Številka 9 Letnik 46 Cena 10,- šil. (25,- SIT) petek, 11. marec 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Deželnozborske volitve 13. marca '94: Tudi manjšinski mandat I _______________________________________________________________" I v ■ ■ v deželnem zboru llilliillÄi ENOTNA LISTA kandidira v volilnih okrožjih I (Celovec dežela, Celovec mesto - lista 6), II (Velikovec - lista 5) in III (Beljak dežela, Beljak mesto - lista 5). V volilnem okrožju I je prva na listi Ingrid Zablatnik, v volilnem okrožju II je to glavni kandidat Andrej Wakounig, v III. volilnem okrožju pa Dl Hanzi Miki. K slikam: Z.yndVJ'dil ML ma ©feasteoj) pori d o ni a 63 h Bs)030©i^ 7 Podjetje Hedenik v Velinji vasi 2 Nogometaš SAK Mario Pichorner 3 Posojilnica-Bank Podjuna 4 Zadruga-market Dobria vas 5 Rutar Center Dobria vas 6 Zadruga slovenskih zadrug v Celovcu 7 Elan Brnca „Zajamčeni manjšinski mandat zavisi od uspeha EL!“ „Narodni svet zagovarja — kot domala vse narodne manjšine v Evropi — po zakonu zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih, torej tudi zastopstvo slovenske narodne skupnosti v deželnem zboru. Jasno pa je, da mora tako zahtevo vidno postaviti narodna skupnost sama. Zato podpira Narodni svet brez pridržkov kandidaturo Enotne liste“. Tako predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pred nedeljskimi volitvami novega koroškega deželnega zbora. Hkrati pa je dr. Grilc poudaril: „Le visoko število glasov za EL bo po volitvah tudi omogočilo per- spektivna pogajanja z deželnimi in zveznimi strankami o zastopstvu manjšine v zakonodajnih telesih. Poraz EL na nedeljskih volitvah bi verjetno za vse čase pokopal možnost za uresničitev zahteve po neodvisnem zastopniku koroških Slovencev v deželnem zboru. Prav tako bi otežkočil ustanovitev skupnega zastopstva, za katerega so se odbornice in odborniki že izrekli.“ Če torej koroški Slovenci v doglednem času resno želimo zastopnika v deželnem zboru, potem bomo v nedeljo podprli Enotno listo! ANDREJ WAKOUNIG: „Na volitvah se odloča o stranki in ne o deželnem glavarju“ „Zernatto in druge stranke skušajo v javnosti ustvariti vtis, da se na volitvah voli deželni glavar. Vendar po zakonu volilec ne more voliti deželnega glavarja, temveč samo stranko!“ Tako glavni kandidat Enotne liste Andrej Wakounig na zaključni tiskovni konferenci (prejšnjo sredo). (Dalje na strani 7) 4 Politika petek, !L_marca 1994 Politika 5 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Odločitev, ki je odločilna „Poraz EL na nedeljskih volitvah bi verjetno za vse čase pokopal možnost, da bi se uresničila zahteva po neodvisnem zastopniku v deželnem zboru." Tako predsednik NSKS dr. Matevž Grilc v svojem pozivu pred deželno-zborskimi volitvami. Grilčeve besede so dramatične, nikakor pa ne iz trte zvite. Volitve so za t. i. majhnega državljana najboljša priložnost, da s križcem soodloča o upravičenosti ali neupravičenosti raznih političnih zahtev. Osrednja zahteva EL je zajamčeni in samostojni mandat koroških Slovencev v deželnem zboru. Če pa bi se — proti pričakovanju — izkazalo, da naši ljudje ne zaupajo dovolj EL oz. ne podpirajo zajamčenega deželnozbor-skega mandata koroških Slovencev — zakaj naj bi potem večinske stranke spremenile svoje odklonilno stališče? Izkazali se bi kot neresni zagovorniki svojih pravic, če bi pred večinskimi strankami klonili. Igra, ki jo večinske stranke igrajo na račun koroških Slovencev, je dovolj umazana, da ne rečem hinavska. EL je z njimi vodila o zajamčenem deželnozbor-skem mandatu nešteto pogovorov, bila je odprta za razne variante in se trudila, da bi za vse prizadete našli sprejemljivo rešitev. Ne pozna pa kompromisa pri vprašanju: naj bo deželno-zborski poslanec izvoljen od slovenske narodne skupnosti, ali pa ga naj določijo centrale večinskih strank? In: Naj bo manjšinski mandat zajamčen oz. naj bi veljal kot stalna ureditev, ali pa naj bi slovenski deželnozborski poslanec bil odvisen samo od milosti strank? Odgovor EL je nedvoumen. Deželnozborskega zastopni- ka Slovencev mora izvoliti naše ljudstvo (baza), dežel-nozborsko zastopstvo koroških Slovencev pa mora biti zagotovljeno za vsako zakonodajno periodo. Tudi odgovor strank je nedvoumen. Stranke ob taki zahtevi seveda niso srečne. Hočejo imeti vse pod kontrolo, vrhu tega pa nočejo in ne morejo garantirati, da bi v vsaki periodi bil preko njihovih list koroški Slovenec/ koroška Slovenka izvoljen/a v deželni zbor. Ravno ta primer posebej drastično pokaže posledice politike, ki gradi na brezpogojnem vključevanju v večinske stranke. V nasprotju z EL, ki zagovarja zajamčeni deželnozborski mandat za koroške Slovence, je za slovenske socialdemokrate z Ano Blatnikovo na čelu zajamčeni in neodvisni manjšinski mandat nepomembna zadeva. Vrhu tega si ga ne upajo zahtevati, ker ga odklanja stranka in ker se morajo zato podvreči strankarski disciplini. Kljub nasprotovanju večinskih strank pa možnosti, da pridemo v doglednem času do zajamčenega deželnozborskega poslanca, niso iluzorne. Ne smemo prezreti razvoja v Evropi, ki nam je lahko v veliko oporo. To je priznal tudi deželni glavar Zernatto. Njegove besede „Nisem pripravljen ugoditi željam koroških Slovencev zato, ker jih imam rad, temveč, ker me k temu sili razvoj v Evropi" povedo vse. Mora pa nam biti jasno: osnovni pogoj za to je prepričljiva podpora zajamčenemu manjšinskemu mandatu. Če tega v nedeljo sami ne bomo zahtevali, nam po volitvah nihče ne bo mogel pomagati — stranke ne, ker se ga branijo, Evropa pa ne, ker tega mi sami nočemo. Zajamčeni in neodvisni dežeozborski mandat „Stranke ga preprejjjejo, ker jim gre za glasove“ VPRAŠANJA: O Ste za to, da koroški Slovenci dobimo zajamčeni il neodvisni mandat v deželnem zboru? © Kaj pravite o tem, da večinske stranke preprečujej-tak mandat? © Mislite, da bo vprašanje zajamčenega in neodvisneg; deželnozborskega mandata vplivalo na odločitev sle; venskih volilcev na nedeljskih deželnozborskih vd litvah? Traudi KRAXNER, poslovodkinja Posojilnice-Bank Borovlje: O Zakaj pa ne?! ©To ni prav. V deželnem zboru naj bi bile zastopane vse interesne skupine. ©Upajmo! Jožica MAK, učiteljica na ljudski šoli v Selah: O Zakaj pa ne?! ©Sem premalo informirana. ©Pri nekaterih da, pri drugih ne. Lenčka BUDIN, tajnica KPD „Šmihel“: O Seveda. ©To je koroška stvarnost. ©Ne bo vplivalo, ker Slovenci ; smo preveč razkosani. O Da. © Če hočemo postati zreli za Evropo, potem se bodo morale Volilno okrožje I (Celovec mesto, Celovec dežela) ENOTNA LISTA (EL) Volilno okrožje II Velikovec ENOTNA LISTA (EL) Volilno okrožje III (Beljak mesto, Beljak dežela) ENOTNA LISTA (EL) 0 lista 6 lista 5 lista 5 Volilni nastop Enotne •iste je v znamenju zahteve po zajamčenem in neodvisnem deželno-zborskem mandatu. Pozanimali smo se, kaj Pravijo o tem slovenske volilke in volilci. v tem vprašanju približati evropskemu standardu tudi avstrijske stranke. ® Mislim, da bo mnogo ljudi pri svoji odločitvi izhajalo iz tega, da je treba preprečiti Haiderja. Osebno pa menim, da je potrebno okrepiti pozicijo EL. Prof. Joško KOVAČIČ, vodja fantovske skupine „Vaščana pojo“: O Da. © Leta 1975 je manjkalo malo glasov, pa bi koroški Slovenci izvolili svojega poslanca v deželni zbor. Nato so večinske stranke zavestno spremenile volilni red, da bi nam onemogočile samostojnega deželnozborskega poslanca. © Tega ne verjamem, ker so koroški Slovenci že tradicionalno vezani na svoje zgodovinsko pogojene družbenopolitične strukture in svojo volilno navado verjetno le redko spreminjajo. Mlajša generacija pa je po vsej verjetnosti dosti bolj nevezana in kritična do ustaljenih struktur. Dr. Roland GRILC, predsednik SAK: O Da. © Svinjarija! © Ne, ker primanjkuje potrebna informacija. Gregor KRIŠTOF, najstarejši pevec MoPZ „Valentin Hartman“: O Da. © Ta politika mi ni všeč, ker potiska majhnega človeka in majhno skupino na stran. Moralo bi biti tako kakor v Sloveniji, kjer imajo Italijani in Madžari zajamčeno zastopstvo v državnem zboru. © Gotovo. Radovan MARKITZ, vodja folklorne skupine SKD „Globasnica“: O To bi bila idealna rešitev. © To je nemogoča stvar. Po mojem preprečujejo mandat zato, ker hočejo ostati sami med sabo. © Upam, da bodo Slovenci iz protesta volili slovensko stranko. Martin ZWITTER, „manager“ dvojezičnega zbora Pedagoške akademije: O Seveda. © Ker imajo strah pred slovensko narodno skupnostjo. © Za zavednega Slovenca da, za nezavednega Slovenca pa to vprašanje ne igra vloge. Andi OŠINA, odbornik * SRD „Zarja“ Železna Kapla: O Da. © To mi ni všeč. © Ne, ker so Slovenci takega ravnanja večinskih strank že vajeni. Dragi prijatelji! Deželno tajništvo Slovenske skupnosti Vam želi zagotoviti, da naši somišljeniki in naša stranka stojijo trdno na Vaši strani v težkem, a pomembnem volilnem boju. Izrekamo Vam solidarnost in topla voščila za čim boljši uspeh. Tako Slovenski skupnosti kot Enotni listi sta skupna načelo o samostojnem političnem nastopanju narodnostne sukpnosti kot subjekta tudi v političnem življenju in pa zahteva po zajamčenem zastopstvu. Zaradi najnovejših volilnih reform v Italiji še posebej občutimo problem zajamčenega zastopstva. Tudi pri zadnjih, za SSk neuspešnih pogajanjih za parlamentarne volitve, se je pokazalo, kako je brez zajamčenega zastopstva pravica narodnih manjšin, da s svojimi predstavniki soodločajo o skupnih zadevah, prepuščena dobri volji, računom, volilni aritmetiki, „oportunosti", torej odločitvi večine, kar nikakor ni demokratično. Želimo Vam, da bi z dobrim uspehom prispevali k rešitvi tega problema pri Vas in — posredno — tudi pri nas! Lep pozdrav! Ivo Jevnikar, deželni tajnik SSk DIPL. INZ. STEFAN DOMEJ: „Naša dolžnost je, da glasujemo za Enotno listo!“ Frakcijski vodja in manda-tar Skupnosti južnokoroških kmetov dipl, inž. Štefan Do-mej k nedeljskim deželno-zborskim volitvam: Enotna lista (EL) je glede kmečkih vprašanj v svoj volilni program vzela prav tista stališča in cilje, za katere se zavzemamo mi v Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK). Pa tudi v siceršnjih pogledih na vprašanja gospodarstva, okolja in družbe dokazuje EL svoje razumevanje za posebne razmere in interese ljudi južne Koroške. EL se zaveda težavne situacije kmetovalcev zaradi trdih produkcijskih in tržnih pogojev, ki se bodo — kot kaže —- v zvezi z Evropsko unijo še zaostrili. Veseli nas, da je med kandidati in kandidatkami EL lepo število znanih in prizadevnih osebnosti iz vrst SJK. Manjšinske zadeve in ohranitev narodnostne identitete za nas v SJK niso in ne morejo biti deveta briga. Dosledno se zavzemamo za enakopravnost slovenskega jezika v kmetijski zbornici. Osrednja zahteva EL po uvedbi manjšinskega mandata v deželnem zboru je izraz upravičenega pričakovanja med slovenskimi volivci. Večinske stranke in tudi druge volilne grupacije koroške Slovence prezirajo, oz. jih potiskajo na rob, ker jim gre bolj za strankarske koristi in za najvišji stolček v deželi. Glede na vse to je samoumevno in, mislim, tudi naša dolžnost, da pri deželnozborskih volitvah, 13. marca, glasujemo za Enotno listo. 6 Politika „Na volitvah se odloča o stranki in ne o deželnem glavarju“ Na zaključni tiskovni konferenci Enotne liste pred volitvami je Andrej Wakounig opozoril na zavajanje volilk in volilcev s strani večinskih strank. ROŽEK___________________ Manjkali so socialisti in abwehrkämpferji Povabilu rožeškega župana Karlija Mitscheja na ponedeljkov pogovor „Toleranca — kako ravnamo drug z drugim — celota je več kot vsota njenih delov: skupno smo za Rožek!