila ob 17. Najnovejše številke o mrtvih in ranjenih v Grossetu Rim, 29. aprila, s. Število mrtvih med civilnim prebivalstvom v Grossetu zaradi zadnjega nasprotnikovega letalskega napada je, kakor kažejo zadnje ugotovitve, naraslo na 145, število ranjenih na 268, od tega 100 lahko ranjenih. Na žrtve, po večini ženske in otroke, so ameriški štirimotomiki streljali s strojnicami, leteč skoraj tik nad streha- * mi v središču mesta in po cestah. En štirimotor-nik, ki ga je zbilo protiletalsko topništvo, je imel 10 mož posadke. Od teh so samo štirje uporabili padalo in so jih pobrali hudo ranjene. Nasprotnikova propaganda o ameriškem letalskem napadu na Bari Rim, 29. aprila, s Nasprotnikova propaganda o napadu bombnikov vrste »Liberator« na letališče v Bariju takole poroča: »Pravijo, da je Bari tako-rekoč zletel v zrak in da je zbrisan z zemljevide. »Liberatorji« so leteli čez cilj v zaporednih valovih, zadevali stroje na tleh. letalske lope, skladišča goriva in oklepna vozila.« i Zvijačna krutost nasprotnikova zahtevala nedolžne žrtve Reggio Calabria, 29. aprila, s. Sovražno zverinstvo, ki mu je samo do ubijanja, je povzročilo nove žrtve. V S. Alessiu d'Aspromonte je petletni deček Romeo Frencesco pobral eksplozivno pero« kakršne je sovražnik pri svojih napadih spuščal. Fanta je hudo ranilo po trebuhu in po levici, ki mu jo je močno razmesarilo. Ranjeni sta bili še njegova teta Rosa d Agostino in mladenka Lorenza Morena. Izjava ameriškega podpredsednika po obisku v Južni Ameriki Buenos Aires, 29. aprile, s. Ob vrnitvi s potovanja po različnih deželah Južne Amerike je podpredsednik Združenih držav Wallace povedal časnikarjem, da se je prepričal, da si narodi v državah, katere je obiskal, iz vsega srca žele, da bi s« vojna čim hitreje končala. Trdil je, da je to stališče videl tako v vladajočih kakor v trgovskih, delavskih in kmečkih krogih. Zdi se, da nobena od teh dežela ne razume velikih težav, ki jih imajo Združene države pri preskrbovalnini ladii za promet med Severno in Južno Ameriko. Vesti 29. aprila Nasprotnik jjc spet zagrešil nečloveški napad na japonsko bolniško ladjo »Buenosayres Maru«, ki je plula iz Kitajske v domovino z ranjenci. Ladjo je nasprotnikova podmornica napadla pri belem dnevu. To je že 6. napad v nekaj mesecih, poročajo iz Tokia. Nasprotnikove letalske izgube pri zadnjem nočnem napadu na zahodno Nemčijo znašajo 21 letal, poročajo nemški vojaški krogi. Švedsko poslaništvo v Londonu sporoča, da od švedske 6000 tonske ladje »Valaren« ni nobenih poročil in da jo je treba imeti za izgubljeno. Na ladji je bilo 30 ljudi posadke in neka švedska časnikarica. V Algeciras je dospel sultan španskega Maroka Mulay Hassan v spremstvu svojega pribočnika. Sprejeli so odfiotoval v Š lom Francom. a zastopniki oblasti. Od tu bo eviljo in se bo sešel z genera- švicarska sodba o prepiru med Poljsko in Rusijo Bern, 29. aprila, s. K prelomu v diplomatskih odnosih med Rusijo in Poljsko pravijo v švicarskih krogih, da je bilo med Moskvo in vlado generala Sikorskega v poslednjih mesecih mnogo prepirov. Številni poljski listi, ki jih tiskajo v angleški prestolnici, so objavljali zelo hude članke, Kremelj pa je odgovoril tako, da je v Moskvi ustanovil znanega poljskega nasprotnika, imenovali za komisarja v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Ta krajinec se je poročil s poljsko komunistko Vando Wasiljewsko ter je bil med prvimi, ki so napadali poljsko vlado, češ da jo vodijo fašistični plemenitaši. Jasno je bilo, da je imel nalogo, vzbuditi še večji razdor. Vprašanje je, če ne bo Moskva poljski list, ki je sleherni dan ostro obsojal »be- | zdaj ustanovila drugo, tako imenovano poljsko gunsko vlado«. Zato so Ukrajinca Korničuka, * vlado. Sijajno uspela predstava opere »Carmen« Predstavi sta prisostvovala tudi Eksc. Visoki komisar in Poveljnik armadnega zbora Ljubljana, dne 28. aprila. Snoči je imela Opera spet svoj veliki dan. V glavni vlogi Joseja je v operi »Carmen« gostoval naš rojak, zdaj član državnega gledališča v Zagrebu g. Jože Gostič. Gledališče je bilo popolnoma razprodano in navdušenja, ki je pozdravljalo gosta, je bilo toliko, kakor se to zgodi le redko Cela predstava je bila odlična in se snočnja prireditev »Carmen« častno priključuje tolikim pomembnim uspehom držav- , ne Opere v Ljubljani. Gostič in Karlovčeva sta velika umetnika in njun snočnji velik uspeh je bil izreden užitek za občinstvo, ki z odobravanjem ter s šopki in vzklikanjem ni štedilo. Tudi druge vloge so bile na častni višini in je gledališki upravi za snočnjo prireditev le čestitati. Podrobno strokovno poročilo sledi. Predstava, ki je zavzela obliko prave slavnostne predstave, so se udeležili Eksc. Visoki komisar Emilio Grazioli, Eksc. Poveljnik Armadnega zbora general Gastone Gambara in konzul NDII, g. prof. Šalih Baljič. »Sreča ie išče, um ti je dan...« Resnična zgodba o Slovencu, ki je postal lastnik pariške knjižne vele-založbe Ode in večkratni milijonar ter se je v sreči in izobilju spomnil slovenskih umetnikov Življenje kuje človeka in mu samo daje smernice za pravo pot. Vsak človek gre za svojo srečo, a pravijo, da sreče ni. Kake sreče ni? To se pravi: ni je, ako jo kdo nalašč išče. Kdor jo tako išče, jo je izgubil. Tako namerno iskanje sreče dela človeka nesrečnega. Človek mora delati in slediti naravnim smernicam resničnega življenja, ker le pošteno delo osrečuje in deli blagoslov. Spodnja resnična Življenjska zgodba o Slovencu, ki je s svojimi žulji ter pridnostjo in podjetnostjo postal pariški milijonar, jasno potrjuje resničnost misli v uvodnih stavkih. V Planini pri Rakeku je živela družina Ogrizek. Poleg očeta in matere je bilo še sedem otrok, I sedem nadebudnih, krepkih fantov in deklic. Leta 1898. pa je prijokal na svet zadnji otrok Dore. Živahnega in nadarjenega sina je oče namenil za višji poklic. In so ga poslali v šole. Toda kako naj vzdrži svobode in narave vajen mladenič zaprt med štirimi stenami? Zato je s šestimi razredi realke zapustil šolo in šel po svetu. Kot avtomobilski zastopnik francoske tvrdke Peugeot v Celju Dore Ogrizek se je že od mladih nog zanimal za šport. Nogomet, smučanje, plezanje po gorah so mu bili najljubši. Povsod so ga radi sprejeli v svoj krog, športnikom pa je bil najboljši prijatelj. Na igrišču je tekal za žogo in mnoge prekašal s svojo vztrajnostjo na zeleni šahovnici, da so se mu divili; na turah po gorah se je izkazal za zelo previdnega plezalca, na smučarskih tekmah pa je vodil s svojo gibčnostjo najboljše smučarje. Tak je bil športnik Dore. toda šport mu je ,fjil le v razvedrilo, ni ga pretiraval, zanj je izrabil le prosti čas, da se je odpočil po trudapolnem in težkem delu, saj je bil šele mlad zastopnik avtomobilske tvrdke Peugeot v Celju, kjpr so temeljito izrabili njegovo podjetnost in delavnost. Spominjam se še, kako smo pozno jeseni nabijali žogo na Glaziji. Listje s košatih kostanjev Maksimalni cenik št. 9 1. Kruh, testenine, moka. riž. fižol, Kruh iz enotne moko v kosih od ,01) »jruinov 2.30 lire kilogram, v kosili od 400- 1000 ir 2.20 lire kitoKriim; testine iz enotne moko^ S40 lir stot. 8.00 lire ke, o«onlCna moka, enotna 236 lir stot. 2.10 lire kg; koruzna inoka. enotna 100 lir stot. 2.20 lire kjr; riž navadni 240 lir stot, 2.70 Ure kilogram: fižol 524 lir «tot. 6 lir kilogram. , *■ Olj«, slanina, niast, surovo maslo Jedilno ol.le (olivno) 1460 lir etot. 14.70 Ure liter: surovo maslo 2650 lir etot. 28.40 lire kg: aluulna »oljena 1560 lir etot, 10 lir k ir; ni ant 1430 Ur atot, 17 lir k«. S. Kis. 4% vtnekl kis 401 lir hi. 6.85 Ure liter. 