TOVARNIŠKO
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
METLIKA
S tem, da smo se odločili, da bomo začeli izdajati v naši tovarni svoje glasilo, smo prevzeli naso veliko delo in odgovornost. Nismo se v celoti zavedali težav in problemov, ki oo se.pojavili 2o pri sestavljanju prvo Številke našega glasila. Vendar smo naleteli na
f
razumevanje zlosti pri tov. ditoktorju. ki nam jo oblju bil vso moralno in materialno, pomoč.
Verjetno so bo zdela nača prva Številka marsikamvu.prirvc enolična, premalo zabavna in pestra. Prosimo, da nam to oprostite. Stromoli bomo na tem, da bodo naslednje Številke po vsebini bolj pootrc. Pri tem so obračamo na vac bralci, da boste v glasilu sodelovali a svojimi prispevki, zlasti iz vašega življenja in dola, Veooli bomo vsakega vašega predloga, ki ga bomo upoštevali ter o tem pripomogli k čim bolj kvalitetnemu glasilu.
Glasilo bo izhajalo enkrat mesečno. Prispevke sprejema .uredniški odbor ( tov. Žnbčičcva).
Uradniški odbor
VILtfBM PBAHIČ tehnični vodja
" BETI " Metlika
NAŠI PROIZVODNI USPEHI IN PROBLEMI
Že bežen pregled na zgodovinski razvoj podjetja nampokaže, da*®je naše podjetja od svoje ustanovitve ( v Metliki ) ter s priključitvijo*! integracijo ) obratov Črnomelj, Mirna peč in Dobova razvijalo dinamično.
Kapacitete podjetja so selo hitro naraščale. Vzporedno s tem .se je vršila tudi proorientacija gledo izdelkov.
Vse to je zahtevalo maksimalen napor strokovnega kadra, ki pa je bil maloštevilen in zato tudi preobremenjen.
Posledica tega so bili številni problemi, ki so so pojavili žc na začetku obstoja podjetja.
Problemi sc se pojavljali predvsem pri nabavljanju surovin, pomožnega materiala, utenzilij, proizvodnji, kaker tudi v plasmonu izdelkov.
Namen tega članico je, da va3 seznanimo 3 spremembami, ki so nastale v posameznih proizvodnih oddelkih.
Že prej sem omenil, da je v zelo kratkem času bila izvršena strukturna sprememba strojnega parka in proizvodnega asorti-mana. To jo posebno vazno za obrat v Metliki,
Glavne probleme in naloge je morala reševati tehnična služba
Poreč problom je bil pomanjkanje strokovnega kadra, če začnemo z .neposrednimi proizvajalci, mehaniki za vzdrževanje strojev, tohniki, preddelavci, mojstri, pa do posameznih oddelkov.
IstG problcno inajo vsa na ncvo ustanovljena podjetja.
Sode nova podjetja inč j o tudi ugodnost, da za Sase izgradnjo izSolajo strokovni kadar.
Naša tovarne take ugodnosti ni incla, ker je norela obdržati nivo takratne proizvodnje, istočasno pa je nerala vpeljati nove stroje in novo tehnološke procesa, kar jo terjalo ogromno del:vne silo.
Zaradi slabo tradicijo v trikotažni industriji je v krajili (loj er so naši obrati prišlo do naksinalne obremenitve maloštevilnoga kadra. Ti naloštovilni strokovnjaki oo sc zares trudili in nosebično posredovali ovoje znanje neizkušen:	dolevni	sili«
Velika naloga obratnega otrokovnoga kadra je biloe osvajanje tehnike dela, priučevanje nove delovne sile, optimalni izkoristek strojev ter doseganje odgovarjajoče kvalitete. Nasprotja, ki so se pojavljala so bila nujna, Nekateri mojstri in preddelavci še sami niso imeli dovolj prakse in so zaradi tega težko in počasi priuče-vali nove moči. Včasih je scvedo- prišlo tudi do površnosti pri delu.
Ko so si kadri pridobili najnujnojšo pakso se jo postavilo vprašanje izkoristka strojnega parka'. Vzporedno s tora se jo pojavilo vprašanje kvaliteto.