“ se je odzvalo lepo število povabljenih. Tudi občinski odbornik EL mag. Mirko Oraže in predsednik KD „Peter Markovič“ Dl Franc Kattnig sta sodelovala. Na začudenje vseh pa niso prišli zastopniki SPÖ in Abwehr-kämpferjev. Niti opravičili niso svoje odsotnosti . . . Pa nič zato — vlak v lepšo bodočnost naše občine je odpeljal in bo vozil brez tistih, ki veseli ostajajo doma in obujajo spomine na preteklost . . . aha SPÖ BELJAK______________ Čemu ta desinformacija? Beljaški socialdemokrati so te dni izdali propagandni list za volitve „Bei uns in Villach". V njem pišejo, da kandidira EL na listi 6 — čeprav dobro vedo, da ta informacija ne drži CEL kandidira namreč na listi 51). Čemu ta desinformacija? Je zmanjkalo socialistom argumentov in se čutijo zato primorane, s takimi neresničnimi trditvami zavajati slovenske volilce? SPÖ SELE________________ „Wer Zell liebt“... Kako si koroška SPÖ resnično predstavlja „enakopravnost“ koroških Slovencev, najbolj nazorno dokazuje na primeru Sele. „Wer Zeli liebt“, tako se glasi njihov nemški propagandni list za slovenske Sele. Niti dvojezičnega niso hoteli izdati. Vsekakor je to neodpustljivo preziranje Slovencev. Zato: kdor ljubi Sele, bo v nedeljo vedel na to preziranje tudi odgovoriti. ANDREJ WAKOUNIG: Wakounigovo pojasnilo je bilo zelo umestno, ker tudi nekateri koroški Slovenci mislijo, da volijo npr. Zernatta in ne ÖVP, o kateri vemo, da je zlasti na južnem Koroškem najbolj dosledno zastopala interese nemškonacionalnih volilcev. Tudi danes je koroška ÖVP s Zernattom na čelu zvesta zagovornica protislovenskega tri-strankarskega pakta. Sicer pa je Andrej Wakounig poudaril, da je Enotna lista vodila volilni boj v prvi vrsti preko osebnih stikov in hišnih obiskov in da koroški Slovenci podpirajo zahtevo po zajamčenem in neodvisnem manjšinskem mandatu. Wakounig: „Izdali smo za volitve manj ko pol milijona šilingov, medtem ko so ostale stranke izdale okoli 100 milijonov šilingov. To pa na račun vseh davkoplačevalcev, saj so stranke lahko črpale iz deželnega proračuna.“ Večinske stranke so molčale. Na eni strani je treba z zadovoljstvom ugotoviti, da večinske stranke tokrat prvič v drugi republiki niso vodile deželnozborskega volilnega boja na hrbtu koroških Slovencev. Na drugi strani pa nihče od glavnih kandidatov večinskih strank ni zavzel pozitivnega stališča do odprtih manjšinskih vprašanj, kot je to vprašanje otroških vrtcev, Glasbene šole, radia in televizije ter novelizacije Zakona o narodnih skupnostih. Enako velja za vprašanje zajamčenega in neodvisnega deželnozborskega mandata. Wakounig: „Edinole Enotna lista je ta vprašanja jasno postavila in se „Edinole Enotna lista je v volilnem boju manjšinsko vprašanje jasno postavila in se zavzemala za konkretne rešitve.“ Andrej Wakounig zavzemala za konkretne rešitve." Pa še to: Volilni boj je potrdil, da zagovarjajo zajamčeni in neodvisni manjšinski mandat tudi pripadniki večinskega naroda. Wakounig: „Večinske stranke bi morale ta pozitivni signal razumeti!“ Prva kandidatka za volilni okoliš I (Celovec mesto in Celo-vec-dežela) Ingrid Zablatnik je podkrepila odklonilno stališče Enotne liste do jugovzhodne železnice skozi Rož in Podjuno. Ingrid Zablatnik: „Če bo potrebno, jo bomo sukšali preprečiti tudi z večjimi demonstracijami!“ Prvi kandidat za volilni okoliš III (Beljak-dežela in Beljak-mesto) Hanzi Miki pa se je ponovno izrekel proti kanalizaciji v podeželskih krajih v obliki ve-leprojektov, kakor jo predvidevajo večinske stranke. Miki: ■ „Obstajajo variante, ki so za posameznega občana cenejše“. Očitno pa gre strankam raje za to, da zagotovijo gradbeniškemu lobiju profite, ne pa, da bi poskrbeli za cenejše; in okolju prijazne rešitve.“ 7 Politika Karl Otto Meyer, zastopnik Dancev , 3 An die v deželnem parlamentu Schleswig-Holstein: Neue Kärntner Tageszeitung „Želim Enotni listi veliko uspeha!“ V izjavi za Naš tednik je deželnozborski zastopnik danske manjšine v Nemčiji Karl Otto Meyer želel EL za nedeljske volitve obilo uspeha in sreče. Meyer: „Za narodne skupnosti je odločilnega pomena, da so v zakonodajnih g remijih zastopane z vsemi pravicami in dolžnostmi. Manjšine same najbolj vedo, kje jih čevelj žuli. Dobro vzdušje v našem obmejnem območju je mogoče samo zato, ker je večinski narod spoznal pomen zastopstva manjšine v deželnem parlamentu in da tako tudi naša narodna skupnost prispeva k vsestranskemu razvoju, harmoniji in miru v naši deželi.“ Meyer pa je tudi opozoril na to, da bo parlamentarno zastopstvo narodnih manjšin v prihodnji Evropi igralo še večjo vlogo. Viktringer Ring 28 9020 Klagenfurt/Celovec Nicht in diesem Ton! ln der KTZ vom 9. 3. 1994 auf Seite 3 schreibt ihr Redakteur Walter Primosch u. a..Wakou- nig, . . . weiß, daß ihn viele Slowenen nicht wählen werden. Den Separatisten unter Wakounig stehen jene Slowenen, die in der Integration das Heil suchen gegenüber.“ Wir hoffen, daß auch Ambrozy weiß, daß viele Kärntner und auch viele Kärntner Slowenen ihn nicht wählen werden. In einer pluralistischen Demokratie ist eine besondere Betonung dieser Tatsache nicht notwendig. Problematischer ist der Satzteil.Den Se- paratisten unter Wakounig“. Unter Separatismus werden gemeinhin Bestrebungen verstanden, einen Landesteil aus dem bisherigen Staatsverband herauszulösen und ihn an einen anderen Staat anzugliedern oder in die Selbständigkeit zu führen. Gerade in Kärnten und gerade in der KTZ mit ihrer I0.-Oktober-Kampagne ist dies ein schwerwiegender Vorwurf. Wir persönlich und die Enotna lista/Einheitsliste als Partei haben oft genug ein eindeutiges Bekenntnis zu Österreich abgelegt. Wir brauchen uns Separatismusvorwürfe daher wirklich nicht gefallen zu lassen. Wenn aber die KTZ meint, jeder Kärntner Slowene, der nicht eine der Großparteien und insbesondere nicht die SPÖ wählt, sei sein Separatist, ist das ein zweifelhaftes Demokratieverständnis. Kandidaten der Einheistliste/Enotna lista: Andrej Wakounig Ingrid Zablatnik Dl Hans Mikl Kako dolgo še igra na hrbtih otrok? avstrijskih železnic trpijo predvsem otroci. Glas iz domače vasi frložev luka Pa tako mogočno so praznovali v torek, 8. marca, mednarodni dan žensk. Saj je prav, tajda. Le, kdo še kaj pomisli, da tudi mi moški te dni, in sicer 10. marca, obhajamo svoj dan, na dan 40 mučencev! Zaradi neuvidevnosti Že 28. januarja smo poročali, da se občina Bistrica v Rožu, ljudska šola in združenje staršev trudijo skoraj celo desetletje, in sicer od leta 1985 naprej, da bi dosegli od avstrijskih železnic, da bi prej pripeljale otroke vozače v šolo. Tako bi se pouk lahko začel ob 7.45 namesto ob 8.05 uri, končal pa bi se že ob 13.10 uri. Treba bi bilo samo, da bi avstrijske železnice uvedle avtobus, ki bi otroke v Svetni vasi pobral ob 7.20 uri. Odtod bi se odpeljal do Ladi n po otroke; tam bi se obrnil in bi z vsemi otroki vozači bil pravočasno pred bistriško šolo, kjer bi se pouk lahko začel ob 7.45 uri. Seveda bi se spremenil tudi urnik. Ure bi se pač prej začele. Ob 11.30 bi avtobus lahko odpeljal otroke po 4. uri (zdaj 12.05), ob 12.30 tiste, ki bi imeli samo pet ur (zdaj 13.10). Tiste, ki imajo šest ur pa bi avtobus odpeljal takoj po pouku. Odpadla bi lahko avtobusa ob 13.35 in 14.50. Otroci bi bili prej doma. To bi bilo seveda tudi veliko bolje za njihovo zdravje in dobro počutje. Okoli 150 učencev in učenk je na bistriški šoli. Za dober avtobus jih je vozačev. Zaradi njih, a ne po njihovi krivdi, se pouk začne šele ob 8.05 uri; nikjer tako pozno v celovškem okraju. Krivec so avstrijske železnice, ki nočejo uvideti potrebe, da spremenijo vozni red. 19. januarja letos je bil v Celovcu pogovor o voznem redu. Poleg gospoda Windischa, odgovornega za avtobusni promet pri železnicah, so bili tam tudi Herbert Würschl, podpredsednik koroškega deželnega šolskega sveta, gospod mag. Arko od DŠS in g. deželni šolski nadzornik Palasser. Uspeha ni bilo. Za železnice šteje, tako pravijo, samo gospodarska korist. Na otroke seveda v tem primeru ne pomislijo. Želje staršev tudi ne veljajo. Tudi ga. mag. Astrid Liebhauser, pri deželi Koroški pristojna za zadeve otrok in mladine, se je zavzela za bistriške otroke. A zaman. Za avstrijske železnice, kakor zatrjujejo, šteje samo gospodarska korist. Kako je s koristjo, ki jo ima država in s tem cela skupnost od zdravih otrok? Starši in otroci pa tudi niso berači, ki bi morali prositi avstrijske železnice vbogajme. 8 Reportaža Andrej Wakounig, glavni kandidat EL: Gospodarska politika je odpovedala „Preprečiti je treba odseljevanje!” „Položaj na koroškem delovnem trgu je porazen, to velja še prav posebej za južnoko-roško področje. Koroška gospodarska politika je v tem oziru popolnoma odpovedala in ni bila sposobna ustvariti potrebne okvirne pogoje, ki bi omogočili pozitiven gospodarski razvoj v naši deželi. Tu mislim predvsem na naselitev novih podjetij, ki bi dala našim ljudem delovna mesta v domačem kraju, da jim ne bi bilo treba dnevno hoditi na delo v oddaljena mesta. Predvsem pa koroška politika doslej tudi še ni spoznala možnosti za večje sodelovanje s Slovenijo, ki je medtem postala izredno zanimiv trg za naša gospodarska podjetja. Posledica take politike je tudi ta, da se vedno več ljudi odseljuje iz periferije v mestne centre, kar pa seveda ne more biti cilj gospodarske politike. Nujno potrebno bi bilo izboljšati infrastrukturo, ki je potrebna za razvoj rahlega turizma, po drugi strani pa bo potrebno v večji meri krepiti in pospeševati gospodarstvo na področju storitev in če je potrebno tudi na sektorju produkcije.” Najvisja brezposelnost na Koroškem V nobeni drugi zvezni deželi gospodarska situacija ni tako brezupna kako na Koroškem. Prebivalstvo južnokoroške regije je razvoj gospodarske stagnaci je najbolj prizadel. Politiki večinskih strank v predvolilnem času to dejstvo se veda spretno zakrivajo. 'ti ii C Pripravila Heidi Stingler Kljub temu, da se je število brezposelnih v februarju tudi na Koroškem znatno znižalo, je položaj na delovnem trgu porazen. Število brezposelnih znaša še vedno 24.297. Položaj na Koroškem se je v februarju stabiliziral, vendar na izredno visokem nivoju. V Avstriji se je število brezposelnih sicer znižalo za 14.000, vendar je v primerjavi z lanskim letom meseca februarja še vedno 3.500 oseb več brezposelnih kakor februarja 1993. Škupno je v Avstriji iskalo letos februarja 271.653 ljudi delo, na razpolago pa je bilo le 24.430 delovnih mest (11,1% manj kot februarja 1993). Povprečno je leta 1993 znašalo število brezposelnih na Koroškem 17.418. To se pravi, da je bilo v preteklem letu za 1.889 oseb več brezposelnih kakor v letu poprej (+12,2%). Da se je razvoj tako zaostril in je naša dežela v gospodarskem oziru med avstrijskimi zveznimi deželami padla na zadnje mesto, politiki pred volitvami seveda prikrivajo. Dejstvo je, da koroškim politikom, ki so odgovorni za gospodarski razvoj, v nobenem oziru ni uspelo uveljaviti naših gospodarskih interesov v Avstriji in do Evrope. Ni uspelo ustvariti pogojev za naselitev novih podjetij na območju južne Koroške in tudi v pogajanjih z Evropsko unijo za Koroško ni uspelo dobiti tistega statusa regije, ki ima pravico do najvišjih možnih podpor, kakršnega si je iztržila na primer Gradiščanska. Koroška politika pa je tudi vedno raje podpirala velika podjetja kot na primer Magdalen in je vs( stavila na eno karto, namesto tibi v večji meri podpirala majhn in srednjevelika podjetja, ki so s 1 vedno izkazala kot najbolj štab len garant za ohranitev delovni mest. Koroška deželna politika Pä doslej tudi še ni spoznala, da t bilo nujno potrebno bistveno Ö boljšati pogoje za trgovanje Slovenijo, ki je medtem postal eden najbolj zanimivih trgov 2 koroško gospodarstvo. ü Vsekakor ima porazen položena delovnem trgu v marsikaVtc rem okraju, kot na primer v Ve!Z' kovcu, posledico, da mora velif^ število ljudi iti za delom v odd^ Ijena mesta. Za nihače s tem n£ stanejo dodatni stroški in gre izgubo tudi veliko časa, kar p1 ,(Ci meni, da zaradi tega trpi tudi ži^J Ijenjska kakovost cele družine. V( ni hi Struktura brezposelnih Skupaj Moški Ženske Povprečno število brezposelnih '93 (v primerjavi z letom '92) 17.418 (+1889/+12,2%) 9.610 (+1328/+16,0%) 7.807 (+559/+7,7%) od