4. Mleko. Mleko 2.50 lire liter; kondenzirano mleko v dozah po 8s0 K. zaboj 43 doz. 634.50 lire. doza 15.90 Ure, v dozah po 885 e. zaboj 48 doz. 801.80 lire, doza 7.55 lire: odprto blairo 1773 lir stot. 21 Ur kg. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 786 lir etot. 8.25 lir kg; sladkor v kockah 799 20 lire etot. 8.35 lire kg. 6. Drva In mila. Drva: a) inehka: franko vagon postaja Ljubljnna 23 40 liro stot. franko skiadiSile mestne obilne v Ljubljani 23 lir 6tot: b) trda; franko vagon postaja Ljubljana, stara pod 4 mesece. 27.70 Ure atot, stara nad 4 mesece. 29.70 lire stot. franko skla dISče mestne občine Ljubljana 35.50 lire stot. — Drva: n) mehka, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani, 33.60 Ure stot. b) mehki rnblancl (žnraanje) cca 1 m dolgi, franko mestno skladiSče. 40 lir stot. b) trda. razžagana, 40 lir stot. — Milo: euotno: kisline 23—27%, 808.25 lire stot, 4.10 lire kg. Česen novi (4 15 lire na debelo) 4.90 ltro. beluši (8.25) 10.50. ovetača (2.75) 8 25. korenje oMSčeno (2.00) 8.45, iobula zgodnja (2.85) 3.35. koprc (2.15) 2.85. solata vseh vrst (8.10) 3 90. Špinača (2.80) 3.35. zelena (3.75) 4.50. marelice suhe (4350). 58.50. pomaranče la CMoro-Taroeco) (8.85 ) 9 35, pomaranče Ila (7.351 8.85. limone la (15 cm obsega) (41 4.70. kos 0.50. orehi Sorrento (26) 80. orehi navadni (21.50) 25 lir kilogram. je kar šelestelo pod našimi nogami, ko smo se dajali za gole. Todaj se je pripeljal z lepo limuzino Dore. Svoj prosti čas je želel izrabiti... žoga, malo tekanja, potem večerja in po njej prijetna avtovožnja po lepi Savinjski dolini, kjer se ob beli cesti vrste prijazne gostilnice s še bolj prijaznimi in ljubkimi Savinjčankami... Tokrat sem ga malce podražil. Saj se mi je čudno zdelo, da pride med nas mlajše tak gospod in igra z nami... Pa se še dobro spominjam, kako nam jo dejal po Vodniku: »...kdo rojen zanamcev bi meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel.« Tak je bil naš Dore kot Celjan. Delal je, prodajal avtomobile in lepo služil. Toda njegovo mlado, nemirno srce je želelo naprej, naprej... Šel je v Maribor, našel tu svoje brate, spet delal, le kmalu ga je srce spet vleklo drugam. Pri Fox filmu v Ljubljani Življenje ga je vodilo v Ljubljano. Tu je stopil v službo pri neki ljubljanski filmski družbi in bil zastopnik družbe Fox-fi!m. Tudi za to stroko se je z vsem srcem zanimal. Žal le, da ni imel dovolj denarja, kajti zamisel in načrt, ki si ga je zastavil, je bil zanj pretežak. Vse to pa ga ni strlo. Volja po delu, po osamosvojitvi ga je vodila, zato so se mu v srcu porodile drzne misli, ki jih je hotel izpolniti. Lota 1928. se je odpeljal v Pariz Poleg nemščine, ki jo je gladko govoril, je obvladal še nekoliko francoščine, kolikor se je je naučil v šoli. Kakor vsi Slovenci je imel tudi on veliko veselje in »odprto« glavo za jezike. Čez nekoliko mesecev mu francoščina ni delala že nobenih težav več. Trgovec s polži, konji in jabolki Njegov trgovski duh mu ni dal miru in počitka. Dore je imel pred sabo smele načrte in je delal, potoval po Franciji, navezal stike z različnimi francoskimi podjetji in tako postal važen posrednik za trgovanje med bivšo državo in Francijo. Vsako poletje je prišel meseca julija in avgusta na počitnice v Slovenijo, kjer je nakupoval za francoske velotvrdke jabolka, konje, polže in vse mogoče druge stvari. Posebno dobro je zaslužil z našimi štajerskimi jabolku pa tudi kupčija s polži, ki se Francozom zelo priležejo poleg sladkega burgundca ali penečega se šampanjca, mu je vrgla lepe denarce. Ljubitelj umetnosti Dore pa ni bil zgolj trgovec. Imel je 6rce, ljubil je umetnost, gledališče, rad je zahajal med gledališke igralce in likovne umetnike ter jih veaki-krat tudi obiskal. Kadar je bil na Štajerskem, je posebno rad obiskal mariborsko gledališče. Pri obiskih v domovini, kamor ga je vedno vodilo srce, so se mu posebno vtisnile v spomin vinorodno Slovenske gorice, po katerih je tolikokrat hodil med vinske trte, polne sladkega grozdja. V oknih belih zidanic se je bleščalo sonce in ga vabilo, naj pride pokusit 6ladko, kot 6once samo bleščeče se vino. Klopotci so mu peli pozdravno pesem in ga vabili, naj ostane vedno pri svojih, toda * delo in načrti 60 ga spet vodili nazaj v velemesto Pariz. Dopisnik naših listov V Parizu se je Dore Ogrizek spomnil tudi slovenskih časopisov in poslal med drugim tudi našemu listu nekaj prav izvirnih poročil in kritik raznih francoskih filmov. Oglašal 6e je tudi z dopisi v kulturnih obzornikih ljubljanskih dnevnikov. Povsod, kamor ga jo vodilo življenje, se jj spominjal domovine. Lastnik pariške knjižne velezaložbe Ode Svet pa se je vrtil naprej in z njim človeška zgodovina. Medtem se jo začela druga svetovna vojna. Nemci 60 zasedli Pariz in Francijo. Tedaj je Župan Leon Rupnik v Novinarskem domu Ljubljana, 29. aprila. Ljubljanski župan general Leon Rupnik je včeraj popoldne obiskal slovenske novinarje v njihovem domu v Gosposki ulici. Novinarji so ga pozdravili v svoji sredi in se mu zahvalili za razumevanje, ki ga je do njihovegaa stanu pokazal, posebno pa za dar, ki ga je namenil za podpiranje brezposelnih članov. Župan general Rupnik se je v prijetnem, neprisiljenem razgovoru pozanimal za Vse težnje, delo in potrebe društva, da bi tako dobil pravo sliko o organizaciji slovenskih novinarjev. Obljubil je, da bo mestna občina z razumevanjem zasledovala socialno delo novinarske stanovsk organizacije in jo bo tudi podprla, kjer koli in kadar koli bo zmogla. Zahvalil se je novinarjem za njihovo tvorno delo in zvestobo poklicu, vse v korist ljudstva Ljubljanske pokrajine. Mladinske predstave »V času obiskanja« Šolski mladini se bo nudila izredno lepa prilika, da bo lahko videla Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Vršile se bodo mladinske predstave, ki bodo v tem in v prihodnjem tednu. — Mladinskih pasijonskih predstav bo pet. Te predstave bodo zaključene in za šolsko mladino bodo vsi sedeži po izredno nizkih cenah. Kolikor pa bo morda ostalo prostih sedežev, bodo na razpolago tudi odraslim po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Dobile se bodo te vstopnice pri blagajni v Drami pol ure pred vsako predstavo Mladinske pasijonske predstave bodo račeniale vsakokrat ob 5 popoldne in končale ob 7. Vršite se bodo: v petek. 30. aprila; v soboto. 1. maja; v četrtek, 6. majo; v petek. 7. maja in v soboto. S. niaia. Naročila sprejema Uprava. Na belo nedeljo. 