Zaradi novo nastalih problemov jo bila proizvodnja mala, kvaliteta pa slaba. Toda povedati moremo, da sc vsi ti problemi uspešno rošujojo in, da jih jo vsak dan manj«
Zaradi boljšega pregleda splošno situacije in stenja v podjetju moramo pogledati vsak proizvodni oddelek posoboj o
RASGHBL PIETILNICA S SNOVALI
Glavni pogoj za optimalni izkoristek strojev, kvalitetne proizvodnje ter racionalno porabo surovin je dobro snovanje, Soprav je to bilo vsem jasno* Snovanju ni bila posvečena potrebna pozornost. Snovalko so včasih delale samo, kakor so pač vodole in znalo.
Besultat jc bil. nekvalitetno snovanje, čipke z napakami, volik procent odpadkov in drugo•
Iz toga lahko sklepamo, da jc za snovanje bil potreben izkušan olovok, ki bi dajal nalogo za snovanje ter isto kontroliral, kvantitetno kakor tudi kvalitetno.
Polog tega se je učinek (storilnost) snovalk meril po številu naonovanih metrov oz. po metraži. Zaradi tega seveda ni bilo mogoča-kontrola učinkxu.J3novalke so nasnovale manjšo dolžino kot je sicer bila predpisana, tear tako dosegle večji zaslužek.
Pri takem načinu dela je prišlo do tega, da sc je pri oni in i3ti osnovi on ali več valjev izteklo prej kot drugi valji, kar jo povečalo procent odpadkov.
Ta problem je ugodno rešen tako, da je za kvaliteto snovanja zadolžen obratni tehnik, istočasno se je prešlo na nagrajevanje snovalk po kg imenovane osnove.
£z storilnosti raschel strojev se da sklepati, da takšen način dela v 3novalnici popolnoma ustreza vsem zahtevam.
Seveda s tem niso rešeni vsi problemi snovalnicc in je treba šc veliko truda in dela, da dosežemo optimalne rezultate.
Vzrok za slab izkoristek strojev je tudi pomanjkanje valjev. Včasih se jo zgodilo, da nismo imeli praznih valjev in zaradi tega ni bilo mogoče nasnovati rezervne osnove. Ko se jc osnova iztekla se jo pristopilo k snovanju, stroj je te čas stal, kar pa je povzročilo dvakrat slabši izkoristek stroja in povečanje rožijskih ur.
Toda oo otc. preddelavec in obratni tehnik iznajdliva se da tudi to delno rešiti.
Ako pogledamo delo na rešlih bomo videli, da je poleg snovanja vežnei eo delovna sila, ki pa jo bila samo priučena. Odločilno vlogo pri pr iu <2 e vanju delavcev morajo imeti preddelavci,; Decembra lota 1964 je bilo 23 delavcev na 8 strojih* ki so delali v troh izmenah.
Od takrat pa do danes smo spustili v pogon se tri stroje.
Med ten čason so prenehale delati tri delavke in na njihova mesta so prišle tri novinke. Vse to nas je prisililo, da ukinemo tretjo i ameno in, da kompletirono prvi dve izmeni.
Poleg tega sme ned ton.čason iz notranjih rezerv drugih oddelkov poiskusili priučiti dosc.t delavk za delo na rešlih. Toda usijcIo nam je priučiti samo tri zgoraj onenjGno delavke,. Vse ostale niso bile dobre za delo oz, niso odgovarjale na delovnih mestih. Vzroki za to so bili: slab vid delavk, mlndelctnost nekaterih delavk in nezainteresiranost ca delo. Ser eno kasneje začeli izdelovati tudi nove artikle smo ponovne vpeljali tretjo izmeno za nekatere stroje. Pri ten sne omogočili delavcem, ki oo imeli že prej pri dolu dobre uopehe, da so delali pri več, ' strojih in si-cef dvr; delavca sta stregla trem strojen, Haloga prod dela-cev v oddelkih je, da svoj dolrvni čas posvetijo priučovanju delavcev in s ten omogočijo, da so delavci v čir: krajšem času usposobijo za določeno delo.' Ha ta način bomo omogočili 3vojcnu od d e licu rentabilno poslovanje, in dosegli kvaliteto, ki se zahteva* V oddelku imamo tudi skupine mehanikov, ki je sposobna samostojne izvrševati popravila strojev in vzdrževati colotni strojni park.
