©IT ATE I JI! Prosimo, poglejte na številke poleg u dan, ko Vaia naročili' ^ ^e. V teh časih eplošneg- ^ potrebu- je list V> X \ w* piu tno sovruaiio pairvino la-čjo. en transportni paraik in dva veiika čolna z vojaštvojfi, ki je bilo n» potu s Krima na Kavkaz. več dni pošiljajo Nemci več tisoč vojakov in mnogo tankov proti ruski črti na Kavkazu, pa vsi napori so bili zaman. Na enem samem kraju so Nemci pustili na bojišču 1400 mrtvih in razbitih je bilo 1*2 tankov. Slovenski guerilci napadajo Metliko Od Italijanov kontrolirani ljubljanski "Slovenec" poroča v svoji številki od 19. marea: "Od 4. do 7. marca so partizani napadali Metliko. V teb napadih so izgubili 130 mrtvih in 200 ranjenih. "Svoje žrtve so odnesli deloma proti Kolpi, deloma pa v Gorjance, kjer so jih pokopali. Svoje ranjence so nastanili v cerkvi v Radovici." (Vas Radovica se nahaja na Dolenjskem, par kilometrov severno od Metlike. — Op. JTC.) Prememba japonskega kabineta Neka osiska radio postaja naznanja, da je bil za japonskega vnanjetga ministra imenovan Mamoru Šigeaiiicu, ki je b>l do Pearl Haifoorja poslanik v Berlinu in ki jo vedno zagovarjal sodelovanje Japonske -z Zdru-ženwiii*državami in Amglijo. Miai»tr*ki pfodsediHk general Tožo je iz kabineta izločil štiri ministre in sam prevzel vzgojno ministrstvo. JAPONCI VSTRELTLI AMERIŠKE LETALCE, SO SE UDELEŽILI ZRAČNEGA NAPADA KI Obletnica zračnega napada m m | -Washington, 21. aprila. — Vojni department je izdal po- • VrlVlJU .'jeben uradni report o zračnem napadu na glavno mesto Japonske, Tokijo, katero je bilo bombardirano 18. aprila, 1942. Splošno mnenje v Washing-tonu je Ibilo, da bo podano celoletno poročil o bombardiranju Tokija na dan Obletnice, toda vojni department je tedaj izja-vU, da čas še ni primeren zato. Ko pa je i potem včeraj naenkrat podal po radiju podrobno poročilo o tem bombardiranju sam Tokijo, je bil Wasinngton prisiljen, da objavi jasno in točno sliko. To se je tudi nemudoma zgodilo in zaeno s podrobno zgodbo o poteku napada, rešitvi mož, itd., so bile dane v javnosrti tudi slike o tem napadu. Napad na Tokijo je vodil, kot je znano, podpolkovnik James H. Doolrttle, ki je b«l pozneje povišan v generalnega majorja in je ibil za svoj čin odlikovan s častno kongresno kolajno. Odlikovanje je bilo podeljeno tudi zračni posadki 79 tik)Ž, ki se je udeležil® bombnega napada. Japonci so zdaj naznanili, da so težko kaznovjli zajete letal' c*, kit( r% J® najbrž tjeem -p® lii*-. i ji,-■^♦wrrjo, »tu se tJo trcRja poslužiti -sredstev, ki še niso bila nikdar uporabljena v tej vojni, Anglija je od lanskega leta izdelal«, velike množine raznovrstnih strupenih plinov, da mori' Nemčiji takoj povrniti, kadar bi pričela rabiti st rupene pl;ne proti Ru«iji. ali pa katerikoli njeni zaveznici. V Londonu ima vsakdo m a-' sko proti strupenim plinom in jo vedno nosi s seboj. Vendar1 pa so bili •zadnje čase London-t&ai v tem malo (bolj površni,« tako da jih je notranji minister opozoril, da je še vedno nevarno^, da bo Hitler pričel plinsko vojno. Prej je tudi prevladovalo mnenje, da ima Nemčija premalo plinskih mask — prišla je komaj ena na 500 o-seb—da !bi se upala posluževati pliuov. Zadnja poročila pa naznanjajo, da imajo sedaj Nemci mnogo več mask in da so po nemških mestih zgradili več zaklonišč, ki so dobro zavarovana proti pliitom. Kmalu po Chunahillovem znanilu je berlinska radio postaja izjavila, da se bo Nemčija držala svoje obljube ob začetku vojne—-da ne bo uporabljala strupenih plinov, dokler jih ne bodo prej pričeli uporabljati njeni sovražniki. — -----1—-—- s Jan Masaryk a povojni ureiditvi Londoiniki radio je dne 5. marca poročal o nekaterih izjavah Jana Masarvka, ki je dejal, da bo vW;ina odločitev' gle- J de malih di*zav padla v zboru velikih članov wdinjenih narc* j dov. Ne le ('clioglovaska, temveč tudi drnge vlade zedinjenili narodov v Londonu žele. da njihovi narod* sami odločujejo o povojny m-editvi. Glede Balka-' i»a je izjavil, da je morda res kar se cesto sliši, namreč, da je balkansko ozemlje zaloga smodnika v Evropi — toda to ni krivda le balkanskih narodov, temveč tudi velikih sil. Balkanski narodi so morali že1 Ženske zdravnice in kirurginje bodo služile v armadnih in mornariških zdravniških k o r i h Washington. — Predsednik Roosevelt je podpisal predlogo, po kateri bodo odslej smele ženske zdravnice in kirurginje! služiti v zdravniških korili armade in mornarice. Ženske predstavnice na tem polju, ki po se dolgo borile za dosego te enakopravne pravice, so izrazile zadovoljstvo, ko j« bila obelodanjena vest, do je predsednik podpisal tozadevno Bparkmanovo predlogo. MLss Dorothy Kenyon iz New Yorka, ki je -pravna zastopnica" ženskega odbora zdravniške ženske zveze, je dejala, da bo. sprejetje predloge dalo armadi! in mornarici na razpolago najmanj tisoč izurjenih zdravnic' in kirurginj, ki bodo lahko takoj nastopile svoje službe v zdravniških fcorih. Sestra Masarykove žene umrla White plains, N. Y. — Tukaj je 17. aprila umrla Mrs. Eleanor Garrigue Ferguson, sestra soproge pokoj nega prvega predsednika cehoslovaške repdblike, Tliouiasa Masarvka. Mrs. Ferguson je bila «b smrti stara 84 let in vse svoje življenje je posvetila godbi. Bila je učiteljica godbe na klavir. Njen soprog, ki je umrl pned njo. je bil artist. Ona sama je učila godbe in glasbe pri učencu slavnega Liszta, Viljemu Masonu in v Berlinu je študirala glasbo pod Oscar Reisom. Od Garriguevih sester preostaja •zdaj še ena in sicer Mirs. Alice Garrigue Mott, vdova profesorja Lewis Freeman«. Motita, ki je poučeval v mestnem kolegi ju v New Yorku. cesto plačati ogromno ceno v krvi za idejo ravnotežja sil na Balkanu. Roosevelt in Camacho Včeraj sta amerreki predsednik Franklin D. Hoosevelt in mehiški predsednik Avila Camacho v Monte Christi, Texas zaključila svoje konference i^a banketu na zračni vežbalni prosta ji. , V obednici se je Obralo ob navadni uri 200 kadetnih častnikov, ki so z velikim navdušenjem pozdravljali oba predsednika. O čem sta razpravljala oba predsednika, ni bilo naznanjeno, toda predsednik Roosevelt je kadetom povedal, da je bil njegov sestanek s predsednikom Camacho eden največjih dogodkov v njegovem življenju. Maščevanje je sladko . . Hector Nieves, 21 let stari operator dvigala, se je tekom dneva domislili, d» bo najbolj še ako gre k svoji ženi in se i njo pobota. Takoj po delu se je tudi res podal na dom svoje že ne, ff katero sta bila skregana Ko pa je prišel v stanovanje, je našel pri ženi nekega drugega moškega, kar ga je tako raz-paiilo, da je pretepel ženo in njenega ljulbcka in oba vrgel skozi vrata na ulioo. Potem pa se je spravi} nud modroc in ga strgal na kose ter zazgwl. Ko se je Ogenj dobro razširil, si je prižgal cigareto in mirno odšel iz stanovanja. Ogenj se je tako razširil, da je moralo 20 družni zapustiti svoja stanovanj«, in gasilci od dveh ga»4s]cih postaj so hiteli pas iti požar. Policija sedaj drži maščevalnega požigaJca priprtega, medftem pa je pretepeni Ijtibcek njegove žene srečno odnesel pete. kupite UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS Predsednik Roosevelt je ^ ^ Texas, raj. oznanil^da je .ionska via. ^ japonski}l vo. da na (barbarski način dala u- . .. . . r,, , jaških gosi>odarjev," pr avi smrtjti nekaj izmeu oscm ame- , r v., riških letalcev, ki so bili vjeti predsednik v svoj^n sporočilu, „ . . , m « nas ne bo prestrašilo, pac pa ob času zra-cuega napada na To-V - j - ml i- ji , . i j bo ameriški narod se bolj odlo- kio 18. aprila, 1943 pod vod- , . . , , . . , , , i t rr i cen, kot kdaj prej, da bo umcd stvoni generala Jamesa H. . f r ,. .... rv » s j . nesramni