2. maja bodo iprali popoldne ob treh pasijonsko dramo »V času obi-skanja«. Cene bodo znižane od 15 lir navzdol. Vstopnice dobite v predprodaji v Operi. Prvi maj • prva sobota v mesecu Marijin mesec maj je pred nami. Letos še posebno pomemben, saj bo ta mesec z božjo pomočjo pomenil lahko nekaj velikega za ves naš narod. V mesecu maju bodo posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu — posameznikov, družin, podjetij, šol, zavodov, samostanskih družin, kongregacij, konferenc in drugih občestev in končno 30. maja vseh fara, to je vsega našega naroda. Naš nadpasur je v spremnem pismu k okrožnici, ki je bila sestavljena, da bi se posvetitve izvedle čim bolj enotno, napisal sledeče besede: Pošiljam Vam okrožnico v zadevi posvetitve škofije brezmadežnemu Srcu Marijinemu in Vas prosim, da jo pazljivo preberete in vse, kar je v Vaših razmerah mogoče, iz ljubezni do brezmadežne Device tudi izvršite. Nameravana posvetitev je silno važna zadeva, dvakrat važna v bridkem stanju, ki se narod v njem nahaja, iz katerega bo le neskončno modra božja previdnost našla primeren izliod. Obljube Kraljice presvetega rožnega venca v Fatimi, ki jih je navezala na posvetitev sveta njenemu brezmadežnemu Srcu, nam upravičeno vzbujajo zaupanje, vemo pa seveda ne, se li bodo nad nami vse izpolnile. Izpolnitev je v božjih rokah. V- naših rokah pa je priprava na posvetitev, in sicer duš in src vernikov, da bi posvetitev rodila čim lepše in čim trajnejše duhovne sadove: spreobrnenje mišljenja, usmeritev vsega življenja na Boga, zvestoba v službi Boga in stanovitnost v veri. Vse, kar moremo, moramo storiti, da bodo duše dobro pripravljene. Srednica vseh milosti pa bo posredovala vse potrebne dejanske milosti in blagoslovila nase napore. Pozdrav in blagoslov po Mariji! /ato sledimo vabilu našega nadpasfirja — sledimo tudi nasi mladini, ki je že z izvedenimi Marijanskimi akademijami in posvetitvami jfokazala toliko čudovite vdanosti Mariji — Kraljici kristjanov. Pripravimo se z vnemo na prvo soboto v mesecu — na prvi maj, da bo že ta veličasten začetek vsega našega prizadevanja, da bi bili vredni njeni otroci! Usoda sodnika dr. Mirka Kejžarja pojasnjena Ujeli so ga partizani in ga »osvobodili v vasi Oštrc Ljubljana, 29. aprila. Meseca februarja je odšel sodnik dr. Kejžar na uradno potovanje v Crmošnjice. Prijatelji na sodišču so ga svarili oziroma ga prosili, če že gre na pot, naj si dobi spremstvo. Dr. Kejžar pa je odvrnil, da ima mirno vest in da se ne boji. Tako je odšel na pot, s katere se ni vrnil več. Prav takrat so se partizanske tolpe umaknile po svojem porazu pri Pleterjih in Se pomikale proti hrvatski meji. Sodnik dr. Kejžar je padel v roke umikajoči se toljoi, ki ga je vlekla s seboj. Dolgo ni bilo sledu o njem in nihče si ni upal trditi, da so mogli rablji podjetni Dore odprl sredi Pariza knjižno založbo Ode (pomeni: Ogrizek Dore), ki je bila v začetku bolj skromna. Ker večina nemških vojakov ni znala francosko in večina Francozov ne nemško, je izdal priročni francosko-nemški in nemško-francoski slovarček. Pokupili 60 ga v milijonih izvodov. To je bil Doretov prvi večji uspeh, ki je dal pobudo za nadaljnje delo. Začel je izdajati še druge besednjake iti kolfedhfjd. Da bi olajšal nemškim vojakom njih bivanje v Franciji, je izdal več ilustriranih vodnikov po Parizu in drugih velikih francoskih mestih. Poleg tega je izdal še knjigo »Frankreich«, v kateri je - prikazal Francijo, njene pokrajine, francosko ljudstvo, njega običaje in navade ter jib primerjal z običaji drugih narodov, še posebej se je spomnil Slovencev in primerjal naše narodne običaje s francoskimi. Tako je postal Dore milijonar vDelo, podjetnost, vztrajnost so ga vodili do sreče. Ni je iskal namenoma, delal je, bil priden, podjeten in danes ima njegova velczaložba že okrog 00 uslužbencev. V sreči in izobilju se je spomnil slovenskih umetnikov in igralcev Dore Ogrizek pa v izobilju in sreči ni pozabil svoje domovine. Saj danes ni več tajno, to je le javna tajnost, da je milijonar Dore Ogrizek postal velik podpiratelj slovenskih likovnih umetnikov in gledaliških igralcev. Ta njegova poteza ga postavi še v posebno svetlo luč in nam odkriva njegovo srce in pošteno dušo. V tujini se je ob prvem večjem zaslužku spomni! slovenskih likovnih umetnikov in gledaliških igralcev ter jim poslal do sedaj že okrog 25.000 lir nagrade. Zanimivo in zanj svojstveno je, da se zanima za vsakega umetnika posebej. K svojim pošiljkam vedno točno napiše vsoto in ime, kateremu je denar namenjen. Slovenski umetniki in igralci so svojemu dobrotniku hvaležni. O tej dobri in lepi gesti pa naj zve tudi slovenska javnost in svet, da 6e z resnično življenjsko zgodbo delavnega Slovenca v tujini prepriča, kako slovenski človek nikoli in nikjer, četudi je tako‘daleč od domovine iu 6vojib, ne pozabi svoje zemlje in svojih ljudi. | ubiti tako poštenega človeka. Ljudje onkraj Metlike 1 so povedali, da so videli, kako so partizani peljali s seboj nekega moškega, ki je bil zvezan, bos in brez suknjiča. Po opisu ljudi se je sklepalo, da bi moral biti to sodnik dr. Kejžar. Te dni pa je bilo potrjeno, da je sodnik dr. Kejžar postal žrtev komunističnih zločincev. Odvlekli so ga preko Metlike na Hrvatsko stran in so ga pri kraju Osterc ustrelili. Ljudje, ki so videli, da so gnali sodnika v smrt, si niso zapomnili njegovega imena ter so govorili le, da so partizani ubili sodnika Mirka iz Metlike. Rajni dr. Kejžar je pred smrtjo prosil svoje morilce, da sporočijo njegovo smrt v Ljubljano. Pokojni dr. Kejžar je bil pred prevratom na sodišču v Mariboru. Odlikoval se je po svoji pravičnosti in globoki vernosti. Redno je vsak dan zahajal k sv. maši in k .sv. obhajilu. Bil je tudi predsednik Katoliškega akademskega starešinstva in član Akad. kongregacije. Zadnje leto pa je našel službo pri pohotnemu uradu Visokega komisariata v Ljubljani. Slovenska javnost bo sodnika dr. Kejžarja o.hru .la v častnem spominu! Predaja mesa na odrezek »C« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 1. maja t. 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »C« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 70 gr. svežega govejega mesa in 30 gr. prekajenega govejega mesa. Cena prekajenemu mesu bo 25 lir za kg. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrbovalnega urada. Gorenjskega _ Nabiranje avtomobilskih baterij in akumulatorjev. Kranjski' župan je razglasil, da morajo lastniki motornih vozil, s katerimi ne smejo voziti, oddati akumulatorje in baterije vojaštvu na razpolago. Oddati jih je treba najkasneje do 25. aprila. Zn vsako baterijo bo izdano posebno potrdilo ob oddaji. Ogenj v Stražišču. V 6oboto 17. aprila je v kmečki hiši v Stražišču št. 63, v kateri stanujejo zakupniki, začela goreti slamnata streha, ki 6e je vnela najbrž ob iskrah iz dimnika. Gasilci 60 prihiteli takoj na pomoč, pa za rad i_ suše niso mogli do vodo; zato so rešili samo ž'vino in omejili ogenj, da 6e ni razširil na sosedna poslopja. Hiša sama je pogorela do tal. ■. S. VATI DIVE: KRIMINALNI ROMAN Vancejev pogled je za trenutek obstal na dobrotljivem obrazu Anubijevega kipa. Potem pa so se njegovi oči kakor v sanjah obrnile na umorjenca, o katerem bi človek, če ne bi videl strašne rane na njegovi glavi, res dejal, da se je v svoji ponižni prošnji vrgel pred podzemskega boga. Pogled se mu je ustavil potom na manjšem kipu, ki naj bi bil ubil Kyleja. Ta kip je bil visok kakšnih šestdeset centimetrov, črn in blesteč. Še vedno jo ležal povprek na umorjen-čevi glavi. Videti je bilo, da ga je nekdo zgrabil in z njim udaril z vso silo Kyleja po glavi. Okrog umorjenčeve glave je bila mlaka temne krvi, in opazil sem, ne da bi temu pripisoval kakšno posebno važnost, da je bil na nekem mestu rob te mlake krvi razmazan. Na blestečih so lesenih tleh so se poznali krvavi sledovi. »Tale stvar mi nič kaj preveč ne ugaja, Markham,« je dejal Vanče na pol glasno. »Res mi ni všeč... Tale kip iz diorita, ki je ubil Kyleja, je Sak h met, egipčanska boginja maščevanja, uničevalka. Bila je to boginja, ki je ščitila dobre, slabe pa ugonabljala, boginja morilka. Starodavni Egipčani so verovali v njeno kruto moč. In nastalo je tudi mnogo svojevrstnih pripovedk, kako strašno se je znala maščevati.. .