\
SNUTKOVNA PDETILNICA IN SNOVAiA
Vse kar je bilo rečeno za snovanje za rašel stroje, velja tudi za snutkovne 3troje. Snutkovni stroji sami pa potrebujejo večjo analize.
Število teh strojev se je povečalo od decembra do danes od 9 na 16 strojev. Do konca lanskega leta je osem strojev delalo v troh izmenah.
Pomanjkanje surovin - sintetike kakor tudi viskoze, nas je prisililo, da ukinemo tretjo izmeno in, da poženemo novih sedem strojev v dvoh izmenah.
Pomanjkanje surovin se od časa do časa samo delno odpravlja. Nabavljanje viskozne prejo jo pomanjfclivo. Polog toga pa dobimo samo II,III in colo IV klaso, kar pa povzroči večjo število napak v blagu.
Kar se tiče delovne sile (pletilci,pletilke) lahkp rečomo, da ustreza sedanjim pogojen dela* Polog toga stalno sprejemano novo delavce za priučitov za delovno mesto - ple-tilec. Na ta način si bomo pridobili nujno potrebno delovno silo.
Kakšna naj bi bila delovna sila v plotilnici, noška ali ženska?
Nekateri naši strokovnjaki so nišlonja, da bi delovna sila v plotilnici morala biti izključno žonska, drugi pa mislijo, da nora biti moška.
Strokovnjaki, ki trdijo, da v plotilnici nora biti žonska dolovna sila provij e, da žensko bolj ustrezajo občutljivosti strojev in prediva, žonsko imajo bolj nožne in fine roke tor več potrplcnja in večjo podontnost pri delu.
Za stroje, ki pletejo huftanco ali drugo ointetiko moramo postoviti človeka z izredno finimi in mehkimi rokami. Tak človek jo v naših podjetjih ženska . Tudjt vdovanjo zahteva fine roke.
Kar se tiče fluktuacijc delovne sile vidimo, da jo ta pri ženskah izrodno volika.
Zato so nekateri naši strokovnjaki mišljenja, da je treba
>
v pletilnico nastaviti varno moško delovno silo (moč). Tej drugi skupini strokovnjakov se pridružujem tudi jas.Tudi v tem oddelku morajo preddelavci pomagati plotilcem; poka-2ati jim morajo kako je treba pravilno delati, opozarjati na čistočo in nego rok.
Pogosto pride pri vdevanju do poškodovanja sosednjih niti kar pa povzroča napako v pletivu in zastoje strojev. Sa vse to ko krive grobe roko plctilca. Problem potrebnega števila mehanikov v tem oddelku še ni popolnoma rešen,
LjudJ.% iz k aterih jje	sedanja ekipa, bodo v pri-
mernem času selo dober kader.
Seveda, če bodo vsi vestni in, če bodo vztrajali na tem, da St pridobijo potrebno sna.ije sa vzdrževanje strojev, odstranjevanje okvar in ee bode solidno prenašali svoje znanje starin kakor tudi novim delavcem.
V obeh oddelkih snutkovne in raoohel pletilnico dosegamo vsgk dan boljše rezultate. Izboljšana je kvaliteta , zmanjšana poraba utenzilij (igel,platin idr.).
Prej so bila velika odstopanja od normativov, glede kvalitete in porabe utenzilij. Mislim, da je nožno ne je normativov še bolj zožiti. Zaradi tega jc potrebno vprašanjo kvaliteto, porabe utenzilij, in količine odpodkevf stalno potencirati os, postavljati na dnevni red.
Mislim, da jo treba za vso dosedanjo uspehe oddati posebno priznanje tov. Tajnerju, ki jc tehnični svetovalec obeh oddelkov.
ODDELEK OKROGLE PLSTILNICE Id IRSVIJAINICE
Ta oddelek jc v selo kratkem času pretrpel popolno zamenjavo strojev in asortinana. Zaradi tega se jo v ton oddelku pojavilo pomanjkanje strokovne, delovne sile, posebej plotilcev-ik, Kvaliteta pletiva jo bila izredno slaba oz. še zdaleč ni ustrezala normativom. Poraba igel je bila ogromna. Kontrola in klasifikacija pletenin ae jo vršila primitivno na nizi.