teqa: brezposelni pod 25 let 3.776 (+269/+7,7) 2.054 (+239/+13,2%) 1.723 (+31/+1.8) brezposelni - domači 15.940 (+1571/+10,9%) 8.547 (+1094/+14,7%) 7.393 (+476/+6,9%) brezposelni - inozemci 1477 (+317/+27,3%) 1.063 (+234/+28,2%) 414 (+83/+25,1%) brezposelni - akademiki 259 (+41/+18,8%) 131 (+29/+28,4%) 128 (+12/+10,3%) brezposelni, težko posredljivi 5558 (+540/+10,8%) 1.705 (+287/+20,2%) 3.853 (254/+7,1%) Število brezposelnih po okrajih (povprečje leta 1993) Skupaj Moški Ženske Trg 1.041 (+101/+10,7%) 586 (+66/+12,7%) 455 (+34/+8,1%) Šmohor 434 (+37/+9,1%) 239 (+26/+12,2%) 204 (+11/+5,7%) Celovec 4.499 (+582/+14,9%) 2.510 (+459/22,+4%) 1.989 (+122+/6,5%) Spittal 3.082 (+302/+10,9%) 1.756 (+263/17,+6%) 1.326 (+38/+3,0%) Št. Vid 1.696 (+244/+16,8%) 899 (+123/+15,9%) 797 (+121/+17,9%) Beljak 3.265 (+351/+12,0%) 1.670 (+211/+14,5%) 1.595 (+140/+9,6%) Velikovec 1.450 (+75/+5,5%) 881 (+43/+5,1%) 569 (+33/+6,2%) Wolfsberg 1.942 (+197/+11,3%) 1.069 (+136/+14,6%) 873 (+61/+7,5%) P' P' vi Pl S K rc st Vi tr- si P Pt di ni V( R. de P< P< 9 Reportaža bodo proizvajala robo ali storitve višje kvalitete. To bo edina možnost za ustvarjanje višje akumulacije. Seveda pa je to možno le s proizvodnjo inteligentnih proizvodov, kar seveda zahteva kvalifikacijo in strokovnost sodelavcev. Produkcija, ki pa je delovno intenzivna, pa se bo morala preložiti v države, kjer je delovna sila bistveno cenejša kakor pri nas. Po drugi strani pa bomo morali v Avstriji še bolj razviti storitvene posle. Ali se Vam zdi, da je koroška gospodarska politika zastavila pravilne smernice? trg. Joža Habernik: „Položaj na delovnem trgu se bo še zaostril” tigš tednik: Statistika brezpo-P selnosti na Koroškem je po-/ razna, kar velja še posebej za Ü iužnokoroški prostor. Kako ocenjujete kot gospodarstve-}l nik položaj na delovnem tr- 2 gu? Pipi. trg. Joža Habernik: Položaj ž‘na delovnem trgu se bo prav go-tf,OVo še zaostril. To po eni strani faradi tega, ker se je proizvodnja kp mešanih podjetjih (razen pri jjblanu) do 70% zmanjšala, kar po-ilmeni, da so morale firme odpustiti . razmeroma veliko število sodelav-j(cev in je samo zaradi tega na juž-jpem Koroškem šlo v izgubo nad 00 delovnih mest. Male proizvodne firme in trgovske družbe pa mso v stanju, da bi kompenzirale oastalo izgubo. p° drugi strani pa koroška gospodarska politika ni znala ustvariti Pogojev, ki bi stimulirali večje šte-vl|o gospodarstvenikov, da bi od-:prl' nove firme. Kai so vzroki za krizo podjetij? fraktura podjetij je neugodna. erie delovna sila pri nas razme-rarna draga in se morajo po drugi ® rani produkcijski stroški zaradi ''ke konkurence na svetovnem r9u stalno nižati, mešane firme p 0raj ne morejo več konkurirati. 0s|edica takega razvoja je, da Podjetja preložijo masovno pro-ukcijo v države, kjer je zaradi l2kih personalnih stroškov proiz-v°dnja seveda bistveno cenejša. T°rej podjetja na sektorju ma-s°vne proizvodnje po Vaši °ceni pri nas nimajo bodoč-nosti? 32voj kaže, da bo za 100 novih 6 0vnih mest potrebno 10 novih Podjetij, ki bodo v povprečju zaposlovala po kakih 10 ljudi in ki Prav gotovo se je na tem področju marsikaj zamudilo. Koroška gospodarska politika je doslej vse premalo storila, da bi stimulirala mlade gospodarstvenike, da bi ustanovili manjša podjetja, bodisi v centrih ali pa na periferiji. Predvsem bi bilo potrebno za ustanovitev podjetij motivirati domačine. Politika bi morala poskrbeti za potrebne okvirne pogoje in dobro infrastrukturo ter v vse večji meri pomagati mladim podjetnikom premostiti večje začetne težave. V gospodarsko šibkih regijah, kot je to tudi južna Koroška, pa je seveda potrebno, da se naredi še bistveno več. Treba pa se je tudi zavedati, da to ni nobeno darilo, ampak da je pospeševanje mladih podjetnikov gospodarska politika, ki je usmerjena v bodočnost. Slovenija je medtem postala pomemben gospodarski trg za Avstrijo in predvsem tudi za Koroško. Je politika za gospodarsko sodelovanje že ustvarila potrebne okvirne pogoje? Vsekakor je na tem področju odprtih še veliko možnosti, vendar pogoji prav za sodelovanje s Slovenijo še vedno niso preveč dobri. Očitam tako koroški politiki kot tudi političnim zastopnikom gospodarskega življenja v Sloveniji, da se za pospeševanje gospodarskega sodelovanja premalo brigajo. Prav na tem področju vidim še precej možnosti za naše gospodarstvo. Po drugi strani pa naj bi se pospeševalo gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo že zgolj v interesu dobrososedskih odnosov in ustvarjanja novih oziroma ohranjevanja obstoječih delovnih mest. Hvala za pogovor. Gostinski sejem GAST vabi Razstavljale! iz Slovenije dobro zastopani Nad 450 domačih podjetij in podjetij iz inozemstva bo v času od 12. do 16. marca 1994 prezentiralo na mednarodnem sejmu za gostinstvo in turizem (GAST 94) najnovejše proizvode za to stroko in bodo predstavili najnovejše trende, ki bodo imeli bistven vpliv za turistični razvoj. GAST '9 Slovenski paviljon stinskem sejmu v hali 3. SATURN TTT DO MEDVODE FASADA SEVE* - JU» Izredno dobro zastopani bodo na tem sejmu tudi razstavljale! iz Slovenije, saj jih je po številu kar 14. Vpogled v slovensko gospodarstvo pa bo obiskovalcem sejma nudila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki bo na sejmu zastopana na 450 m* 2 * * * 6 v hali 3. Izredno zanimiva pri tem pa je tudi tehnična izvedba in koncept slovenskega razstavišča. Prostor, na katerem bo Gospodarska zbornica predstavila področja gastronomije, turizma in živil, je upodobljen po kongresnem trgu v Ljubljani. Vhodi v razstavišče simbolizirajo mejne prehode med Avstrijo in Slovenijo, na sečišču štirih diagonalnih poti pa je oder, na katerem bo prireditelj prezenti-ral slovenske proizvode. Obiskovalce sejma pa naj bi na ta prostor privabile tudi številne skupine z narodnozabavno glasbo. Slovenijo poznajo naši ljudje predvsem zaradi naravih lepot, ki jih nudijo turistični kraji. Poleg tega pa Korošci cenijo tudi specialitete slovenskih gostinskih podjetij. Izredno široka pa je tudi paleta živil, ki jih proizvajajo v Sloveniji: tako na primer žito, sladkorno peso, grozdje, sadje, hmelj, živino, ribe in zelenjavo. Zelo znana pa je Slovenija tudi zaradi svojega kakovostnega vina. Podatki gostinskega sejma: Poslovni časi: - od sobote, 12. 3., do torka, 15.3.1994, od 9. do 18. ure - v sredo, 16. marca 1994, od 9. do 17. ure Razstavišče: v halah in na prostem skupaj na 35.000 m2 Vstopnina: strokovni obiskovalci - dnevna karta šil. 130,-strokovni obiskovalci - dvodnevna karta šil. 180.-strokovni obiskovalci z registracijo šil. 90.-, za skupine šil. 90.- Zanimivosti na gostinskem sejmu: Slovenski paviljon v hali 3. Alpejadransko tekmovanje vajencev (kuharjev in natakarjev) iz treh dežel. Prezentacija in pokušnja ekskluzivnih vin iz Avstrije, Slovenije in jtalije. Živila in ročni izdelki iz italijanskega prostora. Tekmovanje kuharjev v hali 5. Kmetijska razstava Italijanov s široko ponudbo kmetijskih proizvodov v hali 3. Poleg tega se bodo Italijani predstavili v Celovcu s posebnim vlakom, ki bo stal 14. in 15. marca na celovškem kolodvoru. Iz naših občin petek, Pelek> 11. marca 1994 II roarca 1994 Iz naših občin 11 Velekanal je za Šmihel in Bi:ico umrl! Kaj bosta zdaj storila Pliberk inobasnica? V zadnjem trenutku so tudi bistriški socialdemokrati v vprašanju kanalizacije presedlali na linijo EL, VP in JUL, ki so proti gradnji velekanala. Kako bodo na to reagirali v Globasnici in Pliberku? Poroča Silvo Kumer Na Štajerskem stoji že 50 bioloških čistilnic, na Koroškem šele ena. Drugo so koroški uradniki dovolili na Ponikvi pri Šmihelu. Borovlje Jožefov trg Tradicionalni Jožefov trg bo v Borovljah letos v ponedeljek, 14. marca 1994, na glavnem trgu. Občina prič-kuje nad 70 razstavljalcev iz vse Avstrije. Šmihel 18 stanovanj Na arealu bodočega občinskega centra v Šmihelu (zraven Zadruge) bo Neue Heimat zgradila stanovanjski blok s 18 stanovanji. Toda že pred začetkom gradnje so občinski odborniki kritizirali, da so stanovanja predraga. Stanovanja bodo stala menda čez 5.000,- šilingov. 13 mio. za vasi Dvor in Bistrica Bistriški občinski svet je na minuli občinski namenil za olepšanje vasi Dvor in Bistrica 13 milijonov šilingov. V Dvoru bodo najprej pričeli z izgradnjo vaškega centra ter olepšanjem prostora okoli cerkve. Finančna sredstva za projekt bodo prišla iz fonda za krajevni in regionalni razvoj. Načrte za Dvor in Bistrico je izdelal arhitekt mag. Karl Vouk. Vse kaže, da se bo projekt skupne kanalizacije občin Pliberk, Bistrica in Globasnica podrl. V bistriškem občinskem svetu so danes namreč vse v občinskem svetu zastopane frakcije proti gradnji velekanala. Skupno stališče vseh frakcij se je izcimilo pretekli ponedeljek na diskusiji pri Loserju v Šmihelu. Glavni vzrok je očitno za vse frakcije vprašanje financiranja. 400 mio. šilingov bi stala gradnja, kar bi pomenilo obremenitev za vsako gospodinjstvo v višini 340.000,- šilingov. To ugotavlja nadstrankarski komite proti vele-kanalu (v njem so zastopani EL, VP, JUL). Gradnja vsakega kilometra kanalizacijske mreže bi stal na podeželju 3 - do 5 mio. šilingov, ugotavlja tudi TU G raz in priporoča kratke kanalizacijske mreže. Zastopnik koroške deželne vlade mag. Arnold je dejal, da njegov urad zgolj izvršuje, kar je koroški deželni zbor sklenil letos poleti. Deželni zbor pa se je izrekel v bistvu za gradnjo velikih kanalizacijskih mrež tudi podeželju, oz. je postavil takšne norme, ki jih menda lahko dosežejo samo čistilne naprave. Kakor je bilo iz številnih diskusijskih prispevkov slišati, tudi te velečistilnice ne obratujejo po normah, predvsem v poletjih naj bi nastajale velike težave. Zanimivo je bilo, da mag. Arnold vseh teh očitkov ni mogel (ali ni hotel) zavrniti. Biološke čistilne naprave so po njegovem mneju pod zahtevanim standardom, kar pomeni, da mora politika le-tega spremeniti, če želi dopustiti bio-čistilnice. Argumenti nasprotnikov „velekanala“ - stroški za občine Pliberk, Bistrica in Globasnica bi znašali 800 mio. šilingov - 90 % teh stroškov je potrebno samo za gradnjo kanalizacijske mreže - na vsakega občana pride kredit v višini 100.000,- šilingov (300.000,- do 400.000,-šil. na gospodinjstvo). Za to mora občina najeti kredit - za priključek 130 m2 velikega gospodinjstva bi bilo potrebno 45.000,- šilingov - uporaba kanalizacije bi stala poprečno letno med 7.000,- in 15.000,- šilingov - kam s posušenim blatom? (kmetje ga nočejo odvažati na polja) - uporaba biološke čistilnice stane letno le 2.700,- šilingov - če se upoštevajo vse podpore, bi vse tri občine skupno morale odplačati kredit v višini 180 mio. šilingov - zaradi tega 25 let ne bi bile več možne nobene večje investicije v občini, saj bi občine letno samo za obresti plačevale 16 mio. šilingov Ob robu... Gradnja kanalizacije za občine Pliberk, Bistrica in Globasnica bi verjetno te tri obči-no spravila na rob finančnega zloma. 