< III. poglavje. Scarabeus sacer. Petek, 13. julija opoldne. Vanče je nalahuo namršil čelo in znova začel ogledovati mali črni kip. »Gotovo ne bo to kaj nadnaravnega, vendar bi spričo tega, da si je morilec izbral vprav tale kip, da je z njim storil svoje krvavo dejanje, človek skoraj mislil, da je na vsej tej stvari res nekaj vražjega in praznoverskega.« »Eh, beži, beži, Vanče!« je odvrnil Markham, »saj smo vendar v Ne\v Yorku in v dvajsetem stoletju, ne pa v nekdanjem prav- ljičnem Egiptu.« >2o res, a vraže igrajo v človekovem življenju veliko vlogo. Potem pa še tole: v tej dvorani je vendar dosti pripravnejšega orožja, s kakršnim človek prav tako lahko koga umori, orožja, ki 'ga v rokah tudi lažje .suče. Zakaj si je bil zločinec izbral za svoje dejanje vprav tale kip boginje Sakhmet, ki je tako težak in neroden?... Na vsak način je moral biti tisti človek zelo močan, da ga je lahko uporabil v ta namen.« Ozrl se je na Scarlelta, ki je kakor omamljen strmel v umorjenca. »Od kod pa je morilec vzel ta kip?« Scarlett je na pol zamižal. »Zakaj?... Čakaj...« Očitno je skušal zbrali svojo misli. »Ah, da, z vrha tele police.« Pri tem jo s tresočo se roko pokazal na široko polico na vrhu nekakšne knjižne omare, ki je stala blizu mrtvega Kyleja. ’ »Je to eden novih predmetov, ki smo jih dobili. Hani ga je postavil tja. V tem delu dvorane smo vse samo začasno tako razpostavili in bomo šele pozneje uredili in vpisali v seznam vse naše nove pridobitve.« V tisti polici ob steni je bilo deset predalov, širokih po kakšnih sedemdeset centimetrov, visokih pa nekaj več kakor po dva metra. V njih jo bilo polno najraznovrstnejših posebnosti: ostanki lončenih in lesenih vaz, stekleničke za dišeča mazila, loki in sulice, meči, bodala, vse polno bronastih in bakrenih zrcalc, slonokoščenih mizic, škatel, držajev od bičev, sandale iz palminih listov, leseni glavniki, kroglice, košarice iz ločja, izrezljane žlice, izklesano kuhinjsko orodje, kremenasti noži, kakršne so nekdanji Egipčani uporabljali pri klavnih daritvah bogovom, mrliške krinke, kipci, ovratne verižice in šo mnogo drugih podobnih stvari. Vsak predal je imel posebno zaveso, ki je bila videti svilena, ter je bila obešena za bakrene obročke na tanko kovinasto palico. Vsi predali so bili zagrnjeni s temi preprogami, razen zadnjega, tistega, pred katerim je ležalo Kylejevo truplo. Le tam je bila zavesa nekoliko odgrnjena. Vanče se je obrnil.^ »No, in kaj mi veš povedali o kipu Anubija, Scarlett?« ga je vprašal. »Je tudi to najnovejša pridobitev?« »Tudi ta kip jo prišel šele včeraj. Postavili smo ga v tale kot, da bi bilo vse to, kar smo novega dobili, skupaj.« Vanče je zmajal z glavo, stopil k tisti polici ter začel ogledovati predal, pri katerem zavesa ni bila popolnoma zagrnjena. Nekaj minut jo radovedno zrl vanj, potem pa pomnnral, kakor bi govoril sam s seboj: »To jo res nekaj zelo zanimivega. Vidim, da imate tu res svojevrstno bradato sfingo iz dobe po Iliksih... In tale modra steklena vazica, kako je srčkana... pa še ne tako zelo, kakor tale modra levova glava... Ah! Tu je >spet nekaj krivih sabelj in mečev, ki so prav gotovo od kje iz Azije.« Vanče si jih je z velikim zanimanjem ogledoval. »In tu je tudi ena najlepših zbirk obrednih palic.« »To so stvari, ki jih je dr. Illiss nabral na svojem zadnjem znanstvenem potovanju,« je pojasnil Scarlett. »Ti kamni iu tele obredne palice iz portirja so iz predsobe Intefove grobnice...« V tem trenutku so zaškripala velika kovuiasta vrata muzejske dvorane in vrhu stopnic se je pojavil narednik Heath v spremstvu treh policistov. Narednik je stopil takoj po stopnicah v dvorano, ostale tri policiste pa pustil na majhnem presledku stopnic. Pozdravil je Markhama in vzkliknil: »Evo me! Opravil sem čimprej. Pripeljal sem s seboj tri policiste ter sem poslal še po stotnika Duboisa in dr. Doromusa z naročilom, naj prideta sem.« »Opravka imamo z novim škandalom, gospod narednik.« Mark-hamov glas je razodeval črnogledost. »To je Benjamin H. Kyle.< Heath se je jjostrani ozrl na truplo in nekaj pomrmral. »Umazana stvar,« je pripomnil skozi zobe. »Kakšen vrag pa je tale stvar, s katero je bil udarjen?« 1 I m OZ E sr Ljubljana 103. Vsevedne ženske in vraževerne babnice so preizkušale za kadno kopel pripravljeno vročo vodo ter rade verjele neki stari dekli, ki je vedela: »Če vroča kopel ne bo odpomogla, ne pomore nič več; graščaku ni več rešitve!« Druga je dodala: »Mladega smrečja in žegnanih planinskih rož sem prekuhala za kopel: to mora pomagati!« Pastirček je tako ostal sam pri veliki kadi in vroči kopeli, ki bi naj rešila njegovemu očetu življenje. Tudi on si jo ogleduje. Ko pa se nagne čez rob globoke kadi, mu izza srajce pade vanjo rjav kipec Drvarke Marije; bil je že ves blaten in umazan, saj ga je ves čas nosil s seboj, zato ga je brž uloVil in v vroči vodi v naglici umil in opral. Nato se je umaknil v temen kot in čakal. 104. Tedaj je čakajoči pastirček zaslišal bližajoče se glasove grajske služinčadi, ki je nesla in spremljala na smrt bolnega graščaka, da ga pred smrtjo še okoplje v zanj pripravljeni kopeli. Bolni graščak pa se je nad njimi hudoval in jezil ter preklinjal: »Kaj me vlačite še naokrog po teh pustih sobanah? Pustite me pri miru, da umrem; kakršno smrt 6em si zaslužil, takšna naj pride! Dušo sem itak prodal zlodeju. Žena mi je umrla, ko sem spodil svojega edinega otroka, sinčka neumnega in trdoglavca norega. Sam sem na tem svetu! Čemu me še v moji zadnji uri mučite?« »Radi bi vam pomagali!« so zatrjevali hlapci in dekle. Gostinski obrati pred 100 leti in sedaj Ljubljana, 29. aprila. V smislu prolidraginjskib uredb Visokega komisarja so bili lani v Ljubljani vsi gostinski obrati kategorizirani in razdeljeni v štiri kategorije. To je bilo potrebno in priporočljivo zaradi določitve cen pijači in jedači, kakor tudi zaradi gostinskega osebja.^ Marsikaterega meščana, občana in preprostega človeka bo pač zanimala sedanja Ljubljana v primerjavi z gostinskimi obrati, ki so poslovali pred sto in več leti, tet s številom sedanjih, v mestu poslujočih obratov. Za Ljubljano je bilo pred slo leti važno gospodarsko razdobje, ko je takrat povsod prihajal na površje gospodarski liberalizem, naglašujoč načelo trgovske in obrtnijsko svobode. In sedaj? Ta, takrat vse pridobitne in poslovne sloje vnemajoči liberalizem je na tleh, njegova načela so spravljena med 6taro šaro in na dan prihaja nov duh modernega gospodarstva. Gostilničarska obrt jo v lotih vladarskega kongresa in še desetletja pozneje lepo cvetela v Ljubljani. Bili so na leto štirje veliki sejemski tedni, ko so prihajale množice kmetov in drugih ljudi iz okolice, vse Kranjske in še iz oddaljenejših krajev v mesto, da so si tam nakupili razne potrebščine za svojo domačijo in da so spravili v denar svoje poljske pridelke. Konec junija, n. pr. o sv. Petru in Pavlu, je bil v Ljubljani velik češnjev semenj. Ti sejmi so dajali priliko, da so gostilničarji gostili in stregli vsem sejmarjem v obilni meri. Ljubljana jo pred sto in več leti, tako okoli leta 1830., štela približno 17 000 duš. Imela je takrat Ljubljana 7 kavarn, sedaj po stanju konec lanskega leta imamo v Ljubljani 7 kavarn prve kategorije (Emona. Evropa, Slon, Metropol, Nebotičnik, Petriček in Union), 4 kavarne druge kategorije in 9 kavarn tretje kategorije, torej skupno točno 20 kavarn, ne računajoč nekatere okrepčevalnice, kjer je človek tudi lahko postrežen s črno kavo. Ljubljana je leta 1834 štela 6 pivovarn, sedaj 6amo eno. Je pa med temi velika razlika! Stare pivovarne 60 zaposlovale do 5 delavcev in so pivo varile