japonski mihtan- Doolittle-a, ces, da so nameno- , ,, ina obstreljevali ne\-oja«ke na-' ^ •pon^ na to d® ' 'a prave in streljali na civiliste. I J ozirom na je japon- Vr ... • ,_ . -;ska vlada kršila ženevski spo- Koliko jih je bdo usmrcenih, n? . . . .K razum o ravnanju z vojnimi u- j jetn;ki, katerega je tudi sama ' podpisala, je predsednik rekel, da bo emeriška vlada skrbela, da bodo vsi krivci dosegli zasluženo kazen. Ostali letalci, ki niso bili u-j smrčeni. so dobili zaporne kazni. Prav gotovo pa so bili vsi anučeni. Predsednik je potom državnega departments japonski vladi poslal oster proitest, da bo ameriška vlada osebno in uradno smatrala krivim tega satanskega zločina vse uradnike japonske vlade, ki so bili pri Angleži zavzeli važno mesto V svojem prodiranj« z dveh strani je angleška osma armada včeraj zavzela Enfidaville, ki se nahaja na vzhodnem koncu številu. Izjavili «o, da so ti a meriški letalci metaii bombe na bolnišnice in šole in tako pobijali nedolžno deco in bolnike, za-kar so zaslužili kazen. Kako so bili letalci kaznovani in če so spoli ee živi, o tem se nič ne ve, pač pa so J«ponci zagrozili, da bodo tako kaznovani vsi zajeti ameriški letalci, ki bodo pobijali civiliste. Shangri-la ali skriti kraj odkoder so ameriški letalci poleteli nad Tokijo je bila, kot je zdaj obelodanjeno, matična ladja Hornet, katera je bila pozneje zgubljena v pomorski bitki pri Santa Cruizu. Japonci so končno to zvedeli na en «li drug način in so tudi povedali po radiju, nakar je vojni department v "Wasbmgtonu podal podrobno poročilo, ki pove, da so letala odletela na bombno ekspe-dicijo z matične ladje Hornet. Iz poročite1 vojnega depart-menta je razvidno, da se je srečno rešilo na kitajsko ozemlje 64 mož posadke, 'pet jih je pristalo v Rusiji, osem je bilo zajetih, dva sta pogrešana in eden je bil -ubit. Od letal je ostalo celo samo tisto, ki je pristalo na ruskem ozemljo. Vsi drugi letalci so bili prisiljeni pristati kjer so pač mogli, ker niso i-meli dovolj g&solina, da bi mogli dospeti na določena letališča na Kitajskem. Tarče, ki so si jili izbrali a-meriški letalci, so bile vnaprej txw?m po fom vdek*žeiii fn bo r pravem času te uradnike poklicala na odgovor. Svoje poročilo je predsednik državnemu uradu poslal iz Cor- 33 ni5Tj dolge nemške južne fronte. 14 milj zapadno od tega mesta pa so Angleži prodrli dve milji globoko v visoke gore pri Djdbel Oarci Boji v Jugoslaviji Poročila iz švičarskega časopisja Ženevski čagopi^ La Suisse prinaša dne 26. marca naslednji članek o položaju v Jugoslaviji: "Nobenega dvoana ni o tem da se nahaja vse osrednje ozemlje, sestavljeno iz bivših glavarstev v Bosni, Hercegovini. Črni gori in SHbiji, ne morda v rokeh nekakšnih srbskih gue-rilcev—kar še vedno misli veČina •— temveč kompakttno v oblasti vsaj deloma reorganizirane jugoslovanske vojske, ki je razdeljena v divizije in celo v armade. "Ozemlje v rokah uporniške vojske, ki se je zatekl® v planine in gozdove, je nedostopno za tanke in polno skrivnosti tudi za letalstvo; širina teli o-svobojenih predelov je približno 200 km, a razprostirajo se na dolžini od 70 km. To'ozemlje vzdržuje vojaško fronto, ki je premična in se naslanja gorske višine, katere ee spenjajo včasih prav do 2000 metrov. Planinski masivi so presekani z dolinami rek, ki se odtekajo g-ratfska vrata so prav posebno važna, ker sikuša okupator tam prodreti naprej in s svojimi silami pregnati Iboifoene čuvar-j je te narodne trdnjave. . j "Naj omenimo tu dvojico takih točk, ki sta posta-lli peri&ča silnih bitk: reka Una in Sanski most. Zadnja poročila, ki so poro- ddbro preštudirane in niso vklju čevale nobenega civilnega dela mesta ampak samo vojaške in industrijske Iter. pristaniške točke. Napad je 'bil dobro izveden in točke pogodene. Nazajgrede so letalci naleteli