800 mio. šilingov bi stala gradnja, ki bi jo v veliki Weh morale občine in občani Plačati sami. Kaj to pomeni, je jasno: vsa-ko gospodinjstvo bi moralo bati letno eno mesečno plačo za uporabo kanala, v občinah Pa si v naslednjih 25 letih ne bi mogli več privoščiti ničesar. Zakaj, je tudi jasno: ker bi °bčina potrebavala denar za °dplačevanje kreditov. Zato je zadnji čas, da vsi resno razmislijo o alternativah, ki se z decentralnimi biološkimi čistilnicami resno ponujajo. Občina Šmarjeta prodala stari Prejšnji teden je bila v Šmarjeti v Rožu prva občinska seja v novem letu. Na dnevnem redu so bile važne točke kot na primer proračun za 1993, poročilo predsednika odbora za varstvo okolja in prodaja starega občinskega urada. Poroča Igor Roblek Iz poročila kontrolnega odbora je bilo ob začetku seje razvidno, da je občina v zadnjem času poslovala v redu, brez večjih napak. Občinski svet je nato obravnaval obračun za preteklo leto. Občina Šmarjeta je ob začetku leta predvidevala proračun, katerega bi morala zaključiti s precejšnjim primanjkljajem. Po obračunu pa je bilo razveseljivo, da je občini preostalo 991 114,- šilingov. Župan Hanzi Ogris (SP) je dejal, da bo občina denar, ki ga je privarčevala v preteklem letu, porabila v letu 1994. Župan je tudi poudaril, da je zelo vesel dobrega finančnega razvoja v obči- ni, ter se za to zahvali tudi odbornikom ostalih frakcij, ki so vedno zelo plodno sodelovali. Obračun za leto 1993 je občinski svet seveda soglasno odobril. Otroški vrtec in šola V letošnjem letu bo morala občina Šmarjeta investirati v pregradnjo otroškega vrtca 750.000, - šilingov in v obnovo ljudske šole 440.000, - šilingov. Za občino pa bodo letos izdelali tudi študijo o kanalizaciji, kar jo bo stalo 190 000.,- šilingov. Te tri investicije so nedvomno najvažnejši projekti za šmarješko občino v letu 1994. občinski urad Poročilo odbora za varstvo okolja V poročilu je predsednik poročal o novem zakonu za odvažanje smeti. Rekel je, da mora vsaka občina seznaniti svoje občane s tem zakonom. Občinski svet je sklenil tudi potrebne pogodbe z različnimi firmami, ki bodo odslej odvažale smeti iz Šmarjete. Soglasno so občinski možje sklenili, da bo občina Šmarjeta kot lastnik prodala stari občinski urad gradbeni firmi Jaklitsch za ceno 330 000,- šilingov. Sklep so potrdili vsi občinski odborniki ( 7 SP, 4 VP, 3 FP in 1 EL). Prav tako je občinski svet soglasno podprl nakup sirene na akumulatorje za gasilsko društvo Šmarjeta. Hubert Ogris (EL) je povedal, da je ta investicija za gasilsko društvo izredno važna, in zahteval, da tudi občina prispeva delež pri nakupu. Predlog Ogrisa je pri vseh naletel na odprta ušesa. Od Podjune do Zilje Moški pevski zbor Vres že štiri leta voda mlada pevovodkinja 40 moških pod palico pevovodkinje Stih leta že vodi Almira Rogina najboljši slovenski moški pevski zbor, s katerim je dosegla letos srebrno plaketo. Foto: Fera Najmlajši „Vresovc“ je star komaj 3 mesece in je sinček pevovodkinje Vresa Almire Rogina. Mlada pevodkinja je pred štirjimi leti prevzela zbor, ki šteje med najbolj znane v celi Sloveniji. Ker mlada mama nima koga (tudi oče poje pri Vresu), ki bi lahko pazil na sinčka, ga dvakrat tedensko prinese s seboj na vaje. Mladi Vresovc tako redno obiskuje vse vaje in je bil seveda takoj sprejet kot član zbora. Ko je malček lani v bolnici zagledal svet, je vsak posamezni član zbora hotel seveda čestitati mladi mami. Kolono pevcev pa so menda bolniške sestre že pred bolnico zaustavili in potem pustili v sobo le delegacijo zbora, ki je mlademu zemljanu zapela v pozdrav. Almira Rogina je prve korake kot pevodkinja napravila v Slovenj Gradcu, kjer je vodila Mešani pevski zbor Hugo Wolf. Po poklicu je glasbena učitelji- ca, ki je študirala na fakulteti v Ljubljani. Njeno delo v Slovenj Gradcu so že svojčas strokovnjaki zelo dobro ocenjevali. Tako ni čudo, da je MoPZ Vres po odstopu pevovodje Joška Kerta pridobil pevovodkinjo zase. Na pevskem tekmovanju „Naša pesem 1993 “ je zbor dobil lani najboljšo oceno vseh moških zborov (srebrno plaketo). Veliko navdušenje in aplavz žeje zbor tudi na vseh nastopih pri nas Koroškem. Toda to mladi in angažirani Almiri ni dovolj. „Postati moramo še boljši in še bolj kakovosten zbor“, je dejala, ko smo jo vprašali, ali je z doseženim zadovoljna. Zelo zadovoljna pa je z disciplino v zboru in z obiskom vaj, ki jih ima zbor vsaj dvakrat tedensko. Baje so postali pevci v zadnjih štirjih letih še bolj vestni, kar pri navzočnosti takšnega šarmantnega šefa pravzprav ne čudi. Silvo Kumer Čeprav dve leti ne smejo nastopati na tekmovanjih Brez vogrških gasilcev bi Pliberk pogorel Da so Vogrjani najhitrejši gasilci na Koroškem, so dokazali že na številnih tekmovanjih. Tako tudi letos v Št. Jakobu, kjer pa jim je žirija „ukradla“ koroški naslov, čeprav so bili najhitrejši. Glasni protesti Vogrjanov so prišli žiriji prav in je Vogrjane za dve leti izključila od vseh tekmovanj. Preteklo soboto so Vogrjani na kizu Komandant Anton VI-mest, ki ga prireja ORF, zastopali Pii- sotschnig je ponosen berk v Podkloštru. V „črenem“ teamu, ki na svoje fante. je zastopal Pliberk, so bili župan Raimund Grilc, VP mandatar Phillip Hainz in predsednik Dorfgemeinschaft Gottfried Glawar. Ker so imeli Podkloštrani očitno bolje informirano trojico, so pred zadnjo nalogo vodili s 13 točkami prednosti. V zadnjem krogu pa sta tekmovali medseboj gasilci iz Podkloštra in Vogrč. Kakor se spodobi za najboljše koroške gasilce, so Vograjni zmagali s prednostjo 20 sekund. S tem je Pliberk prehitel Podkloš-ter in zdaj celo vodi v celotnem seštevku koroških mest. g k. Moški oktet „Gorofan" — mlad zbor z izkušenimi pevci. kot tudi „Višarski kvintet" iz Uke* Koroška poje ’94 KOROŠKA JE PELA — OD ZAHOMCA DO SUHE V nedeljo, 6. marca, je pevski Program Krščanske kulturne zveze privabil v celovški Dom Qlasbe množico poslušalcev; Pevski žar nastopajočih je bil zanje močnejši od vabljivosti Prvega vigrednega sonca. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer je v kratkem pozdravu omenil, da so se v mednarodnem letu družine zavestno odločili za nastop malih oz. družinskih pevskih skupin; družinsko petje naj bi s tem dobilo novo spodbudo. Sicer pa je znano, da je dr. Fr. Czigan SDB, kateremu je posvečena pevska revija Koroška poje, skoraj vse ljudske pesmi zbral in zapisal ob Poslušanju petja v družinah. V prvem delu so najprej ubrano zapeli Smrtnikovi bratje iz Kort, za njimi pa nedavno ustanovljeni moški oktet pevskega društva „Goratan“ iz Šmihela (vodi ga Albert Krajger). Iz primorskega Števerjana je s svojim mladostnim navdušenjem in nežnimi glasovi prišel poslušalce navdušit dekliškj zbor „Alenka“ (vodi jih Anka Černič). Radiški fantje, ki skupinsko petje vztrajno gojijo že dalj časa, so zapeli fantovsko razpoloženi (pod vodstvom Nužija Lampichlerja). Nezamenljivo mehkobo ziljske Pevske duše je pozorni dvorani razkrila družina Zwitter iz Zahomca. Drugi del koncerta so začeli ■Vaščana pojo“ iz Zgornje vesce (z voditeljem Jožkom Kovačičem); poslušalstvo je njihov inovativni pristop prijetno presene-fll- Obirski ženski oktet je tudi tokrat očaral s samoumevnostjo svoje ubranosti. Graški študentje (vodi jih Ber-fej Logar) ob svojem študiju najdejo čas tudi za pevski krožek, ki je v nedeljo pokazal visoko raven. Na vprašanje, ali je za Močna spodbuda za petje v družini študentke in študente ljudska pesem še sodobna, je Miro Polže r dejal: „Ker študiramo v nemškem okolju, je velika nevarnost, da se odtujimo slovenski narodni skupnosti. Toda slovenska pesem, predvsem slovenska ljudska pesem, je žlahtna nit, ki nas povezuje z našim slovenskim narodom: pove nam, odkod smo, kje imamo svoje korenine.“ Iz Ukev v Kanalski dolini je prišel ženski „Višarski kvintet“; čeprav njihova voditeljica Anna Missoni ne govori slovensko, s pravim občutkom poje celo solo pri slovenskih pesmih. Pevsko revijo je sklenil ugledni oktet „Suha“. Zapis pa se ne more končati brez omembe povezovalke sporeda Marice Stern-Kušej, ki je s posrečenim komentiranjem precej suvereno skrbela za trenutke predaha med točkami ter dodatno vnašala v glasbeni popoldan primerno mero sproščenosti. V liberalističnem času, ki je tako zelo sovražen vsaki skupnosti, vsaki povezanosti, zlasti še v družini, zasluži Krščanska kulturna zveza za zamisel letošnje pevske revije, in za poudarek na njej, prav posebno zahvalo. Stanko M. Maršič P.S.: Svoje spoštovanje slovenski pesmi in njenim izvajalcem so izkazali mdr. prvi trije kandidati Enotne liste: Andrej Wakounig, Ingrid Za-blatnik in Dl Hanzi Miki. Mehkobo ziljske duše je razkrila družina Zwitter. „Vaščane pojo“ iz Zgornje vesce so navdušili. . Nežni glasovi dekliškega zbora ..Alenka" iz Števerjana 14 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Visok življenjski praznik obhaja Matilda Vidic, po domače Kvačičkova mati iz Loč. Vse najboljše in še na_ mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Da Dunaju se je rodila zakoncema Gerti in magistru Aleksu Schuster hčerkica Tatjana. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mladi rojakinji pa želimo mnogo sreče in Božjega blagoslova na pričeti življenjski poti! Jubilejni rojstni dan je obhajala gospa Ingrid Grabner. Ob tem osebnem slavju prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje mnogo veselja v poklicu in osebne sreče! Naslednje voščilo je namenjeno „mlademu“ slavljencu, ki je imel šele dvaindvajsetkrat koledarski rojstni dan, dočakal pa je že izredno starost 90-let. Mišljen je gospod Mirko Silan iz Srej pri Škocijanu. Za ta izredni jubilej mu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta! V nedeljo je v krogu svoje družine praznoval 40. rojstni dan mag. Jaki Sitter. Vrlemu kulturniku in zagnanemu gospodarstveniku vse dobro, mnogo zdravja in sreče želijo domačini, ki slavljencu kličejo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Društvo upokojencev Pliberk čestita naslednjim članom za osebna slavja: Jožetu Miklaviču iz Vogrč, Janezu Milaču, pd. Prenarju z Blata, Jožefu Kralu iz Bistrice in Gretki Božič iz Večne vasi. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev Pliberk se pridružuje NT. V lepem vigrednem mesecu praznuje 70. rojstni dan in god Frida Zgonc iz Gornje vasi pri Žvabeku. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in Božjega blagoslova! V S rej ah pri Škocijanu je pred nedavnim obhajal osebni praznik Fric Messner, za kar mu iskreno čestitamo. Vse najboljše! V Selah obhajata osebna slavja Pepi Oraže, pd. Hajnži-čev, in Lenči Olip pri Cerkvi. Obema iskreno čestitamo. PEPEJ SRIENC srečal Abrahama Živi s svojo družino sicer v Gradcu, tam je našel tudi poklicno zaposlitev, vendar to ne pomeni, da ne bi bil povezan s Koroško. Zato vedno spet rad prihaja med domače in k sorodnikom. Tudi Naš tednik mu je v veliko oporo in ga ceni kot nenadomestljivega prijatelja. Saj ga redno obvešča o dogajanju v njegovi ljubljeni domovini. Sicer pa se ga obiskovalci koncertov, ki so jih prirejali bivši „Graški študentje“, še dobro spominjajo kot odličnega „Ftibnčana“. Zapel ga je, da se je dvorana tresla, medtem ko mu je publika navdušeno ploskala. Pred nedavnim je Pepej Srienc obhajal svoj 50. rojstni dan. Želimo mu obilo zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva. Ad multos annos! Naslednje voščilo je namenjeno Jozanovi Hildi iz Drveše vasi pri Pliberku, ki slavi 40. rojstni dan. Vse najboljše! 50. jubilejni rojstni dan obhaja Pepi Dovjak iz Sel na Srednjem Kotu. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke. Preteklo nedeljo sta obhajala rojstni dan Sonja in Dušan Schlapper. Obema iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta! Prav tako v nedeljo je obhajala 25. pomlad Marica Waut-sche iz Pliberka. Čestitamo! ODREJEVA MAMA praznovala 90-letnico V sredo, 9. marca, je praznovala v krogu svoje družine in sorodnikov svojo 90-letnico Elizabeta Ogris, pd. Odrejeva mama. V posebno presenečenje ji je bilo, da so jo počastili s pesmijo tudi hodiški pevci, kij jih vodi njen vnuk Thomas Sabotnik. Za prijetno vzdušje na prazničnem večeru pa je nato poskrbel še sin slavljenke Cene, ki je izvabil za svojo mamo iz svoje harmonike najlepše melodije. Dan poprej pa so Od rej e vo mamo počastili tudi zastopniki občine, župan Walter Samo-nig pa je ob tej priložnosti kar dvignil glas in je skupaj s slavljenko zapel nekaj starih domačih pesmi. Da so v teh lepih trenutkih praznovanja bile pozabljene vse bolečine in vsi grenki trenutki življenja, se je ganjeni slavljenki videlo na obrazu. Odrejevi mami iskreno čestitamo in ji kličemo na še mnoga zdrava leta. Abrahama je srečal Albin Ogris iz Gorič pri Borovljah. Ob tem okroglem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova! Za god veljajo iskrene čestitke Albinu Mautzu s Šajde. Vse najboljše! Rojstni dan je slavila Ursula Unterberger iz Velikovca. Iskreno čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! 