za domačo gostilniško potrebo. Sedaj imamo samo eno pivovarno, ki je industrijsko moderno urejena in krije vse potrebe domačega prebivalstva po zlatorumeni pijači — pivu.' Leta 1834. je Ljubljana štela 6 hotelov, sedaj 8, in to 3 v prvi in 5 v drugi kategoriji. Ze dostikrat v zgodovini in kroniki Ljubljane omenjeni hoteli so bili pač za takratne čase primerno urejeni in . urejevani. Velik sloves je užival hotel Malič, ki je stal na prostoru sedanjo Batine palače. Malič je bil shajališče odlične mestne in podeželske gospode, tam so se ustavljali kmečki magnatje. Tam 60 bili dostikrat slavnostni banketi, velike pojedine, a tudi razni sestanki in zborovanja, na katerih so Ljubljančani razpravljali o takratnih aktualnih vprašanjih. »Zlati lev« je kazal svoje kremplje v nekdanji Frdhlichovi hiši na takratni Dunajski (sedaj Bleiweisovi) cesti. Ta hotel je prvi vodil veletrgovec Anton Dolničar v hišah, ki so pozneje prešle v la6t podjetnika in pivovamarja Frohlicha, ko so njegovi potomci imeli tudi na Vrhniki svojo pivovarno in so pivo vozili v razno kraje po Notranjskem. Ljubljana je pred sto in več leti štela vsega 154 gostiln in vinotočev. Po stanju konec lanskega leta je bilo v Ljubljani 297 gostinskih obratov raznih kategorij in različnega tipa. Zanimivo je, da so v stari Ljubljani imeli pravico točenja žganih in drugih pijač tudi mnogi ljubljanski peki. Takrat je Ljubljana imela 15 dobro uspevajočih pekarn. Slovela je pekarna Antona Permeta v sedanji Stritarjevi (prejšnji Spitateki) ulici, ki ee je držala Krisperjeve trgovske hiše. Ta pekarna je točila poleg izbornega brinovčka tudi dobra domača vina. V sezoni predpustnih zabav, ko so Ljubljančani rajali v reduti do ranega jutra, so v tej pekarni kaj radi postregli s plesa se vračajočim mladim ljudem s krepilnim brinovcem, a hkrati e svežimi žemljicami in rogljiči. Glede gostiln in bifčjev odnosno vinotočev naj omenimo, da ima sedaj Ljubljana 8 restavracij prve kategorije, 15 gostiln druge kategorije, 1 bife druge kategorije in največ gostiln tretje kategorije, ki jih je v mestu do 208, dalje 7 bifčjev tretje in 44 bifčjev četrte kategorijo,,.. Razmeroma veliko število navadnih gostiln in vinotočev, ki jih je štela Ljubljana pred sto leti, je bila posledica francoekega,;$icer kratkotrajnega režima, ko ni bilo za podelitev gostilniške koncesije skoraj nobene ovire in težave. Pozneje 60 nastopile spet primerne omejitve, ko so oblasti gledale pri podeljevanju koncesije, da-li je podana krajevna potreha za gostilno ali vinotoč. Zanimiva je bila zadeva gostilničarja Vidica iz leta 1840. Temu je gubernij podelil koncesijo. Proti odločitvi gubernija se je magistrat pritožil na dvorno pisarno, ki je pritožbo zavrnila iz razloga, da ima gostilničarske koristi zastopati gostilničarski 6tan, ki se ni pritožil, ne pa mestni magistrat. šnort V nedeljo tek na IGGOm Med odmorom nedeljskih tekem prvega in drugega razreda bodo gledalci priča lepe in napete lahkoatletske borbe v teku na 1000 m. Po dosedanjih prijavah bo tekmovalo najmanj 20 srednjeprogašev, ki bodo pokazali vso lepoto teka na srednji progi 1000 m. Pravico starta imajo vsi, ki imajo veselje do teka, pa čeprav niso včlanjeni v klubih. Prireditev ima dvojen namen: prvič, prikazati našemu občinstvu lepoto lahkoatletske borbe in ga zainteresirati zn kraljico športa, drugič pa privabiti v lahkoatletske vrste še vse tiste, ki stoje dosedaj ob strani, pa imajo sicer veselje do plemenitih borb na gladkih tekališčih. Kakor za vse lahkoatletske in druge športne prireditve bo tudi v nedeljo na razpolago nekaj prav lepih nagrad, tako za prvo mesto in tudi za zmagovalno moštvo. — Prihodnjo nedeljo bodo imeli Koledar Četrtek, 29. malega travna: Robert, opat in ustanovitelj reda; Peter Sanel, mučenec; Tertula, devica in mučenica. Petek, 30. malega travna: Katarina Sienska. devica; Zofija, devica in mučenica. Obvestila Dolenjski semenski krompir naj prevzamejo pri trgovcih najkasneje do petka, 30. aprila, opoldne, vse stranke, ki so v Mestnem gospodarskem uradu dobile nakazila zanj, ker bi pozneje semenskega krompirja ne dobile več. »Župnik iz cvetočega vinograda«, drama v treh dejanjih, v nedeljo, 2. maja, ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani. — Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri dnevni blagajni. — Opozarjamo, da je to zadnja predstava te lepe igre, ki je pri prvi uprizoritvi doživela zelo lep uspeh in jo vsem prav toplo priporočamo. Opozarjamo na jutrišnji koncert slovenskega tenorista Miloša Brišnika, ki bo ob 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani z naslednjim sporedom: 1. deli 1. Mililotti: Ubogi mornar, 2. Iloffmeister: Narcisov cvet, 3. Krek: Iz« kušnja. 4. Lajovic: Iskal sem svojih mladih dni, 5. Škerjanc: Vizija, 6. Billi: čriček prepeva. 7. Grieg: Eros, 8. Spross: Včeraj in danes. II. del: t. Mandl: Arija iz oratorija Mesija, 2. Mozart: Arija Don Ottavija iz opere Don Juan. 3. Mas-senet: Sanje iz opere Manon. 4. Čajkovski: Arija Lenskega iz opere Evgenij Onjegin, 5. Gounod: Arija iz opere Faust, 6. Rossini: Arija grofa Almavive iz opere Seviljski brivec. Pri klavirju spremlja koncertanta pianistka Silva Hrašovec. Podroben spored koncerta je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, kjer jo tudi predprodaja vstopnic. Ljubljanski komorni dno. ki ga tvorita pianist Anton Trost in violinist Jan Šlais, dva umetnika, ki uživata v našem koncertnem življenju bodisi kot solista ali pa združena v komornem dnu največji ugled in sloves, začneta svoj prihodnji komorni koncert s Tartinijevo Sonuto v g-molu, ki nosi tudi označbo Didone abbandonata. To delo je vzeto iz skoraj neizčrpne zakladnice mojstrovin slavnesa italijanskega violinista in skladatelja, ki je svoj Čas s svojimi deli in s svojo umetniško igro osvojil ves svet. Njegova dela so ostala tudi nam in jih srečavamo zelo pogostokrat na koncertih najbolj priznanih umetnikov. Poleg Tartinija bomo slišali še tri sonate, ki so jih nanizali W. A. Mozart, Boleslav Vomačka in Karel Szyma-r^tvski. Koncert Ljubljanskega komornega dua bo v ponedeljek, 3. maja, točno ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama; Četrtek, 29. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«. Red Četrtek. Petek, 30. aprila, ob 17: »V času obiskanja«. Mia- . dinska predstava. Opera: Četrtek, 29 aprila, ob 18 »Trubadur«. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške opere. — Izven. Cene od 40 lir navzdol, športni prijatelji torej bogat športni spored, saj bodo imeli priliko videti dve prvenstveni nogometni tekmi, razen tega pa še najboli;<’ tekače pri\svojcm delu. Vse tekme in tek bodo na stadionu Hermesa v šiški. Ut Prihodnji torek, to je 4. maja, je obvezen plenarni sestanek za vse nogometne sodnike. Kraj sestanka: posebna soba v restavraciji Slamič. Čas sestanka: ob 19. Kakor smo iz.vedeli, bomo drugo majsko nedeljo, t. j. 16. maja, imeli na domačem nogometnem sporedu zanimivo in napeto nogometno tekmo (pa ne mislimo tu na prvenstveno tekmo med Marsom in Tobačno tovarno). Na zelenem polju se bosta pomerili dve enajsterici, ki menda dosedaj še nista nastopili: nogometni sodniki proti odbornikom Nogometne zveze in klubskim predsednikom ter odbornikom. Sodniška piščalka bo romala pri tej tekmi v roke čisto nevtralnega »sodnika«, ki si ga bosta nasprotnika Šele izbrala. Toliko vemo zaenkrat. O nasprotnikih pa prihodnjič še kaj več. SK Ljubljana bo dobila znatni okrepitvi. Kakoc smo izvedeli iz vrst nogometašev SK Ljubljane, bosta v kratkem nastopila v moštvu belo-zelenih odlična tehničarja inž. Žiberna in Polak Rudi. Prvi bo strah in trepet nasprotnikovemu vratarju, drugi je pa odličen srednji krilec, kateremu ugaja prav posebno visoka igra. Kot pravijo Ljubljančani, ju bomo kmalu videli na zelenem polju, pri tekmah, ko bo šlo za res. Obema imenovanima pa želimo, da bi žela uspehe okrog okroglega usnja. SK Mladika vabi vse igralce prvega moštva in rezerve na sestanek, ki bo v petek, 30. t. m., ob 8 zvečer v Mladinskem domu. Edgar Wal'Iace: 71 Žabar s = lira kd »Toda jaz se vendar ne morem peljati v London, ker bi tega ne prenesel. Ali ne morete v ministrstvu pripraviti nekoga do tega, da to potrdi? 