Tako so napake na notranji strani pletenino ostele nevidne*
seradi togu smo imeli veliko reklamacij. Stroj sc pregledovanje jo kii skoraj celo leto neuporaben* Odkar smo ta stroj zečoli uporabljati ii.ir.aio bolj na tečni pregled blaga, realnejšo klasifikacijo in pravočasno intervoncijo te lini Sne službo sa
pobolj:;an;jo kvalitete blaga.
Kot je za sirutkovnc- stroje važno snovanje, take jo ar. okroglo stroje vrine provijcnjo* Zn trikotažo velja : " dobro prcvito-nap.l aplotono. ”
Toda to geol j svoj čas niso upoštevali In je sato prišlo do slabega previjanja in velikega lerar igel kakor tudi do slabe kvalitete pletenin.
Z ods tr m;} ovan j on napak v prcvijnlnici sne dosegli boljšo kvaliteto pletiva in manjšo število lomov igel. Toda kapaciteta previjnlnico je še vodno slabo velela jena z kapacitetami plctilnicc.
V prcvijalnici inanejen križno prcvtjalni stroj s 2:c2o vreten in eden stroj zn paralelno previja?je z 2 x 12 vreten. Januarja 1965 smo dobili 4 okrogle stroje in en intorlcch.
Do takrat se tri stroji predelovali helanoo z križnih navitkov, ki jih ni bilo treba previjati. Drugi trije intcrloki in vsi foinriji pa so predelovali bombaž in melcnž. Tokrat je kapaciteta prcvijalnlco bila nad/voljiva. Ko sr.o sedaj načeli na vseh intorlokih predelovati no.lnnž smo opazili, da kapaciteta pro-vijalnico ni zadosti velika in, da zaradi tega nekateri stroji včasih stojijo.
Ta problem nameravano rešiti tako, dr. bn:o remont ir ali še on stroj zn paralelno previjanje. Str'j bo imel 12 vreten in bo previjal ne. vretena velikega formata.
V tej plotilnici nam jG primanjkovale tudi mojstrskega kadre. Imeli or.c c or m enega samostojnega mehanika in eno ga pomočnika, tor dve vajonoa.
Ta ekipa mehanikov je delala vedno bodo v prvi ieneni.
Poaledica tega j c Mic okronan količina blaga II ln III kvalitote, večji zastoji strojev kakor tudi prevelika poraba igel. Januarja sr.o sprejeli v službo Se otioga mehanika tako, da sno sedaj imeli za prvo in drugo izno-* no po enega mehanika. Takoj smo opazili poboljšan jo kvalitete pletiva. Zmanjšani so zastoji in poraba igol.
Naši strokovnjaki proučujejo možnost, da bi v križno provijclni stroj znanke "Kovinar" vgradili St dva olo-nenta s 2 x lo vneten. Na ta način bi problcn previjanja popolnoma rešili.
ODDELEK ZA PARANJE IN ADJUSTIRANJE ČIPE
Dola v ten oddelku se vrši izključno ročno. Innne naslednja dela: paranje čipk, klasifikacija in adjubtiranje za lastno reprodukcijo ter prodajo. Paranje čipk na pasove je^ljučno delo v ten oddelku. To delo je odvisno od dveh faktorjev: 1. sposobnosti in iznnjdlivcsti
delavke in 2. kvalitete vezave parajoče nitke oz. od apreture čipke.
Prej sc je obračun storilnosti (učinka7 paranja vršil po posamezniku. Ta način obračunavanja jc ugajal vešči; in dobrin delavkan. Če so več sparr.lo so tudi več zasluzile. Za nenj vešče oz. nanj sposobne delavke pa ta način ni bil dober. Tudi za kolektiv v celoti ta način ni bil dobdr zato, k^r ni bilo noč aparati potrebno količino »Zlato eno v februarju prišli na obračunavanje po skupinah. Ena skupina od 5-7 delavk dobi nalog za aparat in adjustirat določeno količino čipk in je na podlagi doseženega učinka nagrajena.
Na ta način 30 dolr.vke 3ono izločile nanj pridno in nanj ep sobno ljudi. Toko delavko bo poten ali preneSčcrie na drugo delovno nesto ali pa eo dobile odpoved.