3. marca je slavila 70. rojstni dan Terezija Golavčnik iz Lo- vank. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebne praznike Trezi Falle iz Podrožce, Ottonu Hauptmannu iz Hodnine, Nanči Baumgartner iz Št. Jakoba, Ivanu Živkoviču iz Stranj, Jožefu Miklu iz Zgornjih Borovelj in Johanni Koren iz Št. Jakoba. Članice in člani društva želijo vsem slavljencem trdnega zdravja in Božjega blagoslova ter kličejo še na mnoga leta! Čestitkam društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje Naš tednik. Te dni je obhajal rojstni dan Karl Lipuš, po domače Kupic iz Remšenika. Prisrčno čestitamo in vse najboljše! Čestitke veljajo tudi Karolini Lipuš, ki prav tako obhaja rojstni dan. 70. jubilejni rojstni dan je slavila Marija Kolmann iz Žirovnice pri Sinči vasi. Vse najboljše in da bi Vas Bog še dolgo ohranil v sredi Vaših najdražjih. To želijo vsi domači, čestitkam pa se pridružuje uredništvo NT. 66. rojstni dan je obhajala Repka Butej iz Metlove. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik. Rož — Podjuna — Zilja 15 ROŽEK___________________ Umrl priljubljeni zdravnik dr. Franc Krajger V soboto, 26. februarja, je po d°lgi in težki bolezni v 75. letu svojega življenja za vedno zatisnil oči zdravnik dr. Franc Krajger. Ta smrt je še posebej Prizadela domače, saj je bil raj-n' dr. Franc Krajger nadvse Priljubljen, še posebej pri bolnikih, katere je dolga leta vzorno 'n prizadevno oskrboval. Dr. France Krajger se je rodil pri Krajgerju v Strpni vasi pri Šmihelu, kjer je preživel sicer skromno, toda srečno mladost. po zaključenem študiju medici-ne je prakticiral v bolnišnici v Celovcu, toda pot ga je vedno zopet vodila domov v Šmihels-ko okolico. Bil je vesel in družaben človek, ki pa je tudi vsako priložnost izrabil za pet-ie- Dr. Krajger ni bil le tudi Predsednik domačega zbora "Gorotan“, temveč celo prvi Predsednik Zveze slovenskih društev. Po poroki z domačinko Loti Schwinger pa je odprl samostojno zdravniško prakso v Rožeku, katero je do 65-letne starosti skbno vodil. Kmalu po zasluženi upokojitvi pa ga je Prizadela nenadna in prerana smrt svoje žene. Tako je ostal Sam, le otroka Franc in Olga sta mu bila vedno v pomoč. V torek, 1. marca, pa ga je Velika množica pospremila k Zadnjemu počitku na pokopa-"šče v Rožeku. Pogrebne ob-rede so med drugim vodili žup-n'ki Dersula, Hotimitz in Demšar. Pogrebi so žalostni, obdani z Molitvijo in žalostinkami, toda Zadnje slovo rajnega dr. Franca Krajgerja je bilo le žalostno. Meliki kulturnik in in ljubitelj domače slovenske pesmi na svojem pogrebu ni bil deležen niti kitice naših bogatih pogrebnih Pesmi. . . DVOR PRI ŠMIHELU Težko je bilo slovo od Kapove matere Ljudje, ki celo svoje življenje ohranijo tesno povezanost med vero in življenjem, postajajo danes redki kot štiriperesna deteljica. Le bolj poredko jih srečavamo. - Če jih pa tu pa tam le srečamo, se nam zdi, kot bi doživeli košček raja na zemlji. Hildegard Sennland je napisala o takih ljudeh, ki povezujejo vero in življenje: „najdragocenejši so in ostanejo ljudje, ki tiho, skromno, z vedrino na obrazu v tesni povezavi z Bogom spolnjujejo svoje dolžnosti.“ Pisateljica obenem pravi, da so taki ljudje kot „žarek poln božje milosti z neba.“ 3. marca 1994 smo na farnem pokopališču v Šmihelu pokopali ob ogromni udeležbi žalujočih vernikov blago, 65 let staro Kapo-vo mater Marico. O njej bi upravičeno smeli trditi, da je res znala povezati vero z življenjem. Morda je to izraženo vsaj delno v prevodu verza na njeni osmrtnici: „Le delu in molitvi si živela, nikdar sebično mislila nase. Za svojce vdano si trpela, se žrtvovala le za nje!“ Pokojna je stala na stališču: „Kamor Bog človeka pokliče, tam je njegov prostor in tega je treba docela izpolniti.“ In Marica ga je izpolnila kot svoječasna tajnica pri raznih podjetjih, kot družinska mater, ko faranka, kot človek, iz katerega je prihajala dobrota, razumevanje, prijaznost. Pota božja so: milost, dobrota, usmiljenje in ljubezen. In to pot je pokojnica hodila v svojem družinskem, vaškem in farnem življenju. Zavestno vključena v Kristusa je izžarevala čisto neprisiljeno in naravno njegovo dobroto, ki jo je vsak čutil, ki jo je spoznal, ali imel z njo stike. Rajna se je pa zadnje mesece svojega življenja zavestno vključila tudi v Kristusovo trpljenje. Bila je dobesedno človek, pribit na križ. In to ne samo tri ure, temveč dneve in tedne. Rajna Kapova mati je doživela svojo človeško Kalvarijo: brez tožbe je položila nazaj v božje roke: svoj glas, svoj osebni kontakt, svoje bolečine in nazadnje svojo navezanost na svojo družino. Trpela je za nas vse, za Dvor, za šmihelsko faro, trpela in darovala svoje nadomestilno trpljenje in nadomestilno smrt, da bi mi vsi živeli. Pokojna Kapova mati je imela v četrtek, 3. marca, lep pogreb, kot ga je s svojim lepim krščanskim življenjem povsem zaslužila. Naj prosi pri Bogu za nas! Družini in sorodnikom prisrčno sožalje. BILCOVS: Slovo od Mihe Krainerja Popolnoma nepričakovano je v 83. letu starosti umrl prejšnji torek, 1. marca, Miha Krainer iz Kaj-zaz pri Bilčovsu. Le nekaj dni za tem, ko ga je zadela možganska kap, je v celovški bolnišnici pri elizabetinkah odšel v večnost. Miha Krainer se je rodil pri Le-nartču v Kajzazah. Ko je dorasel je našel svoj dom pri sestrični Maniji na Pežlnovi kmetiji, kjer ga je družina prisrčno sprejela v svoj krog. Miha Krainer je bil vse svoje življenje izredno povezan z domačijo in vsa njegova ljubezen in pozornost je veljala domači zemlji in živini, ki jo je vedno oskrboval z velikim prizadevanjem. Telesno svoje vere črpal moči za predelo mu nikoli ni bilo pretežko in mostitev vsakdanjih težav. Prav ni človeka, ki bi lahko povedal, da zato, ker je bil tako tesno pove-je Miha kdaj tarnal. Kljub vsej za- zan z domačo zemljo in z naravo, gnanosti pa se je zavedal, da se je tudi zavedal, da ni tako sa-človek ne živi le od dela. Ni bilo moumevno, da pride na mizo jed nedelje, ko bi si Miha ne vzel čas, in zato ni prijel za žlico preden se da bi šel v cerkev in sedež v prvi je pokrižal, klopi je bil pravzaprav že vedno Zelo cenil pa je Miha Krainer rezerviran zanj. tudi domačo družbo, ki ga je zelo Farani so ga poznali kot globo- spoštovala in cenila. Ob nedeljsko vernega človeka, ki je prav iz kih popoldnevih je užival prijetne ure v domači gostilni pri Korenu, kjer so ga domačini radi sprejeli v svojo družbo. Kljub temu, da je že dolga leta izredno slabo videl in slišal, se je znal spoprijazniti s svojo usodo in je užival vsak dan svojega življenja. Njegovo potrpežljivo prenašanje usode in njegov preprost način življenja bi služil marsikateremu od nas za zgled, saj nam je postalo uživanje nekaj povsem samoumevnega in občutek osebnega zadovoljstva pozna le še malo ljudi. Prav zato je žalostna vest o nepričakovani smrti Mihe Krainerja še posebej prizadela domačine, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti v soboto, 5. marca 1994, na farno pokopališče. Pogrebne obrede je vodil domači župnik dekan Poldej Kassl, ki je v svoji pridigi z veliko občutnostjo orisal lik rajnega. Tako pri maši kot tudi ob odprtem grobu so pokojnemu zapeli bilčovški pevci pod vodstvom Marjana Gasserja pesmi žalostin-ke. Domačim izrekamo ob smrti rajnega naše iskreno sožalje. 16 Kultura 15 let Glasbene šole Niti enega šilinga podpore od dežele Tudi po 15 letih uspešnega delovanja Glasbene šole se mačehovski odnos kulturnega referenta koroške deželne vlade Petra Ambrozija do te pomembne slovenske glasbeno-izobraževal-ne ustanove ni spremenil. Doslej Glasbena šola od Koroške ni dobila niti enega šilinga podpore. Tudi kakovosten pouk in lepi uspehi učencev Glasbene šole za kulturnega referenta niso vzrok, da bi ustanovo finančno podpri Blizu 400 učencev v 22 oddelkih v Rožu, Podjuni in medtem tudi na Zilji, lepi uspehi na deželnih tekmovanjih in tudi petnajst domačih učiteljev za kulturnega referenta niso vzrok, da bi uredil status slovenske Glasbene šole v koroškem glasbenem izobraževanju. Predsednik Glasbene šole Urh Kassl ugotavlja, da žal s strani kulturnega referenta Ambrozy-ja sploh ni pripravljenosti priznati uspehe te šole in njeno delo podpreti tudi s finančnimi sredstvi. Pogovori zastopnikov Glasbene šole s kulturnim referentom so bili doslej neuspešni, ker Ambrozy v primeru integracije v koroško Glasbeno šolo ni pripravljen priznati slovenski glasbeno-izob-raževalni ustanovi statusa avtonomije. To pomeni, da bi se morala slovenska glasbena šola odpovedati pravici, da bi poučevala svoje učence v slovenskem jeziku, ker ne bi imela vpliva na zaposlovanje učiteljev. Predsednik Glasbene šole Urh Kassl tudi ne vidi smisla v tem, da bi slovenska Glasbena šola prevzela učni načrt koroške Glasbene šole, ker je prepričan, da je pouk slovenske ustanove bistveno zahtevnejši, ker predvideva, da učenci obiskujejo tudi pouk glasbene teorije. ŽARKO PETAN: „Razširitev slovenskih oddaj ORF ali boljša vidnost RTV Slovenija“ Novi generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan je v pogovoru z zastopniki osrednjih organizacij poudaril, daje vprašanje signala RTV Slovenija predvsem politične narave. Žarko Petan se je prejšnji torek srečal z zastopniki NŠKS, ZSO, KKZ in SPZ ter z vodjo slovenskega oddelka ORF Mirkom Bogatajem. Napovedal je, da se bo že meseca aprila srečal s sedanjim in z novim generalnim intendantom ORF, kateremu bo predlagal: ORF da naj razširi slovenski radijski in televizijski spored, ali pa da naj omogoči boljšo vidnost programa RTV Slovenija na Koroškem. Vprašanje vidnosti programa RTV Slovenija je po Petanu finančne, še posebej pa politične narave. Potrebne investicije (postavitev oz. adapcija pretvornikov na Tromeji, na Plešivcu in Košenjaku) naj bi znašale okoli 2,5 milijona nemških mark. „To je za nas velik problemi", tako generalni direktor RTV Slovenija. Hkrati je Petan sporočil, da skušajo problem financiranja rešiti skupno s slovensko vlado oz. z državnim sekretarjem Vencljem, „ki je že za prihodnje leto obljubil prvo finančno podporo“ (Petan). Manjkajoča aktivnost slovenske vlade. Kljub temu pa je vprašanje signala RTV Slovenija v prvi vrsti politične narave. Zato si Petan želi, da bi zastopniki koroških Slovencev bili zelo aktivni v razgovorih s slovensko in z avstrijsko vlado. Podpredsednik NSKS mag. Pipp pa je v tej zvezi poudaril, da pogreša večjo aktivnost s strani slovenske vlade. Omenil je srečanje med Peterletom in Mockom, ki je bilo pred enim letom in na katerem so sprejeli v katalog odprtih vprašanj tudi vprašanje TV-signala. Ta vprašanja naj bi reševala posebna slovensko-avstrijska komisija, vendar se ta doslej še niti enkrat ni srečala. Boris Bergant, vodja oddelka za mednarodne stike, pa je poročal, da bomo na Koroškem po vsej verjetnosti že v letu 1995 lahko sprejemali programe RTV Slovenija preko satelita. Srečanje z vodstvom RTV Slovenija je organiziral slovenski generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj. BLATO Slovo od Rakebovega očeta „Vsaka vas ima svoj glas!