'Jaj bi moral biti mož obešen?« »Jutri zjutraj ob osmi uri, ekscelenca.« Državni tajnik je pomislil ter divje bobnal sproti po mizi. »Ne bi bil človek, če bi se branil videti tisti film,« je rekel. »Toda jaz se ne morem, kakor vidite, peljati v mesto. Mogoče bi šlo, če bi mi preskrbeli bolniški voz. Ali ne bi poklicali kako londonsko garažo, da mi pošlje udoben avto, ali še boljše bi bilo, če mi pošljete reševalni avto tukajšnje bolnišnice.« Zdelo še je, da so se vse stvari zaklele proti Dicku. Bolniški voz tistega kraja je bil v popravilu. Končno je bilo Dicku le sporočeno iz Londona, da je bolniški voz pripravljen ter da bo čez deset minut odpeljal. »Res čudovita zgodba, naravnost neverjetna! Seveda vam lahko odo-' brim odlog. Če pa se prepričam o res-j nici vaših trditev, lahko to zadevo še-j danes predložimo kralju. Jaz vam tu-( di lahko obljubim obnovo kazenskega postopka. Ampak mojo smrt bostei imeli na vesti, če se bom na vožnji! prehladil.« ' , 1 Dve uri sta minili, preden je dospel bolniški voz. Šofer je imel med vožnjo dva defekta. Z največjo previdnostjo in ob veliki nevolji ministra, ki ga je noga izredno bolela, so nosilo postavili v voz. Pot se je Dicku zdela brezkončna. Telefoniral je Selinskemu in ga prosil, naj ima tuko dolgo odprt svoj urad, dokler ne pridejo k njemu. Bila je že osma ura zvečer, ko so ministra prenesli v Selinskega gledališče. Začela se je filmska predstava, ki je odločevala o Ravevcm življenju ali smrti. Gospod državni tajnik je sledil z najveejim zanimanjem dogodkom, ki so brzeli pred njimi na platnu. Ko je hilo predvajanje pri kraju, 6c je globoko oddahnil. > * orej do tod bi bilo vse v redu,« je rekel. »Ioda kako naj se prepri-b’arn.‘em’,“a to vse skupaj ni bilo le izmišljeno in narejeno z namenom, da dovoli odgoditev smrtne kazni/ In kako naj se prepričam, da je vagabund res isti, za katerega vi mislite, da je?« »To gotovost vam jaz lahko preskrbim, ekscelenca,« je rekel Elk. ______ »Danes popoldne sem namreč dobil fotografije iz Gloucestra.« Iz svoje denarnice je potegnil dve fotografiji, eno v profilu, drugo »en iace« ter ju položil pred ministra na mizo. »Zavrtite ves ta film še enkrat, je ukazal minister in si še enkrat natančno ogledal dogodke na platnu. »Toda kaj neki je privedlo operaterja do tega, da je film vrtel?« »Šel je v naravo, da bi filmal jazbečevo življenje. _ To zagotovo vem, ekscelenca, ker mi je gospod Selinski povedal vse njemu znane informacije.« Minister ga je debelo pogledal. »Vi ste iz oddelka državnega pravd-ništva. Zelo dobro se vas spominjam. Moram verjeti vaši moški besedi. V tem primeru ne gre, da bi bil dovoljen odlog, temveč le za obnovo celega procesa, ki bo razjasnil vse okoliščine.« »Zahvaljujem se vam, ekscelenca,« je rekel Dick ter si začel -brisati pot s čela. »Zdaj me lahko odpeljete v notranje ministrstvo,« je mrmral minister. »Jutri bom gotovo preklinjal vaše ime in spomin na vas, čeprav moram priznati, da se sedaj skoraj bolje počutim. Rad bi imel tale film.« Morali so čakati, da je bil film spravljen v kaseto. Nato sta mu Gor-don in Elk pomagala, da je s težavo vstopil v čakajoči bolniški voz. Ob četrt na devet je bila listina, v kateri je bila odložena Ruyjeva usmrtitev, v Dickovih rokah in pripravljena, da gre h kralju v podpi«. In čudo, v katerega je minister kaj malo upal, se je zgodilo. Minister je bil v stanju, da se je s pomočjo Dicka in palice skobacal do avtomobila. Pred veliko palačo so stali vozovi drug za drugim. Bil je večer prvega dvornega plesa v tej sezoni in dvorana je nudila gledalčevim očem nepozabno sliko. Knežji dragulji bogatili in uglednih dam, Škrlat, zelenilo in plavilo diplomatskih uniform, lesk odlikovanj, — tako brezštevilnih ko zvezde, in — še več: organizacija te sijajne prireditve je prikovala Dicka, ki je, utrujen in ves poprašen, kot živo nasprotje ostalih gostov, slonel na stebru, ter videl ves sijaj, ki je valoval mimo njega. Minister je bil šepaje izginil v eni predsob, toda kmalu se je vrnil in priklical Dicka z roko k sebi. Dick je prišel k njemu, hiteč mimo slug. oblečenih v škrlatno obleko, vezeno z zlatimi okraski. Skupaj sta potem šla, dokler nista dospela do vrat, pred katerimi je čakal lakaj. Minister mu je tiho nekaj šepnil na uho. Lakaj je nato potrkal na vrata' in glas v sobi je dal dovoljenje, daj vstopita. : Sluga jima je odprl vrata. ! Za mizo, za katero je sedel, se je dvignil mož, ki je nosil škrlatnordeeo generalsko uniformo. Počez čez prsi je nosil modri trak odlikovanja »»Hlač-1 ne podveznice«« (najvišje angleško odlikovanje, op. prev.). Iz njegovih oči je sevalo toliko dobrote in človečen-j I stva, kot ga Dick ne bi pričakoval. I »Ali želite vstopiti? Prosim, povejte mi slučaj, kakor hitro mi morete, kajti imam še dru£ sestanek, in točnost jo vljudnost kraljev,« se je smehljal. Poslušal je pazljivo in prekinil Gor-dona le tu in tam s kakšnim kratkim vprašanjem. Ko je Dick končal zgodbo, je vzel pero in z mirno, moško pisavo nekaj napisal. Napisano je po-sušil in izročil dokument državnemu tajniku. »Tukaj je odlog. Veselim sc z vami,« je rekel. Dick je imel pri teh besedah občutek neizmernega zmagoslavja ter jc za trenutek pozabil, v kako strašni nevarnosti je Ray. Ko se je vrnil v ministrstvo za zunanje zadeve, se je poslovil z zelo resnim izrazom hvaležnosti od koleričnega, toda dobrsrčnega ministra, skočil urno v svoj urad in dal telefonsko slušalko k ušesu. »Zvežite me takoj z Gloucesterskim uradom 8583,« je rekel in čakal na spoj. Čez nekaj časa je zazvonil telefon. »Žal mi je, ne morete dobiti nobene zveze z Gloucestrom, ker je linija pokvarjena. Žice so namreč prerezane.