V doconbru 1964 in Januarju 1965 Jo bilo v ten oddelku zapcolono 4o dolavk. Polog toga jo cca 2o delavk pri&lo v ta oddelek It Šivalnico, ker ten ni bilo zndonti fleln.
Kljub tonu, da jo število delavk, ki sc delale v ten oddelku bilo ogromno, so bili rezultati solo slabi,
V teh dveh nc-secih je bilo oparano 698 tisoč metrov
oz o 3Q4*ooo n. V februarju 1965 je bilo oparano 955.:oo n čipk, čeprav jo delale seno 3o delavk, v januarju jo polog paranja čipk bilo proadjustirano 533.ooc n čipk,
V ton obdobju je prišlo do napake v vezavi parajočo niti, za kar jo vsekakor kriva r^achol plotilnica in jo zaradi toge. paranje bilo nočno otežkočano.
Ko sno omenjeno napako opazili sno takoj ukrepaliftoda, še vodno cd časa do časa prido do kakšno napako.
Včasih so nokatori pasovi čipk sploh no dajo parati in jo taka čipka neuperrbna. Tisti pasovi, ki se težko parajo so pri poronn poškodujejo tako, da imame veliko količino II in III klase.
Velika količino doklasiranc čipke ( II in III klasa) zevi ra nadaljno prodolnvo (morjenje in ndjustiranje) ter povzroči velike količine odpadkov.
Iz vsega toga je razvidno, da jo proizvodnja toga oddelke nočno odvisna od kvaliteto pletiva v raochol pletlinici. Zato moreno proizvodnji v raschol plotilnici posvetiti čin vočjo pozornost,
ODDEI&IC BARVARNE:
je oddolok kjer so vrči dodelava in oplenenitonjo naših proizvodov, Glede strokovnih kadrov ta oddelek ni inol dosti problemov.
Problon, ki je bil in, ki je še sodaj; so arcd3tva za proizvodnjo. Celoten strojni park jo zastarel In primitiven, kar solo ovira dolo (locono kadi, aparat za fiksiranje itd.) s ten 3no prisiljeni, da za jSžilSe fazo oplemenitenja dolij o uelugo drufeo tovarno (Nada Dini£, Modjir.urska trikotaža itd.). Vso to nam povečuje otroške proizvodnjo in zmanjšuje produktivnost.
Peter VujSič direktor ” BETI "
M E T u I K A
SAKO V HITREM IN ODLOCNEIvi UKREPANJ TT BOMO NAŠLI SOLIDEN ISHOP
Zadnjih nekaj let no naši državni in politični organi vlagali ogromno napore v irrepričevanje, opozarjanje in celo potom raznih instrumentov -prisiljevale gospodarsko organizacije k zmernejšemu in racionalnejšemu gospodarjenju s splošnim družbenim "bogastvom.
Ti napori so prišli do izraza na VIII kongresu ZKJ•
Kljub vsem tom naporom niso bili doseženi sr.dovol jivi uspehi, radi česar jc bila iz dneva v dan bližja inflacija (zgubljanje vrednosti denarju). V izogib naj-hujšomu so naši državni organi pristopili k široki gospodarski reformi ker so is dneva v dan izkazuje kot odini izhod is te situacijo.
Znano je, da sc v svetu kakor tudi v rasnih državah, pojavljajo od časa do časa ekonomske krizo, tako ti znaki tudi nun niso prizanosli.
Napačno bi bilo misliti, da ni izhoda iz teh gospodarskih tažav, ni pa se noč izogniti določenim administrativnim ukrepom. Nekaj takih ukrepov je bilo izvršenih vrsta jih pa čaka, da po temeljitih pripravah in študijih otopijo v valjava. Predpriprave za čin uspešnejšo administrativno gospodarsko posege jc bila " Urodba O zmrzovanju con1'. Prvi ukrop, ki je tenu sledil je vrsta predpisov, ki urojujejo odnosno poootrujojp kreditno politiko. Skušal ton navesti nokaj teh ukrepov, da si bo braloc lažje razlagal tudi določene ukrepe znotraj podjetja.