“ je napisal na svojo pesemsko zbirko E. Logar, pevec iz Suških gora. S podobno upravičenostjo lahko trdimo, da ima tudi vsak kraj s svojimi ljudmi svojo naravno značilnost. Dostikrat vtisnejo ravno značilne osebnosti svojemu življenjskemu prostoru svojo posebno noto, svoj osebni pečat. Tak je bil pokojni Rakebov oče na Blatu. Z njegovo smrtjo 2. marca 1994 je Zg. Blato obubožalo za enega onih mož, ki so s svojo značajnostjo in svojim življenjskim načinom zavestno varovali vaško tradicijo. Janez Rakeb se je rodil 3. maja 1910 na Zg. Blatu štev. 5 kot sin malega kmeta. Že kot otrok je spoznal, da skopa zemlja da svoj pičli kruhek le, če jo obdeluješ z ljubeznijo. Podedoval je po svojih starših vrsto lepih lastnosti, katere je gojil kot zapuščinske darove vse svoje življenje. Kakor zlata nit se vleče skozi njegovo življenje kot značilna poteza njegova verska in narodna opredeljenost: _ nikdar ni pozabil kam spada. Že kot otrok se je rad poglabljal v šolske in pozneje v Mohorjeve knjige. Zavedal se je: tudi kot kmet samo toliko veljaš, kolikor res znaš! Bil je kmet z dušo in telesom; lahko bi rekli, da je „bil oženjen s svojo skopo, toda nadvse dra- go zemljo. Tri vrline so posebno krasile tega moža: bil je delaven kakor čebela, točen in zanesljiv kakor ura in versko in narodno neupogljiv. Moli in delaj! Oboje ob svojem času. Tako je služil svoji družini, vedno zvest svoji domači farni cerkvi, kamor je redno zahajal vsako nedeljo. Pokojni se je zavedal, da mora imeti vsak faran tudi svoj duhovni dom, v kate- rega ne vstopa samo ob priliki krsta in nazadnje kot utrujen popotnik ob priliki pogreba, temveč v katerem se nedeljo za nedeljo srečava z Bogom. Pokojni je moral nazadnje tudi skozi šole trpljenja. Hvaležen je bil Bogu za dobro blago snaho Traudi, ki mu je vzorno lepo postregla, ko so ga zapustile vse moči. Njegovi vnuki so v materinem jeziku zadnja leta čebljali okrog starega ateka, dedeja. To dejstvo ga je razveseljevalo in mu dajalo zagotovilo, da bo Rakebov rod ostal zvest Bogu in narodu. Hvala ti, Rakebov oče, za tvoj lepi vzgled, ki si ga dajal svojim sovaščanom na Zgornjem Blatu. Ob odprtem grobu se je pokojniku v imenu kmetov in EL zahvalil ekon. svetnik Fric Kumer. Vsem Rakebovim in sorodnikom iskreno sožalje! Kultura 17 Jože Kopeinig prejel Betettovo listino Jože Kopeinig je pretekli četrtek, 3. marca, v Ljubljani v Secesijski dvorani Grand hotela Union prejel Betettovo listino. To najvišje strokovno priznanje na področju glasbene poustvarjalne umetnosti podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Igor Dekleva izroča Jožetu Kopeinigu Betettovo listino. V svoji obrazložitvi je predsed-n'k DGUS Igor Dekleva omenil zasluge, ki jih ima Jože Kopeinig kot rektor Katoliškega doma prosvete v Tinjah. Kopeinig je v tinj-skem domu vedno imel odprta V|"ata za slovenske glasbene ustvarjalce. „Vokalne skupine, zbori 'n solisti iz Slovenije, Avstrije in dalije zrcalijo enoten slovenski kulturni prostor in posredujejo umetniška prizadevanja slovenskim in nemškim Korošcem.“ Omenil je tudi nastope uglednih 'n svetovno znanih izvajalcev, kot so tenorist Anton Dermota in nje-9ova klavirska spremljevalka Hilda Dermota, soliste Opere iz Ljubljane in številne druge Poustvarjalce, ki pričajo o bogato zastopani glasbeni dejavnosti v Domu v Tinjah. Podeljena Betettova listina pa naj je, tako De- kleva, „priznanje za doslej opravljeno veliko delo in spodbuda za prihodnost“. Pri podelitvi so bili navzoči tudi vidni zastopniki iz cerkvenega, političnega in kulturnega življe- nja. Tako je bil pri podelitvi Betettovih nagrad in listine navzoč tudi slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Krški škof dr. Egon Kapellari je poslal brzojavko, v kateri je zapisal, da je „Dom v Tinjah bil in je kraj, kjer se bo prek narodov in mej negovala glasba in prispevala k miru v Evropi". Državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj je omenil ob tem „svečanem trenutku slovenskega kulturnega življenja“, da „za glasbenike Karavanke nikdar niso bile pregrada". O tinjskem domu pa, „da je pomemben del skupnega slovenskega kulturnega prostora“. V svojih zahvalnih besedah je Jože Kopeinig dejal, da je v glasbo zaljubljen ter da mu čedalje več pomeni. In nekaj minut pozneje je že povabil mezzosopranistko Boženo Glavak, ki je prejela Betettovo nagrado, na koncertni večer v Tinje. Betettovo nagrado pa je prejel za svoje življenjsko delo tudi profesor Mihael Gunzek. GLOBAŠANI DOBILI DRUŠTVENO KNJIŽNICO Na najbolj pridnega bralca čaka dopust v Grčiji V okviru globaškega kulturnega tedna so v Posojilnici v Globasnici odprli društveno knjižnico, ki bo na voljo vsem občanom. Knjige je darovala Mohorjeva knjigarna, ki je za prvo leto razpisala tudi bralni natečaj. Pri bralni akciji lahko sodelujejo vsi občani, zmagovalce pa bodo izbrali po posebnih kriterijih. Odločilno bo število knjig, ki si jih bodo Globašani izposodili v knjižnici in jih tudi prebrali. Kontrola bo v tem, da bo o vsaki prebrani knjigi treba izpolniti vprašalno polo. Za akcijo odločilno pa bo tudi število v Mohorjevi knjigarni kupljenih knjig. Zaključek bralne akcije bo 15. decembra 1994, ko bo tudi znano, kdo se bo peljal na dopust v Grčijo in kdo vse bo dobil nadaljnjih 19 nagrad. Za ljudsko šolo Globasnica pa so predvidene dodatne nagrade. Odprtje 22. Globaškega kulturnega tedna je bilo prejšnjo soboto z večernim koncertom. Zoran Thaler, predsednik zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta, se ga zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Na žalost pa bi si koncert zaslužil boljši obisk tudi s strani domačega občinstva. Nastopajočim je uspelo ustvariti prijetno vzdušje. Še posebej posrečen nastop so imeli „Nediški pubi“ iz Benečije (slika). Nadalje so večer popestrili nonet „Črnski pobi“ ter domača zbora MoPZ „Franc Leder-Lesičjak“ in MePZ „Peca“, siika: Fera 18 Radio / TV / Prireditve_______________«« T A PETEK, 11. marec Kulturna obzorja. T E D E N V SOBOTA, 12. marec Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 13. marec 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna misel (mag. Jože Andolšek). 20.05-21.00 Volitve v koroški deželni zbor: rezultati in analize. PONED., 14. marec Dilema slovenske zgodovine 1938: Po Schuschniggu za Hitlerja? R A D I U TOREK, 15. marec Partnerski magazin. msmmmm SREDA, 16. marec Društva se predstavljajo. Večerna oddaja odpade — zaradi hokeja na ledu! ČETRTEK, 17. marec Rož — Podjuna — Zilja. Dom v Tinjah V soboto, 12. 3., od 14. do 17. ure OBREZOVANJE SADJA, nem. teoretični in praktični del Predavatelj: Matthias Tschinkel, Celovec od ponedeljka, 14. marca, od 18. ure do četrtka, 17. marca, do 13. ure Duhovne vaje za Marijino legijo POSVETITEV ŽIVLJENJA MARIJI PO L. M. GRIGNONU M. Voditelj: P. Ivan Zupan SDB, Ljubljana v torek, 15. marca, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE SLIK MILANA VOLOVŠKA iz Argentine NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. UC^It§ir.§4 INI ■ Nedelja, 13. marca, ob 13.00 v TV 2 Poned., 14. marca, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki Male vokalne skupine so na koncertu „Koroška poje“ dokazale: Koroška ljudska pesem živi. Mednarodni dan žena: „Zahtevamo svobodo, mir, pravice!“ • Slovenec Slovencu Slovenec — Dijaki dvojezičnih višjih izobraževalnih ustanov in domov Slovenci dveh vrst? • „Gast ’94": Rekordna slovenska udeležba. Pri odprtju: literarno-glasbeni spored! v torek, 15. marca, ob 19.30 GLASBENO-LITERARNI RECITAL FRANCE BALANTIČ; ob 50-letnici smrti slovenskega pesnika Uvod: prof. Franc Pibernik, Kranj; „France Balantič — življenje in njegove poezije" Nastopata: Klemen Ramovš, flavtist, izvaja skladbe Primoža Ramovša, in sicer „Syrigma" in „6 etud“ — Karel Brišnik, dramski igralec v sredo, 16. marca, od 9. do 17. ure DAN DUHOVNE OBNOVE ZA ŽENE, nem. Voditelj: žpk. Anton Opetnik, Grabštanj v sredo, 16. marca, ob 19.30 Predavanje in diskusija: DESNI EKSTREMIZEM V AVSTRIJI Predava: dr. Wolfgang Neugebauer, zgodovinar, strokovni vodja Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora Vodja diskusije: d v. sv. prof. dr. Reginald Vospernik, podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnosti v četrtek, 17. marca, od 9. do 18. ure SLIKANJE NA SVILO Voditeljica: Erika Malle, Gospa Sveta V četrtek, 17. marca, ob 19.30 „NAŠA BESEDA — NAŠA DOMOVINA“ Gost v seriji literarnih prireditev „Naša beseda — naša domovina" bo slovenski pesnik Milan Jesih, ki se je v preteklih letih živo zapisal v sodobno slovensko poezijo z dvema zbirkama „Soneti" (založba Wieser). Vztrajanje v tradicionalni obliki, povezani s kaj malo tradicionalno vsebino, kjer najdemo vsakdanje dogodke in velike, pomembne besede ter prav malo patriotskih misli, ga uvršča v sam vrh sodobne slovenske lirike. Predstavitvi pesniških zbirk bo sledil pogovor s pesnikom, ki se je uveljavil tudi kot dramatik in avtor radijskih iger. Pogovora, ki ga bo vodil Horst Ogris, se bo udeležil tudi založnik Lojze Wieser. Soprireditelj literarnega večera tinjskega doma je slovenski spored ORF. Novo mesto JEZIKOVNE POČITNICE 1994 za mlade od 10. do 16. leta Čas: od 17. julija do 6. avgusta 1994 Kraj: v Novem mestu Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Celovec Predstavitev filmov „GOVORICE — DAS GERÜCHT“ — barvni igrani film — scenarij: Stefan Hafner „KARAVANKE“ — barvni igrani film. Film je nastal v sodelovanju z dijaki Dvojez. trgovske akademije in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Čas: v sredo, 16. 3., ob 20. uri Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee 4 Prireditelj: „Film mladje", KDZ SPZ sporoča, da bo na ogled mesečno en slovenski film Kraj: v Alternativnem kinu v Celovcu Film „KRČ“, v četrtek, 17. 3., 21.00 VEČER SODOBNE IN KLASIČNE GLASBE Čas: v četrtek, 17. 3., ob 19.30 Kraj: v Modestovem domu Izvajajo: Janez Gregorič (kitara), Andreja Wuzella (klavir), Roman Ver-del (flavta) Ljubljana Avstrijsko-slovensko društvo vabi na obisk operne predstave „NABUCCO“ (G. Verdi) Čas: v sredo, 23. 3., v Ljubljani Odhod z avtobusom podjetja JUVAN ob 17. uri izpred Doma glasbe v Celovcu. Cena: prevoz in vstopnina: 320,— Do 17. marca se lahko prijavite tudi v pisarni Slov. prosvetne zveze, tel.: 0463/524300-20 pri Danici Kežar. Št. Janž v Rožu KONCERT skupine „Die Interpreten“ iz Bavarske Čas: v soboto, 12. 3., ob 20. uri Kraj: v stari šoli v Št. Janžu Interpretirajo bavarsko narodno glasbo. Prireditelj: SPD „Št. Janž" Št. Primož Komedija: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG (Jean Babtiste Poquelin Moliere) Čas: v soboto, 12. 3., ob 19.30 Kraj: Kulturni dom Št. Primož Gostuje: Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane Režija: Janez Mejač Prireditelja: SPZ in SPD „Danica" v Št. Primožu Bilčovs Igra „KORENINE“ (Arnold Wesker) Premiera: v soboto, 19. 3., ob 20. uri Kraj: pri Miklavužu v Bilčovsu Ponovitev: v ned., 20. 3., ob 20. uri Režija: Franci Končan Nastopa: Gledališka skupina SPD „Bilka" Šmihel Igra „PRINCESKA IN SVINJSKI PASTIR“ (H. Christian Andersen — Peter Militarov) Čas: v nedeljo, 13. 3., ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopa: Mladinska gledališka skupina Skocijan Prireditelj: KPD Šmihel Gradec DREVO NAD PREPADOM — senčna lutkovna igra (Tone Svetina) Čas: v nedeljo, 13. 3., ob 20. uri Kraj: Teater MOBILE, Glacisstr. 61 A, Gradec Nastopa: Mladinska lutkovna skupina Šmihel Begunje Galerija Avsenik RAZSTAVA FOTOGRAFIJ JANEZA KONEČNIKA „Slike iz narave“ Kraj: v galeriji Avsenik v Begunjah Sele REDNI OBČNI ZBOR Podpornega F društva proti požarnim škodam Čas: v nedeljo, 20. 3., po prvi maši F" Kraj: v farnem domu v Selah Pliberk Komedija: „GEORGE DANDIN AL ' KAZNOVANI SOPROG“ (Jean Baptiste Poquelin Moliere) Čas: v nedeljo, 13. 3., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku l Gostuje: Šentjakobsko gledališče it | Ljubljane : Režija: Janez Mejač Prireditelj: SPD „Edinost" v Pliberka ! Št. Jakob ! Predstavitev video-posnetka ~ „VKLENJENI PROMETEJ“ (Ai ‘ schylos) ~ Čas: v petek, 18. 3., ob 20. uri f Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu J Vabi: Gledališka skupina „Trota 5 mora” J Škofiče J Uprizoritev glasbene pravljice „TRIJE METULJI“ (priredba: Bredfe= Rovšek) Čas: v soboto, 19. 3., ob 19. uri Kraj: v društvenih prostorih nad Po sojilnico v Škofičah Nastopajo: otroci iz Škofič F Prireditelj: Slovensko prosvetne c društvo „Edinost“ v Škofičah Prireditve / Oglas SEMINAR O ZEMLJI II: kolobarjenje in bilanca gnojil D ^Za absolvente prvega seminarja) Čas: petek, 11. marca, sobote, 12. marca, od 9. do 16. ure v Kraj: gasilski dom, Dob pri Pliberku Li- ra •i 51 iv Referenta: inž. Franz Schwameis, inž. Josef Zöchbauer (Distelverein, Nižja Avstrija) Vsebina: 11. 