« Dick je postavil počasi slušalko nazaj na vilice. In v tem trenutku se je šele zavedel tega, da je Žabar še živ, — da je čuječ — mogočen, — osvete željan, — kakor vedno doslej. Italijanske duhovne veličine o bodoči Evropi Kulturne in politične osebnosti so si edine v tem, da mora biti bodoča Evropa zgrajena na temelju sodelovanja vseh narodov, velikih in malih Močno razširjeni in upoštevani rimski opol-dnevnik »II Piccolo«, cigar glavni urednik je znani publicist Nino d'Arosa, bivši tajnik fašistične stranke za mesto Rim, je pred kratkim objavil vrsto zanimivih razgovorov z znanimi osebnostmi italijanskega kulturnega življenja o bodočnosti Evrope. Med osebnostmi, s katerimi je sotrudnik omenjenega rimskega lista govoril o tem vprašanju, so tudi pisatelj Massimo Bontempelli, filozof in pisatelj Giovanni Papini in ugledni profesor Fihppo Burzio. Massimo Bontempelli je dejal so-trudniku »Piccola«, tla si komaj more predstavljati, kakšna bo bodoča Evropa. Kako naj vendar človek ve, je vzkliknil Bontempelli, kakšna bo Evropa po vojni oziroma kakšna ne bo! V dobi francoske revolucije se nikomur niti sanjalo ni, dn bo po revoluciji prišel Napoleon. Prav tako tudi Napoleon ni mogel vedeti, kakšna bo Evropa po njegovih bojnih pohodih. Bontempelli je vsekakor mnenja, da bo v povojni Evropi treba imeti več smisla za moralne vrline in za odgovornost lipa, da bo evropsko zedinjenje prišlo na duhovnem področju. Tega pa po njegovem mnenju ne bo mogoče doseči toliko časa, dokler ne bodo obveljali med narodi in vladami ista moralna načela kakor med posameznimi ljudmi. Iz bodoče evropske politike bi bilo treba izločiti vsako misel na kak napad — pravi Bon-terapelli. Clausevvitz je nekoč dejal, aa je vojna prav za prav nadaljevanje politike, samo z drugačnim orožjem. Mi sanjamo o dobi, ko bo politika z drugačnim orožjem nadaljevana vojna. Bontempelli ne izključuje možnosti za evropsko federacijo po zgledu Švice. Kakršna koli, samo takšna ne, kakor je zdaj! Na vprašanje, ali je možna povrnitev k svobod n jaštvu, je Bontempelli odločno dejal: »Nele Svobodnjaštvo, kakor so ga nojinovali v prejšnjem stoletju, spada v preteklost. Svobodnjaški individualizem je v Evropi povzročil p rvl i n /v v/t/i T An a nA4nnn m 11 i«nrl ■ splošni nered. Toda takšna notranja ureditev, kakor jo je uvedel boljševizem, je naredila iz človeka stroj. Kaj mogoče je, da bo jutrišnja Evropa opustila obe smeri v Hegelovem smislu, namreč svobodnjaštvo prejšnjega in kolektivizem sedanjega stoletja. A v kakšni obliki, o tem Bontempelli ni mogel dati nobenega določnejšega odgovora. Veruje le, da bo povojna Evropa lahko kakršna koli, samo takšna ne, kakor je danes. Pu čujmo zdaj, kaj pravi o bodoči Evropi G i o v a n n i Papini, svetovno znani pisatelj »Zgodovine Kristusa« in knjige z naslovom j Moja Italija«. Ta florentinski modrec pravi, da se smatra najprej za Italijana in šele potem za Evropejca. Zagovarja stališče, da mora Italija imeti v novi Evropi duhovno nadvlado. Mnenja je, da je to poslanstvo Italije bistveno različno <)d i$$slanstcv, ki so si jih v dobi romantike pripisovali drugi narodi, Germani in Slovani. Drugi narodi so si namreč s tem svojim poslanstvom hoteli osvojiti bodočnost. Za Italijo pa je to poslanstvo zgodovinska resničnost sama, t. j- vprav tista resničnost, iz katere se je rodila Evropa. Pa še nekaj: Italija ni nikdar stremela po kakšni materialni nadvladi. Papini je dalje prepričan, da mora v povojni Evropi brezpogojno prenehati sovraštvo ki je danes zavzelo tako nedopovedljive izmere. Obžaluje, da pri duhovni pripravi sedanje vojne razumništvo ni dovolj sodelovalo. Če je bila duhovna priprava za prejšnjo svetovno vojno bolje izvedeno, je zasluga v tem, da je tedaj obstajala stranka razumništva, ki je omogočala izražanje misli, polemiko in razpravljanje, pri tem pa sc je to duhovno razpoloženje izločalo po vsej deželi, kjer so bile vojne in revolucije popularne. Vsekakor je danes že prepozno pričakovati udeležbo kulturnega sveta v vojni. Če orožje govori, morujo ljudje molčati! Nič manj zanimive pa niso besede, ki jih jo o istem vprašanju izrekel Filippo Burzio. Burzio je ena najbistrejših glav sedanje Italije. Je tudi modrec in matematik ter kot profesor predava balistiko na turinski artilerijski šoli, dalje mednarodni strokovnjak za reševanje vojaških vprašauj, zlasti tehničnih. Filippo Burzio je mnenja, da je rešitev v rojstvu »tretje Evrope« Prva je bila krščanska, ki ji je naredila konec reformacija. Po večnih bojih in motnjah se ie po sklenitvi westfalskega miru začela »druga Evropa«, ki bi jo lahko imenovali humanistično. Ta skupnost, ki je imela značaj znanosti, me- ščanstva in pametn jaštva, je dosegla svoj višek po francoski revoluciji v 18. stoletju, ko je Evropa prišla do resnične politične in duhovne premoči. A vojna leta 1914 je tudi tej dobi naredila konec in mi zdaj gledamo drugo, in Bog daj zadnje dejanje velike krize. Po mnenju Filippa Burzia sta to krizo v največji meri kriva Nietzsche in Marx. Slednji s svojim kolektivnim človekom in svojim materialističnim svetovnim nazorom, Nietzsche pa s svojim nadčlovekom in oblastižel jnostjo, ki je bila s tem v zvezi. Zdaj je treba poiskati temelje za »tretjo Evropo«, za tretjo evropsko civilizacijo. In kako bi se dalo to dosečir Ker je »prva« Evropa dala krščanske in moralne postave, druga pa je prinesla tehnično in znanstveno za-vojščenje sveta, naj bi bila tretja evropska skupnost velika združitev obeh prejšnjih. Novi humanizem torej, toda ne materialistični, pač pa duhovni! Ta sila zanimiva mnenja o bodoči Evropi so poslali možje, ki delajo izključno na kulturnem polju in nimajo nobenega opravka s politiko. S tem pa še ni rečeno, da so ta njihova naziranja manj vredna. Zadnje dni pa smo slišali — piše posebni dopisnik »Pester Lloyda« iz Rima — v Italiji razna mnenja glede bodoče Evrope tudi od strani mnogih vplivnih političnih osebnosti. Vsekakor je treba poudariti, da se številna naziranja, obeh Italij, politične in kulturne, popolnoma ujemajo. Oboji, politični in kulturni možje, govore o Evropi, da ne sme biti zgrajena na hegemoniji, pa naj bi bila kakršna koli, temveč na sodelovanju vseh evropskih narodov, velikih in malih v enaki meri. V hlebcu kruha — 500 kronski bankovec V danskem mestecu Kerteminde — pravi neko nemško poročilo iz Kopenhagna — imajo dve pekariji, a velika večina meščanov jemlje kruh le pri enem peku, tako du je drugi prišel tako rekoč že skoraj čisto na psa. Da bi se rešil najhujšega, to se pravi tega, da bi zaradi preslabega zaslužka moral opustiti pekarijo, si je izmislil zvijačo. Nekega dne se je hitro raznesla po vsem mestecu novica, da je tistega peka, ki ljudje pri njem niso nič kaj radi kupovali kruha, zadela huda nesreča: Ko je prešteval denar, s katerim je nameraval poravnati račun za moko, mu je po nesreči padel v redko testo poleg mize 500 kronski bankovec, in sicer tako, da pek tega ni opazil. Vse je potem pretaknil, da bi našel tisti bankovec, a njegov trud je bil zaman. Šele pozneje, ko je bilo že prepozno, mu je prišlo na misel, da bankovec ni mogel pasti nikamor drugam kakor v testo. Med tisto njegovo peko kruha mora biti potemtakem hlebec, ki je v njem zapečen petstokronski bankovec. Eden tistih, ki bodo pri njem ta dan kupili kruh, bo tako srečen, da bo v kruhu dobil »težki« bankovec. Kertemindčani so se baje tisti dan kar skoraj stepli, kdo bo kupil pri tem peku več kruha. Vsak je mislil, da bo tako srečen, da bo ravno on kupil tisti hlebec s petstokronskim bankovcem, zakaj niti na misel ni nikomur prišlo, da bi si pek utegnil izmisliti vso to zvijačo, samo da bi imel čimveč odjemalccv. EIAR - Radio Ljubljana Petek, 30. aprila: 7.30 Napevi in romance — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.50 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.^0 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Radijske pesmi — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M-Šijanec: glasba za godalni crkester — 14-40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Prenos koncerta iz zavoda za romanske študije — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — [ENRIK SIENK1EW1CZ ROMAN V SLIKAH I m 353. Sužnji so pograbili; starca, ga privezali na dolgo klop in mu s kleščami začeli stiskali mršave ude. On pa je ponižno poljubljal roke, ki so ga vezale. Nato je zaprl oči in zdelo se je, da je mrtev, ko se je Tigelin še enkrat sklonil k njemu in ga vprašal: »Ali boš preklical?« so se njegove blede ustnice zganile poslednjič in zaslišal se je slaboten šepet: »Ne... morem!