-«e -
Ti ukrepi so: Manjšo možnosti so najel; jo kr odi ta za sezonsko zaloge ali pr. colo ukinitev toh zn izrodne zalogo o To volja posebno za industrijo# Zmanjšana jo možnost najetja krodita za določene pošlo#
Rok vračila morebitnega kredita je skrajšan na minimum o Temu ukrepu je sledil ukrep, ki obravnava kreditno sposobnost podjetja« Ta ukrep postavlja pred nas brezpogojno nalogo, večati lastni sklad obratnih sredstev istočasno z večanjem obsega proizvodnje, kakor tudi vprašanjg razširjanja reprodukcije. Sprijazniti so namreč moramo s ton, da beno v bodeče o vsakem nagon dinarju razmišljali več, kje in na katerem mestu bo ekonomsko boljše naložen*
Iz lota v loto 3no mirno spremljali naše negativno bilanco v zunanji trgovini. To sno. sicer pročitali in vseli na znanje, toda vedno s pomislekom, da tu ni naše krivde. Tonu ni tako! Vsa leta sno od skupnosti izsiljovali bodisi na ta ali oni način dragoceno devize na naše surovino. Ni na mestu izgovor, češ, saj nismo sano ni. Priznati namreč moramo, da smo tudi ni krivci v ten pogledu« Znano nam nora biti, da se gospodarsko neko države ne vključijo v gospodarstvo sveta z nobeno dejavnostjo bolj ko£ preko zunanje trgovino, še posebej preko izvoza svojih dobrin.
Z izmenjavo blaga mod posameznimi državami pa vpliva ovotovno gospodarsko na trge posameznih držav in preko toga na njihovo gospodarstvo pa naj bo ta ali ona država So bolj zaprta vase kot popolna zaokrožena enota.
Naša država je v lotih 1951 do 1965 stalno večala izvoz od 6 - 35$ letno, stopnja porasta brutto dohodka pa jo posebno do lota 1957 zastala (stagnirala). Taka situacija jo razumljivo vplivala na razvrednotenje denarja na domačen trgu, kar je imelo za posledico potrebo po večjem denarnem obtoku« <
V ti3tcn času taki ukrepi kot jih izvajano donos niso kili možni, ker hi onemogočili rast standarda našega Slovaka« Od takrat do danes po jo naš gospodarski potencial toliko norastol, da ho v .o ton ju prenesti tudi odločnejšo ukrepeHes je, dr tega ne ho sdrsala vsaka gospodarska organizacija, vendar tista, 1:1 ;jc gospodarila smotorno več let nas a j ho to kr is o vsekakor preživela«
Ko raznišljano o vbod navedeno n na norouo nino vprašanja kaj ho s naš in podjetjem, kajti vcgm ten to Savan so no pridružile So težavo, ki nastanejo radi odgovornih ljudi (subjektivne težavo)• Za pravilne ekononako poslovanje, uspešen dvig produktivnosti je nujno, de razvijemo te osnovne Činitelje: tehnologijo, sinteu planiranju, siston analiz, orgtinizaoijG dola in sproščanje v3oh oblik sodelovanja vsakega člana kolektiva v okvirju Širokih nežnosti, ki jih daje sluten samouprave.
ITodvcnno jo podjetje napravilo velik tehnološki razvoj, vendar je bil ta sunkovit brez kontinuitote »©pretrga noge: vključevanja dosežkov tehnološko znanosti« ~?oslo-dico toga načina dola so v podjetju donos očitno in 30 postalo razlog prepočasnega dviga storilnosti dola«
3iotoa planiranja jo sioor kolikor toliko razvit, vendar jo nodoelodon in zato nujno vnaša v orgrniznoljo dela znodo, ki .00 kužo v rokovnem odnosu d? kupcev, tor stalnon prekinjanju šo razvitih, proizvodnih del« Vsaka stvar v podjetju postaja M nujna ali zelo nujna" pojon normalnega poslovanja pa so dav 10 bolj in bolj odtujuje.