3. 94: načrt za kolobarjenje; bilanca gnojil; bilanca dušika izračunana za vzorčne kmetije. 12. 3. 94: kolobarjenje; bilanca dušika 'n gnojila izračunana za posamezne kmetije (udeležence seminarja) Prispevek: šil. 600,— MOHORJEVA V CELOVCU IŠČEMO prijazno/ega, komunikativno/ega prodajalko/ca za knjigarno Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov Poznavanje slovenske in nemške literature in izkušnje pri neposrednem delu s strankami so zaželene, niso pa pogoj. Nastop službe je možen takoj. Pisne ali telefonske prošnje prosimo na: MOHORJEVA Miha KREUTZ Viktringer Ring 26 9020 Celovec ® 0463/56515-17 19. ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN od 19. do 27. marca 1994 sobota, marec 19.30 premiera igre "KORENINE", Arnold Wesker nastopajo igralci SPD "Bilka" Bilčovs pri Miklavžu sobota, marec 19.30 p. Bertrand Kotnik, Joži Rak LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V KOTMAR1 VASI Kotmara vas pri Mežnarju sobota, .J9- marec 16.00 lutkovna predstava "LOVEC IN ZAJKLJA" nastopajo igralci KPD v Šmihelu Sveče pri Adamu nedelja, ^ marec 19.00 Alois Gabriel, Dieter Pizzato, Franc Fister razstava "SPROŠČENO REZLANJE" Št. Janž stara šola Nedelja, marec 20.00 ponovitev igre "KORENINE", Arnold Wesker nastopajo igralci SPD "Bilka" Bilčovs pri Miklavžu Ponedeljek, _3l^marec 19.30 dr. Franc Pibernik "ZAMOLČANA SLOVENSKA LITERATURA" Sveče pri Vrbniku Ponedeljek, _3l^rnarec 19.30 dr. Michael Weber PRVI, DRUGI IN TRETJI ZOBJE Sele farni dom četrtek, _3l^niarec 19.30 Emi Mischkulnik, svetovalka za prehrano KAKO VPLIVA PREHRANA NA NAŠE ZDRAVJE Bilčovs pri Miklavžu četrtek, ^^jnarec 20.00 predstavitev knjige Robert Gratzer "DIE DRAU" Die Reise eines Flusses durch vier Länder Rožek na Muti Petek, _3^marec 19.30 Janez Gregorič, kitara; Roman Verdel, flavta KLASIČNI KONCERT Trata pri Cingelcu sobota, _35l_marec 19.30 premiera igre "RODIL SE JE OČE" E. Kishon nastopajo igralci SPD na Radišah Radiše kulturni dom Pedelja, .Jl^marec DAN DOMAČIH JEDIL Sveče pri Adamu . * i •i 3o’ Govorilne ure Zavarovalnice za delavce (Pensionsversicherungsanstalt der Arbeiter) Pliberk, 17. marca: Št. Jakob, 22. marca: trk od ii. do 13. ure, občinski urad od 13. do 14. ure, občinski urad 22. L0BASK3 T7ULTURNI Ateden Slovensko kulturno društvo v Globasnici in SPD „Edinost* v Štebnu Od 5. - 20. marca 1994 Slovenska beseda in pesem vsepovsod po svetu petek, 11. marec 19.30 PREDAVANJE A' ORTRAG Umweltsciiuiz nur auf Kosten der Bauern und Haushaue- Wasserschongcbiet, Kanalanschluß, Trinkwasserversorgung kontra Wirtschaft und Industrielobby Es diskutieren Vertreter der Bauern, des Landes und der Gemeinden gostišče Juenna v Čepičah sobota, 12. marec 19.30 K0MEDUA Rene de Obaldia VETER V VEJAH SASAFRASA Nastopa: gledališka skupina KPD "Planina" v Selah farna dvorana torek, 15. marec 20.00 PREDAVANJE/VORTRAG Rak - ozdravljiva bolezen? Ist Krebs Heilbar? predava dr. Maria Bakondy gostilna Stekel v Globasnici četrtek, 17. marec 19.30 JANEZ JANŠA Obrambni minister Repubuke Slovenije bo predstavil svojo knjigo .Premiki-glasbeni okvir MePZ "Peca" gostilna Soštarv Globasnici sobota, 19. marec 14.30 OTROŠKI POPOLDAN ■ "Skrinjica želja* oblikujeta Pavli Zablatnflc in čarodej Grega MLADINSKI POPOLDAN oblikujeta Sten Vilar in Franci Končan gostilna Soštar farna dvorana sobota, 19. marec 17.00 KONCERT skupine .4 PROBLEMS- gostilna Soštar sobota, 19. marec 19.30 FILMSKI VEČER MePZ "Peca" in folklorna skupina na turneji po Ameriki in Kanadi Film bo predvajal Fok Božič gostilna Šoštar v Globasnici nedelja, 20. marec 14.30 DRUŽINSKO PETJE nastopajo družine iz bližnje okolice gostilna Soštar v Globasnici STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU V VELIKOVCU Sporočamo staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejemamo za šolsko leto 1994/95 učenke v Strokovno kmetijsko gospodinjsko šolo. V šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja. Pogoja za sprejem. To sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Namen šole. Predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki si želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu in razne tehnike na likovnem področju, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šolanje daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih. Obvezni predmeti. To so verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, računalništvo, ekologija. Za šolo se lahko prijavite vsak čas! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole: 9100 Velikovec, Klosterstr. 2. Telefon: 04232/3896. Združenje staršev na ZG in ZRG za Slovencev v Celovcu VABILO staršem, predvsem dijakov in dijakinj iz višjih razredov, profesorjem in dijakom na INFORMACIJSKI VEČER O NEVARNOSTI UŽIVANJA MAMIL, v torek, dne 15. marca, ob 19. uri v poslopju Slovenske gimnazije. Predavatelj: podpolkovnik Lackner s sodelavci, oddelek za boj proti zlorabi mamil pri Zvezni policijski direkciji Celovec. 20 P 1 Sport Wrolich: „Letos prvi stik s profesionalci!“ Zmatran, toda zadovoljen se je Wrolich vrnil s priprav avstrijske reprezentance v Južni Afriki. Peter „Paco“ Wrolich si je zastavil visok cilj: postati profesionalec. slika NT/Fera Mesec trdega dela v Južni Afriki je mimo, sedaj velja popolna zbranost na posamezna kolesarska tekmovanja in dirke. Trenutno uživa Peter Wrolich 14 dni tekmovalnega odmora, preden se bo udeležil prve letošnje dirke v Avstriji -Dunaj - Eisenstadt - Dunaj. Bistveno večjega pomena pa bodo dirke v inozemstvu, kjer želi Peter nase opzoriti širšo javnost. To se pravi, na tekmovanjih, kjer sodelujejo tako amaterji kot tudi profesionalci. Na teh tekmovanjih se bo pomeril s profesionalci, torej z najboljšimi kolesarji. Tudi sam nekoč namerava pristopiti k profesionalcem, kar je njegov veliki športni cilj. Toda, preden se mu bodo uresničile te veli- ke sanje, bo potrebno še mnogo napora in prevoženih kilometrov. Kdor pa Petra pozna, ve, da mu nobena muja za uspeh ni odveč. V okviru priprav v Južni Afriki se je Peter udeležil tudi kolesarske dirke, ki pa je imela le pomen treninga. To se pravi, da je bil rezultat le stranskega pomena. Kljub temu je Wrolich dvakrat dosegel vrhunska rezultata (7. in 9. mesto). Žal pa je proti koncu dirke trpel rahlo bolezen (drisko), za kar je moral predčasno s kolesa. Zaradi hude vročine (nad 40°C) in nenavadne hrane pa so isto usodo trpeli tudi številni drugi kolesarji. Kljub temu je bil Peter s pripravami popolnoma zadovoljen. Najboljše veleslalomske FIS-točke za Daniela Užnika Pretekli konec tedna je bil nedvomno eden najuspešnejših mladega Št. Janžana Daniela Užnika. v KRATKE ŠPORTNE VESTI ŠAH __________ Poraz šahistov SŠZ in SŠK „Obir“ V tretjem krogu play off-tek-movanja koroškega šahovskega prvenstva sta bili poraženi obe slovenski ekipi: prvo moštvo Slovenske športne zveze je v tekmovanju za vstop v 1. razred nepričakovano podleglo proti Magistratu Celovec s 3,5:4,5 in tako moralo oddati vodstvo na lestvici. Za SŠZ sta zmagala Vinko Cuderman in Arnold Hattenberger, remizirali so Silvo Kovač, Branko Kolter in Dunja Lukan. Na lestvici zdaj vodi Velikovec pred SŠZ in Gospo sveto. V 2. razredu pa je - prav tako nepričakovano - „Obir“ podlegel v dvoboju proti Svečam s 3:5. Za Kapelčane so točkovali Hans-Christian Wolle, Moser in ravnatelj Hanschou. XVI. ZIMSKI POHOD______ Presenetljivo visoka udeležba Nad 600 planincev se je udeležilo letošnjega pohoda na Arihovo peč v spomin padlim borcem. Lepemu vremenu se je prilagodilo tudi vzdušje, ki je bilo nadvse prijetno. Udeleženci so prihajali iz krajev Slovenije in tudi iz koroških dolin je prišlo mnogo več planincev, kot pričakovano. Pohodniki so se vzpeli na planino Bleščečo in se preko Resmanove koče vrnili do cilja k Polancu na Čemernici. Pohodnike je pozdravil predsednik Športne zveze Marjan Velik. V cilju pa je Slovensko prosvetno društvo „Rož“ pripravilo okrepčilo. S pesmijo in luštnimi vižami je prijetno izzvenel 16. zimski pohod na Arihovo peč. Na izredno zahtevni veleslalomski progi na Predarlskem je Užnik osvojil dva vrhunska rezultata. V soboto, na kvalifikacijskem veleslalomu, je po prvem teku zasedel 14. mesto, v drugem pa je vozil senzacionalno. Popravil se je za 9 mest ter zasedel 5. mesto. Pliberčan Schönfelder mu tokrat ni mogel slediti, saj je zaostal za dve sekundi. Dan navrh je bila zasedba še boljša in Užnik je ponovno presenetil. Zopet je zasedel odlično 5. mesto ter si izboljšal Fis-točke na 33. To je dosežek, katerega v njegovi starosti še nihče ni dosegel. Odkar Užnik lahko sproščeno smuča (kader naraščaja ÖSV mu je gotov), so tudi njegovi dosežki boljši. Predvsem v veleslalomu dosega športno raven, katero pred sezono od njega gotovo nihče ni pričakoval. Deželno prvenstvo šol Zaključnega tekmovanja se je udeležilo 500 najboljših šolarjev s Koroške. Prepričljivo najhitrejši dneva je bil Daniel Užnik, pa tudi ostali St. Janžani so osvojili izredne uvrstitve. Tako je bil v skupini mladincev Markus Vouk drugi, pri dekletih pa sta prvi dve mesti zasedli Birgit Filipič in Tatjana Za-blatnik. Deželni pokal na Dobraču 3. mesto (v celoti) je zasedla Birgit Filipič, v mladinski skupini I pa je bila Tatjana Zablatnik 5. Pri fantih je zopet opozoril nase Markus Vouk, ke je v skupini mladincev I osvojil 2. mesto. NOGOMET P ------------------------- n Bilčovs vigredi s posebno taktiko J Od 3. do 6. marca je bil n Bilčovs na pripravah na Hr- n vaškem v Rijeki, kjer so bile tc v ospredju pripravljalne tek- = me. Odigrali so jih tri in to kar v zadovoljstvo trenerja Hob- I la, ki je bil v prvi vrsti preše- | nečen od dobrega razpoloženja obeh legionarjev. Predvsem Igor Smeraldo je že v prepričljivi formi. Ker je klub zapustil nevaren napadalec Albert Quant- n sehnig (šel je k Austria Ce- ^ lovec), je moral trener Hobel C spremeniti celoten način igre. Nov način sicer ni atraktiven, toda nujno potreben. , Ekipa bo namreč v prvi vrsti K| branila in ne, kot še jeseni, s napadala. Hobel: „Defenziv- ^ nega načina igre so se igralci ^ že dobro navadili, tako da v' kar zanesljivo gledam na pr- rr vo vigredno tekmo proti Ve- P trinju.“ Generalko bodo Bil- G čovšani odigrali v soboto d proti Landskronu, kjer se bo Sl predstavilo moštvo že z no- si vim načinom igre. Tudi postava naj bi bila že ista, kot K na prvi prvenstveni tekmi S proti močnim Vetrinjčanom. K v: Ob priliki pohoda je Olga Galob predala sliko, v spomin na smrtno ponesrečenega Marjana Čertova, predsedniku Planiškega društva Hanziju Lesjaku. 21 Sport Poživitev mednarodnega nogometa „Srednjeevropski pokal štirih dežel“ ali „Alpe Jadran Mirop pokal“ je nova varianta poživitve mednarodnega nogometa. Sodelujejo reprezentance iz Slovenje, Hrvaške, Štajerske in Koroške. Starostna meja: pod 20 let. Slovenska reprezentanca je že enkrat gostovala na Koroškem - v Pliberku, kjer se je pomerila s SAK (21. aprila 1993, rezultat 2:1 za slovensko reprezentanco). Na sliki nekdanji kapetan SAK Miha Kreutz pri predaji zastave kapetanu slovenske reprezentance Zahoviču. V sredini sodnik Peter Ruch. slike NT/Fera Državni reprezentanci Sloveni-ie in Hrvaške ter reprezentanci Štajerske in Koroške bodo v tem le,u prvič izvedle „Srednjeevrop-ski pokal štirih dežel“. Ta Alpe Jadran Mirop pokal se bo pričel vi-9redi 1994, zaključil pa ob koncu ‘ega leta. Tekmovati smejo igralci vseh klubov, le starostna meja (1. 8. 