« Tigelinu je zdaj šinila’v glavo nova misel. Obrnil se je k sužnjem in zapovedal: »Izpulite mu jezik!« 354. Na prihodnji predstavi, na katero so ljudi zvabili z obljubami, kaj vse bodo videli, je prišel'na^vršto Hilon. in sicer v tako imenovanem prizoru z medvedom. Hilona sta dva moža privedla oziroma prinesla v areno, zakaj ni mogel hoditi sam, ker je imel noge polomljene od mučenja. 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Serenade za vse — 20.45 Otvoritev simfonične sezone družbe EIAR: Simfonični koncert vodi dirigent Fernando Previtali. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Orkester vodi dirigent Rizza — 22.45 Poročila v italijanščini. Sobota, 1. maja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Znane pesmi izvaja orkester, vodi dirigent G. Kramer — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M- Šijanec: operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini 17.15 Nove plošče »Cetra« — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — K I .-asm i i O' rt liiši 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Koncert tenorista Antona Sladoljeva — 21.05 Koncert Šramla »Ljubljana« — 21.45 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22.20 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino — 22.45 Poročila v italijanščini. Drobne za robom Najobsežnejše književno delo na svetu je nek kitajski slovar, ki obsega 5020 knjig, od katerih ima vsaka po 170 strani. Natiskati je ta slovar dal kitajski cesar leta 1600. Za izdelavo ene same svilene ženske nogavice je treba imeti na razpolago 1600 metrov dolgo nit, dočim potrebujemo za svileno majco 750.000 metrov dolgo niti CONRAD RICHTER: P L AN/AV A Nisem jih mogel gledati ta večer. Sam pri sebi sem mrmral, da bi najraje osedlal konja, brž ko se stemni, in odjezdil proti taborišču »Cottonwood Springs«, kjer bi ostal tako dolgo, dokler ne bi vse minilo. Preden se je Lutie Brpvvtonova dvignila, me je pogledala s svojim nedoumljivim pogledom. »Hal, če te ne bom več videla ta večer, ali bi me hotel zapeljati jutri zjutraj v Salt Fork?« me je vprašala. Stric je sedel mirno na svojem stolu, čakajoč na njen znak, da se dvigne. Sedaj je dvignil glavo s kretnjo izzvanega divjega žrebca. Njegove temne oči so zagorele z nenavadno voljo in močjo. »Hal bo vzel vašo prtljago na voz,« ji je rekel ponosno. »Jaz sam pa vas bom zapeljal na vlak.c | V trenutku, ko se je dvignila, sem videl, kako je prebledela. Nekaj trenutkov pozneje, ko sem šel vzdolž veže proti galeriji, sem jo videl stati vzravnano v veliki pročelni spalnici. S hrbtom je bila obrnjena proti paru samokresov z ebenovinastimi ročaji, vtaknjenimi za težak pas, ves potemnel od let in potu, ki je visel na medeninasti kluki, izven dosega otroških rok. V. poglavje. Dolgo časa sem ležal ta večer na ležišču, ki je nekoč bilo stričevo. V presledkih sem poslušal mukanje teleta, ki je v temni canadi klicalo svojo mater. Sanjal sem, da je nekaj neizrekljivo lepega odšlo iz te ogromne hiše, kot izklije jedro življenja iz prerijskega semena in edino, kar je ostalo, je bila rjava lupina sobnih sten. In povsod okoli hiše v mojih sanjah je bil pripihan pesek, skrivajoč sledove cojotov in kuščarjev. Gomazeli so v viborinem plevelu, zbirajoč se tik ob tleh kot nerodoviten sneg, tako da se je zdelo, kot bi se vsa zemlja gibala. Nemiren siv duh njih samih je skušal najti tiste polne, močne prerijske prsi, ki so bile rodovitne kot ženske, od katerih je teklo mleko in divji med. | Ob prvem jutranjem svitanju sem že bil pokonci; oblekel sem se v temi, spil kavo v kuhinji, samo da bi se izognil skupnemu zajtrku. Tipal sem v zvezdni svetlobi, da sem izvlekel vprego. Vrnivši se v veliko temno vežo, sem za hip pogledal v sobo, razsvetljeno s svečami. Lutie Brevvtonova je sedela oblečena, s klobukom na glavi in z rokavico na eni roki. Okrog nje so stali trije zaspani otročiči v dolgih spalnih srajcah. Obljubljala jim je s tistim jasnim, lepim, šaljivim glasom, ki ga je vedno uporabljala pri občevanju z otroki, da se bo prav kmalu vrnila ter da bo prinesla tistemu dvojno darilo, o katerem bo črna Hetty lahko povedala, da se je obnašal kot majhna dama ali gospodič. Old Jeff mi je pomagal iznesti njeno prtljago k povešenemu vozu. Kmalu je prišla Lutie Brevvtonova. V mračni, modročrni svetlobi se je zdela kot vitka, skoraj vesela pojava. Preden ji je stric pomagal stopiti v kočijo, je odgovarjala otroškemu mahanju v slovo. In preden so pričeli konji iti, jim je zopet pomahala. Doli od izvira- sem poslednjič čul njen glas; kot nepojmljivo drag, srebrno doneč zvonček sc je razlegal nad peketom kopit in drdranjem koles. Old Jeff je stal ob kolesu mojega voza. Ni spregovoril niti besede. Slišal sem ga le močno vleči svojo pipo, dokler niso zamrli glasovi kočije v nočnem zraku. Še vedno ni ničesar rekel. Odšel je mračnega obraza v hišo. Sptol seP ,na. se^e^ Konji so, ne da bi jih bilo treba preganjati, sledili tistim, ki so bili odšli že prej. Novodošlecu v našo jngozapadno deželo se zdijo dnevi zelo enolični: vedno islo modro nebo, nespremenjeno sijanje sonca in neskončni toplotni valovi, dvigajoči se iz ravnine. Po preteku enega leta se nauči razlikovati odtenke v vremena, ki jih n« bi bil prej nikdar opazil; en dan je lahko dovolj jasno, in včasih že ponoči, ne da bi bili zato potrebni oblaki ali dež, osnaži nebo neka skrivnostna sila. In naslednjega dne je nebo za polovico bolj čisto kot prejšnji dan, kot bi ga bil izplaknil dež in veter. | Prav tako jutro je bilo, ko sem peljal Lutieno prtljago skozi kristalno čist zrak v Salt Fork. Najprej sem se gibal z vozom in konji v migljajoči luči jutranjega planeta, nato skozi žametno dvojno svetlobo, pol med zvezdami in soncem ter končno v zgodnji purpurni luči, ki se je kot rdeče vino razlivala preko ravnin«, da se je zdelo, kot bi jo mogel z vsakim dihom okušati. In celo neumno govedo, ki se je paslo ob poti, je dvigalo glave ter strmelo nad njo. Ko je končno sonce jasno obsijalo zemljo, sem videl daleč spredaj krdelo antilop radovedno teči proti kočiji. Večji del pota po »vegas« bi bil lahko z roko dosegel dišeče cvetlice, ki so pravkar pričele cveteti na obeh straneh vozne poti. Toda vohal sem le parfum po vijolicah, ki se je dvigal iz I Luticne prtljage; in vse, kar sem sedaj mogel videti, je bil majhen, oddaljen oblaček prahu, viseč v zraku — malo več kot smet na tem neizmernem nebu — pa že ta je metal senco preko . voza in poti. \ I, Sonce me je žgalo za tilnikom kot žareče železo, ko smo končno prispeli na rob peščenih gričev. Bombaževci so že hladno, stali v senci pod rečnim koritom. Moji izčrpani konji so gazili mokast prah po dolgi cesti. Rdečeličen postajni uradnik je prišel 1 ven osebno nadzorovat skrbno nalaganje prtljage Lutie Brevv-tonove na prtljažni voziček, ki je ropotal kot voz in se kotalil kot samokolnica. Z olajšanjem sem opazil, da je bilo okrog postaje vse normalno in vsakdanje: skozi vrata čakalnice so se videle gruče potnikov; potepuhi so sloneli na peronski ograji ter igrali karte; j krog prijateljev je obkrožal kot vedno se smejočo Lutie Brew-tonovo. Obetali so ji lepe in vesele čase po njeni vrnitvi ter ji želeli prijetno bivanje v St. Louisu. V bližini se je dvigal bel prah z voza moke, ki so jo pravkar izlagali v vrečah na prašen voz. Za Dodika (likamo » LJoMJanl: ln<« KramarH. bda]atel): Inl Sodja — Dredalkj Mirk« J »torni k. — Bokoplsev a« triletno.