Organizacija dola je bila pr o pušč ona individualnemu ro-ševanju posameznih probloriov ln jo praktično nikdar nismo sistematično proučili in dopolnjevali. Vršo študijo c organizaciji dela so potekalo v okvirjih grobo (mokro) organizacijo medtem, ko uo v problcao podrobno (nikro) organizacije nihčo ni spuščal, neopazno jo prišlo do dejstva, da so so v podjetju uvoljavili razni administrativno - birokratski sistemi, ki zavirajo Sivo člo-vokovo aktivnost«
Politično organizacijo so go g svojin dolon pri ton eunkoviton vzponu izgubile in zcnonorilo koncopt oisto*-natskoga političnoga dola, 3iaton eonoupravljanja jo rolctivno dobro razvit, ne glode na težavo, ki jih jo noral prebroditi, Sihotapljanjo biiokratizna v sistonu organizaoijo dola pogosto razvoljavlja aprojoto eklopo samoupravnih organov ali jih nohoto iznaličujc. Dejstvo pa je, kar no anouo pozabiti, da je podjotjo napravilo voliko razvojno pot od prvih dni do danoo in oo aktivno vključilo v razvoj modoma tohniko.
Velikokrat in na nnogih nootih nan jo bilo izročeno pri * znanjo za snotrno in dslokovidno gospodarsko politiko v ped jot ju, IT e norono sc pa pohvaliti, da ono v orgonlza— ciji dola tako daleč, kot v tohnični pripravijenosti.
V notranjosti podjetja prihaja do raznih nepravilnosti, ki so ve činona subjektivnega značaja. Začeti norano nanroč takoj broz odlašanja a pooobnin ukrepanjon v poglodu odpravo določenih ponanjklivoati. Pristopenjo k takojšni odpravi vooh ponanjklivoati bi prav goto-to to akcijo izmaličilo. K V3en problemom norano pristopiti z največjo doslodnootjo, da bi a ten dosegli nujno potrebno učinkovitost. Za začetek bono navedli le nokaj konkretnih nepravilnosti katorin želino posve-« titi prvo pozornost in katorin so norano v bodoče brezpogojno izogniti.
Člani upravo podjetja čosto potujejo v isto sner ne, da bi vodoli drug za drugogn. Uslužbenci potujejo v razno krajo se vračajo in drugi dan ponovijo isto pot nanosto, da bi tara pronočili in naslodnji dan nadaljevati z dGlon, S ton nastajajo nopotrobni otročki. Pogosto so dogaja, da uporabljano drago provozo četudi, niso nujnoga karakterja, Tolofonskih pogovorov jo šo voliko takih, ki so dajo nadomestiti z piononin sporazumevanjem. Jasno je, da včasih zaredi pozabljivosti enega.ali drugega ni bilo pravočasno neko dolo izvršeno in je zaradi tega prišlo v kategorijo nujnosti, kjer sc morajo uporabljati hitre zveze in prevozi.
V polni meri se zavedamo težav, ki 3ih imajo naše službe in urno jim v normalnih časih lahko dovolili. Spričo ee-danjo situacije bo pa potrebna rosna kontrola in ukrepi za nižanje stroškov^. Morali bomo tudi stroške reprezentanco spraviti na ninunun.
Poglejmo razmere obrata plotilnico. V prvi vr3ti hočejp. obravnavati objektivne težave, ki jih ima ta obrat, Zavo-dano so, da obrat ni izpopolnjen z vsemi dano3 obstoječimi pripomočki, vendar jih inamo toliko, da z nekolik ko večjim trudom zagotavlja uspečno proizvodnjo. Mnenja sen, da naša tehnična inteligenca premalo razmišlja o težavah, ki smo jih v stanju izvršiti z lastnini silami. Premalo jc razmišljanja o združitvi teorije a prakso. kljub temu, da so nase klimatsko naprave zelo borno, polagamo premalo skrbi, da se uporabljajo vsaj toliko, kolikor so z njimi da omiliti neprimorna klima za normalno proizvodnje.
Vodilni tovariši vse preveč cenijo fizično delo in ob ten pozabljajo na teoretični del, ki je pogosto vzrok slabih rezultatov. Vsak vodilni človek bi moral prefl začetkom procesa posvetiti več časa pripravi dola In redu v oddol-ku.
Odnos do raznih pripomočkov jo več kot kritičen, kar do-kazujojo rasni vijaki, bloki in členi verig, ki jih najdeno lahko na vsakem vogalu. Premalo razmišljamo o reciona-lizaoiji v ten pogledu, katera bi bila lahko izpeljana z zelo nizkimi stroški.