1974) se ne sme prekoračiti. Trije igralci pa so lahko tudi starejši. so v bistvu edina določila, po katerih se morajo ekipe ravnati. Koroška bo zastopana z amatersko reprezentanco, katere pomemben člen je kapetan SAK *-0jze Sadjak. Trener in selektor ekipe pa je Werner Lippitz. Zakaj se je Koroška nogometna zveza odločila za sodelovaje? V prvi vrsti želi mladim perspektivnim nogometašem omogočiti občutek mednarodnih tekem, pri katerih je možno pridobiti Pomembne izkušnje, po drugi strani pa naj bi se s tem v zvezi Povišala celotna raven koroškega nogometa. Kako močne bodo posamezne rePrezentance, se bo videlo šele v šašu tekmovanja, saj pravih primerjav še ni bilo. Vsekakor se bo morala koroška ekipa za vsako točko polno boriti. Transver - Dob 3:0 (3/1/8) Proti vodeči ekipi Dobljani to-krat niso imeli nobenih priložno-st'. čeprav so na tihem upali z ^mago enega ali drugega niza. Domačini, tokrat v popolni posta-vi’ so od prve minute naprej tekmovali skorajda brez napak, tako da tekma niti uro ni trajala. Trener Golob: „Nekateri igralci so bili duševno preobremenjeni, preveč s° si želeli 2. mesto in s tem na-S,0P na evropskem pokalu.“ Dpanje, da Gleisdorf premaga j^sgran, se žalibog ni uresničilo. Qdaj je 2. mesto zopet trdno v r°kah Kagrančanov, katero po VSei verjetnosti ne bodo več od- Načrt tekmovanja: Slovenija - Štajerska 6.4.1994 - 25.5.1994 Koroška - Hrvaška 26.4.1994-v novembru Štajerska - Hrvaška 14. ali 19.9-17.3.1994 Slovenija - Koroška v novembru -12.4.1994 Štajerska - Koroška še odprto - še odprto Hrvaška - Slovenija še odprto - še odprto dali. Toda zopet je nastalo rahlo upanje, kajti Kagran še nima sponzorja za evropski pokal, tako da še ni gotovo, ali bodo sploh mogli tekmovati. V tem primeru bi jih zastopal tretje uvrščeni, in to je Dob. Trener Golob: „To so sicer le špekulacije, toda možno je vse.“ Predzadnji krog: Dob -Gleisdorf (v soboto, ob 19. uri). ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA PRVENSTVENI KROG 1. SVS Transver 8 8 0 24:7 30 2. Wat Kagran 8 5 3 19:12 21 3. Dob 8 5 3 17:11 19 4. Enns 8 4 4 14:13 16 5. Gleisdorf 8 1 7 9:21 8 6. Enns 8 1 7 4:23 7 Mladi Robert Zanki -obljuba za prihodnost Že jeseni je Globašan Robert Zanki nekajkrat igral v prvem moštvu ter že takrat pokazal, da je branilec za prihodnost. Toda na pripravah SAK v Medulinu je nadvse presenetil. Ker je manjkal Lojze Sadjak, je na pripravljalnih tekmah vedno igral od začetka ter zanesljivo nadomestil kapetana. Na tekmi proti Pazinki (hrvaški ligaš) je bil celo najboljši igralec SAK. Jeseni je še nihal od dobre in slabe tekme, na pripravah pa je odigral vse odlično. Trener dr. Ramšak: „Športno najbolj pozitivno presenečenje na pripravah je bil gotovo Zanki!“ Pa tudi z ostalimi mladimi igralci je bil trener zadovoljen, predvsem s Petscheni-gom, Šmidom in S. Sadja-kom, ki so bili kar dva tedna na pripravah. V dobri formi tudi Dinko Vrabac, Marjan Sadjak in Tonči Blajs. Kratek pogovor dr. Ivan Ramšak trener SAK Tvoje mnenje k izvedbi srednjeevropskega pokala štirih dežel? Ker smejo tekmovati večinoma le mladi perspektivni igralci, je takšno mednarodno tekmovanje gotovo bolj smiselno, kot na primer obstajajoče državno prvenstvo amaterskih reprezentanc. Videlo se bo, kako se drugje dela, velikega pomena pa bo tudi primerjanje. Na vsak način je takšno tekmovanje tako za trenerje kot tudi igralce velika obogatitev. Ekipa SAK se je vrnila s priprav v Medulinu. Tvoji vtisi oz. nova spoznanja? Športno sem bil zadovoljen, vzdušje bi lahko bilo bolje. Nasprotne ekipe na pripravljalnih tekmah so bile izredno močne (Pazinka, FC Alfa, Kapfenberg), kar nam je gotovo prišlo v prid. Vprašljive ključne pozicije, kot na primer mesto libera ali defenzivni sredinski igralec, pa so žal slej ko prej ostale odprte. Moram priznati, da trenutno nimam pojma, kako bo postava na prvi vigredni tekmi proti Borovljam. Vsi kaderski igralci imajo še priložnost, se vsiliti v prvo ekipo. V soboto je generalka proti WAC. Torej zadnja priložnost najti pravo postavo! Tekma proti WAC bo gotovo izrazila nekatera nova spoznanja, toda ker so nekateri igralci še poškodovani, bo verjetno potrebna še dodatna pripravljalna tekma. Na vsak način si od tekme proti WAC mnogo pričakujem, predvsem od novih igralcev. Hvala za pogovor! Z dr. Ivanom Ramšakom se je pogovarjal Franc Sadjak. Dob podlegel, Kagran zmagal -kljub temu še obstaja upanje Upanje zaman. Medtem, ko so Dobljani pričakovano Podlegli Transverju s 3:0, je Kagran na tujem premagal Gleisdorf. Tako je Kagran utrdil 2. mesto na tabeli. KDZ predstavlja dva nova filma Premiera dveh kratkometražnih filmov („Govorice - das Gerücht“ in „Karavanke“) v produkciji „filma mladje“ Koroške dijaške zveze. Vodja projektov je Miha Dolinšek. „Govorice - Das Gerücht“ je film o mladincu, ki je v notranjosti razdvojen. Film razpravlja o tabuizi-rani temi homoseksualnosti. Mladenič ne ve, ali naj se izpostavi družbenemu pritisku ali pa naj taji svojo identiteto. Scenarij je napisal 17-letni gimnazijec Stefan Hafner. V glavnih vlogah: Niko Sturm in Andrej Deskoski. Barvni igrani film traja nad 10 minut. Drugi film „Karavanke“, pripoveduje o dekletu iz Ljubljane, ki v Celovcu obiskuje neko srednjo šolo. Ko se konec tedna vrača v Ljubljano, opaža, da se ji prijatelji odtujujejo, v Celovcu pa se noče oz. ne more integrirati. Tako postaja tujka doma in tujka yjcraju šolanja. Film obravnava problematiko sožitja dijakov iz Slovenije in Koroške, ki se skupno šolajo v Celovcu. V glavnih vlogah: Nataša Žigon in Tamara Ojdanič. Barvni igrani film traja skoraj 23 minut. Premiera filmov bo v sredo, 16. marca 1994, ob 20. uri v Mladinskem domu v Celovcu Edi Oraže, Borovlje: Prej sem pogosto oz. kar redno zahajal k „Joklnu“ v 10,-Oktoberstraße, kjer sem srečal vedno mnogo znancev j n prijateljev. Žalibog je „Jokl“ zaprl vrata. Sedaj sicer iščem podobno gostilno, toda primerne ne najdem. Sploh v Borovljah nimamo gostilne, kamor bi Slovenci lahko zahajali in kjer bi se počutili domače. Je pač težavno. Konrad Blajs, Konovece: Ni gostilne, v katero bi redno zahajal. Sicer grem redno enkrat tedensko k Jamnigu v Ko-novecah, toda samo zaradi kegljanja. Drugače pa zaidem le ob raznih priložnostih v kakšno gostilno, ki je pač blizu. Da bi pa bil v kaki gostilni doma, Nemci temu pravijo Stammlokal, to gotovo ne. Za to mi primanjkuje časa. Marija Hede-nik, Velinja vas: Pijača mi sicer diši tudi doma, vendar jo veliko bolj uživam v domači gostilni pri Kna-berlnu. To predvsem zaradi gostoljubnosti, atraktivne gostilničarke in predvsem zato, ker tam izvem vse novosti. V to gostilno prihajajo tudi najlepši moški, žal pa ti ljubijo gostilničarko bolj kot mene. V kateri gostilni ste doma in zakaj? Pripravila Silvo Kumer in Franc Sadjak Valentin Šteharnik, Blato: Najraje sedim pri Mikicu v Pliberku. „Mikej“ ima najboljšo coca colo v steklenicah, na razpolago pa so tudi zanimivi barvni časopisi. Ob nedeljah pa sem kar blizu cerkve in tako dobim še dodaten „žegen“, ko se pogovarjam s številnimi nogometnimi strokovnjaki Pliberka in Slovenskega atletskega kluba. Stefan Kor-desch, Mala vas: Že 30 let vsak teden redno zahajam k Šoštar-ju v Globasnici. To pa zaradi tega, ker ima naš moški zbor tam vaje in ker tam srečam tudi mnogo domačinov, ki jih sicer ne vidim redno. Od časa do časa pa se prileže tudi dobro pivo, ki v gostilni še vedno nekoliko bolj „teče“ kot tisto, ki ga prinesem doma iz kleti. Aleš Šimenc, Celovec: S poslovnimi partnerji se naj- < pogosteje srečujem v lokalu, ki se imenuje 7 Himmel. Vzdušje in postrežba sta tam v redu, odlično pa je tudi pivo. Tam sem najmanj enkrat na dan, tako da lahko rečem: to je moj najljubši lokal. Če pa želim dobro jesti, grem v Zauberhütte, ki je tudi blizu naše Posojilnice. K slikam: 8 Carimpex Celovec 9 Import-Export Milan Breznik, Celovec 10 Uredništvo Nedelje 11 Posojilnica-Bank Celovec 12 Mizarstvo Kimovec v Dobri! vasi 13 Blagovni oddelek ZSZ Celovec 14 Zadruga-market Brnca Slovenske volilke in volilci kandidatom EL: 3@Bp Vym ©M® ü)©®@[te3 EM Enotna lista Einheitsliste ALJA ♦ 4 4 ■ Koroški volilni red zapostavlja vse manjše stranke. Nekateri se sprašujejo, zakaj EL kljub temu kandidira. ■ A Samo prepričljiv volilni uspeh EL obvezuje tudi večinske stranke. * Vaš glas za EL je torej za manjšinski mandat nujno potreben. VOLILNO OKROŽJE I Celovec, Celovec-dežela 1. ZABLATNIK Ingrid, 1955, knjigovodkinja, Bilnjovs - 2 . Mag. WAKOUNIG Jože, 1941, gimnazijski profesor, Kotmara vas - 3. OLIP Nanti, 1956, učitelj, Sele Cerkev - 4. Dr. GRILC Matevž, 1946, odvetnik, Celovec - 5. ORAŽE Werner, 1964, nameščenec, Borovlje - 6. Dr. SPIELER Marija, 1935, gimn. profesorica, Celovec - 7. Dr. PEINIG Anton, 1931, uradnik, Sveče - 8. Mag. ERRENST Marija Magdalena, 1953, učiteljica, Paprače - 9. KRUŠIC Franc, 1964, kmet, Velinjavas -10. TOLMAJER Valentin, 1949, uradnik,_ Spodnje Rute - 11. OGRIS Hubert, 1931, upokojenec, Trebije . - 12. Dr. SIENČNIK Matjaž, 1946, otroški zdravnik, Zib polje - 13. WERNIG Rozina, 1936, nameščenka, Kočuha - 14. JUG Florijan, 1958, gozdni delavec, Sele Cerkev - 15. Ing. JANK Črtomir, 1961, software-proizvajalec, Kotmara vas - 16. Ing. OGRIS Tomaž, 1965, tehnik, Stranje - 17. JÄGER Herman, 1926, upokojenec, Škofiče - 18. GOTTHARDT Vincenc, 1964, urednik, Celovec - 19. SABOTNIK Mirko, 1942, kmet, Plešerka - 20. MAK Marija, 1961, nameščenka, Sele Borovnica -21. Mag. FLORJANČIČ Franc, 1952, učitelj, Celovec - 22. TOLMAJER Nužej, 1942, nameščenec, Verovce - 23. Prof. DAVID Franc, 1934, učitelj, Celovec - 24. Dr. ZERZER Janko, 1935, ravnatelj, Celovec - 25. SMOLLE Karel, 1944, tolmač, Bistrica v R. VOLILNO OKROŽJE II Velikovec, Wolfsberg, Št. Vid 1. WAKOUNIG Andrej, 1954, uradnik, Dvor - 2. SMRTNIK Franc-Jožef, 1964, kmet, Korte - 3. STURM Sonja, 1969, učiteljica, Mokrije - 4. KUMER Fric, 1937, kmet, Blato - 5. SADOVNIK Bernard, 1964, tajnik, Podroje - 6. KATZ Lenart, 1946, ravnatelj, Gradiče - 7. BLAŽEJ Mira, 1958, gospodinja, Podkanja vas - 8. Mag. KUCHLING Zalka, 1961, učiteljica, Velikovec - 9. Dl DOMEJ Stefan, 1958, kmet, Rinkole - 10. PETEK Tomaž, 1930, mizar, Zagorje - 11. STARZ Franc, 1948, nameščenec, Klopinj - 12. KARNER Hanzej, 1960, bančni uradnik, Djekše - 13. KORDESCH Blaž, 1951, uradnik, Nonča vas - 14. WASTL Martin, 1945, kmet, Lovanke - 15. ROSENZOPF Stefan, 1973, prodajalec, Podgora - 16. HUDL Janez, 1937, nameščenec, Mala vas - 17. STERN Paul, 1964, podjetnik, Stara vas - 18. Mag. VOUK Rudi, 1965, odvetniški pripravnik, Dobrla vas - 19. KERT Kati, 1961, kmetica, Konovece -'20. PANDEL Martin, 1958, nameščenec, Ob jezeru - 21. KUŠEJ Valentina, 1940, kmetica, Šmihel - 22. Mag. LOGAR Jakob, 1962, učitelj, Gradiče - 23. HAJNŽIČ Lado, 1940, tiskar, Rebrca - 24. GRILC Franc, 1934, upokojenec, Libuče - 25. SLUGOUTZ-STERNAD Gregor, 1963, kmet, Lancova - 26. Dr. SIENČNIK Milan, 1933, živinozdravnik, Dobrla vas - 27. KOMAR Pepej, 1955, zidar, Metlova - 28. KORDEŽ Hubert,J 960, kmet, Podjuna - 29. KRASNIK Marija Terezija, 1951, šivilja, Mlinče - 30. URSCHITZ Gertraud, 1953, šivilja, Železna Kapla - 31. ZABLATNIK Pavle, 1960, nameščenec, Brezje - 32. Vzbgm. PARTL Jože, 1947, kmet, Bistrica - 33. Dr. APOVNIK Pavel, 1935, uradnik, Šmarkež VOLILNO OKROŽJE III Beljak, Beljak-dežela 1. Dl MIKL Hanzi, 1960, kmet, Ločilo - 2. ISOPP Mirko, 1971, nameščenec, Gorinčiče - 3. DRAGASCHNIG Hanzi, 1959, revizor, Koren - 4. SCHNABL Joz, 1936, kmet, Drašče - 5. KARGL Foltej, 1953, kmet, Bače - 6. LESJAK Ludwig Peter, 1966, kmet, Breg - 7. Mag. DEBEVEC Annemarie, 1969, pripravnica za davčno svetovanje, Grpiče - 8. TRIESSNIG Simon jun., 1970, študent, Loče - 9. MIŠKULNIK Marija, 1926, upokojenka, Velika vas - 10. Mag. LESJAK Stefan, 1963, nameščenec, Vrba - 11. JANEŽIČ Franc, 1956, avtomehanik, Leše - 12. KERNJAK Marijan, 1957, kmet, Trebinja - 13. RESSMANN Stefan, 1966, kmet, Ledince - 14. STICKER Hanzej, 1967, kmet, Št. Peter - 15. MILLONIG Tomo, 1967, učitelj, Drašče - 16. Mag. ORAŽE Mirko, 1950, učitelj, Semislavče - 17. MIKEL Hubert, 1964, nameščenec, Svatne - 18. Dl KATTNIG Franc, 1945, nameščenec, Spodnje Goriče - 19. Mag. PIPP Marjan, 1962, nameščenec, Dolnja vas - 20. ANTONIČ Michael, 1933, hotelir, Reka