Prepričan sem, dn se nihče ni bavil s škodo, ki nastaja na naterialu, raznih zabojih in kartonih. Odgovorni ljudje tudi ne vztrajajo, da bi blago zapustilo stroj v čisten stanju, temveč dovoljujejo, da m.ohanik ali delavec vrši popravilo stroja in se naslanja z zamaščenimi rokami in obleko na belo blago.
Tako nastajajočo škode, ki so večinoma subjektivnega značaja segajo lotno v nekaj dosetin milijonov.
Potrošnja utcnzilij sc aicer relativno manjša, vondar no moremo trditi, da bono s takim načinom dela v katerem smo, dosegli normalo, V tem pogledu jo dnevno treba posvečati več časa za normalizacijo toga problema,
pogaja so tudi, da turovo blago odlagano na prašne prostore in več dni pc robovih hodimo. Obravnavani oo bili tudi slučaji, ko so v surovem blagu ležali in malicali tor so petem spraševali, od kod je blago mastno in defektno,
V barvarni je opaženo, da po več dni tečo voda zaradi pc-kvnrjono pipo0 Zavedati so moramo, da so stroški vodarino visoki in segajo v voč sto tisočev,
V kotlarni nam je znano, da trošimo cca l,5oo ton premoga lotno. Ni bilo rcdlco, ko je premog bil na dežju in snogu, čeprav je bilo dovolj prostora v sami kotlarni.
Vzdrževalna skupina bo morala posvečati več pozornosti materialu, da nc troši novi les, kjer jo možnost uporabo starega. Vodja vzdrževanja s pomočjo sekretarja in vodjo osnovnih srod3tov bo moral prisiliti obratovodje, da bedo bolj skrbeli za svoje napravo in opremo, kajti če bo šlo to tako naprej bodo ostali obrati brez oken, okvirjev in šip, kjer jih od vodilnih ljudi nihče ne pogreša ali zahteva postavitev v prvotno stanje.
V krojilnici in konfekciji sc pogosto nabirajo razni ostanki, ki končajo v odpadkih, kar smo že večkrat ugotovili. Nc redko so najde ned odpadki tudi col izdelek oli dol njega, ki ga nihče ne pogreša.
V cilju racionalizacijo bo morala tehnična služba brezpogojno in hitro izvršiti revizijo tehnično dokumentacijo in ukroniti vse potrebno, da bo zagotovljena največja ovidentnont materialu v proizvodnji kjer bo nožno ugotoviti vsako najmanjšo odstopanje.
Voda tu skladišč lahko očitamo zelo raalonarni odnos do embalažo? ki v našem planu ne zavzema majhno postavko* Dostikrat '3o zgodi, da prepustimo večje količine zbojov na dežju in jih pospravimo šolo naslednji dan, ko so nolcri* Smatramo, da prejem blaga v kvalitetnon in kvon-titetnen pogledu jo več kot kritičen.
Energetski oddelek kjub polni zasedbi dovoljuje, do oo nekateri stroji žo nokaj mcsocov ponoči, podnovi ob nedeljah in praznikih osvetljeni, kor luči na njih no posedujejo stikala* da bi bilo moč luč ugasniti.
Mehanična in kleparska delavnica trosi vse proveč novega materiala, čeprav bi se marsikja z razmišljanjem dalo izvršiti neko delo veliko cenejšo iz starogn materiala.
To mnonjc velja posebno za kleparsko delavnico,
Havodcl sen lc nokaj drobcev za prvo številko našega glasila« V naslednjih številkah bomo obravnavali konkretna področja In smatram, da je najnujnejše področjo kompleksnega nagrajevanja po učinku. Prepričan som, da jo to področje VGlikokrat vzrok, da so organizacija dola no odvija normalno.
Drugo področje> ki se ga bomo morali lotiti zelo hitro j« področje medsebojnih odnosov, Icar so najbolj odraža v fnniljarnosti, ki povzroča skrivanjo raznih nepravilnosti ned nami. To področjo smatram, da bo najtežjo in bomo nornlS Imeti nočno podporo v družbenih organizacijah, kar do sedaj ni bilo čutiti.
Prepričan sen, da v ton trenutku noben faktor ni tako vagon kot hitro ukpropanjo, kajti samo hitro ukrepanje lahko omogoči, da bo naše delo v bodočo čin plodnejšo.
\