na močno zračno nevihto in so bili" prisiljeni porabiti skoro ves gasolin, da so se ogibali valom zračnih viharjev in ker je medtem naštela tema in jim nij bil znan teren nad katerim so leteli, so pričeli s padali skakati iz letal na zeljo ter je k sreči velika večina od njih pristalo na ozemlju nezasedene Kitajske. Nekateri pa so padli dol na zasedenem ozemlju in tako so Japonci zajeli osem ktalcev, padov na druge točke na Pacifiku in v Sev. Afriki. Nekateri so tekom teh napadov zgubili življenje in nekaj je bilo zajetih po Nemcih in pogrešanih. Rusi so internirali pet letalcev, ki so pristali n® njihovem ozemlju. Kakor je pred nedolgo poročal ameriški admiral, ki je te fante v Rusiji obiskal, se i-majo dobro in se uce rusko ter menda nekaj kmetu jejo, da tako pomagajo Rusiji in zaveznikom. Jraponci so v svojem poročilu hoteli očrniti Doolittle-a, češ, da je bil daleč zadaj na varnem, medtem ko so šli njegovi letalci sami v akcijo. To seveda ni bila resnica, ker njegovo letalo je nekateri pa so se pravočasno mogli poskriti in so potem s pomočjo prijateljskih kitajskih domačinov pobegnili na nezasedeno ozemlje. Med bombardiranjem go imeli priliko ibomlbaTdirati palačo japonskega cesarja, ker jo je bilo izredno dobro videti, toda DoolBttle tega svojim letalcem ni dovolil, ker palača ni bila smatra na za vojaško točko. Več Čiastnikov in letalcev, ki so šli pred letom dni nad JTo-ki jo, se je udeležilo pozneje na- pristalo pravbako nekje v kitajskih hribih in on sam se je rešil s padalom, kot vsi drugi letalci. Dalje japonsko poročilo trdi, da so bili skoro vsi letalci ubiti ter da bombe niso napravile skoro ndbene škode"V vojaškem in industrijalnem pogledu. Slike, ki so bile posnete in katere so letalci srečno rešili s svojimi življenji vred, pa kažejo, da so bombe napravile mnogo škode. Poškodovale in užgale so celo vojne ladje v mornariški •bazi. --z»aanja po čala o bojih na onem ozemlju, na katerem zapoveduje jugoslovanski general Mihajlovic, govore o bojih na Hrvaškem v bližini mesta Gornji Lapac. Boji so trajali tri dni in mrtvih je bilo na obeh straneh 1,500. Oddelki generala Mihajloviča prodro često n® ozemlje, ki gre do doline reke Save, kjer rušijo objekte in ustvarjajo zmedo in nesigumost, "Druge skupine, katere je težko opredeliti, segajo globoko v notranjost; toda težko je, z gotovostjo reči, dali so vse to akcije pod skupnim poveljstvom. 14 Ena teh skupin se nahaja v Dinarskih Alpah z območjem do dalmatinske oibale. Druga je v slavonskih hribih med Savo in Dravo. Oba otoka odpora veže <črta odpora v osrednjem o-zendju. Vsi skupaj p* rušijo moralo sovražnih armad. "Partizanski oddelki nastopajo vedno pod geslom presenečenj«. in so neumorno delavni. ' Zemljevid kaže uwpehe ajigteške osme armaidle proti Rom j nelo vi armadi v Afriki. Ko je Rommel •že ogrožal Sueški kanal in je stal že na egiptekih tleh, tedaj je general Montgomery prevzel poveljstvo nad amgldško armado. In tedlaj se je piričel beg nemške armaide in Angleži so šli od zmage do zmaige. Vsaka, zastava na sliki kaže kaku :iiiag naj pride v Manhattan Center, i Pisma Vedno se potrudi ta in oni čiltatelj ®ii čitateljica, da mi piše in izrazi svoje mnenje o tej ali oni stvari glede tekočih narodnih problemov in delovanja za rešitev Slovenije odnos no Jugoslavije. Večina pisem izraža željo, naj pišem o teh problemih v dosedanjem pravciu ker s cinoanjem, pravijo rojaki in rojakinje, ne borno pomagali nikogar rešiti, ampak bomo samo pomagali zopet usnžnjiti še tisto malo naroda, kar ga bo ostalo. . So p* zopet nekateri, ki bi radi, da pisem kaj veselega, če , mogoče tudi kaj mastno šaljive-. ga, itd. Na žalost tem slednjim . ne morem ustreči, ker četudi i-Jmam rada humor, s»j sem ven-' dar s Eras* donja, se pa dozdaj ! nisem nikdor ukvarjal« s te j vrste pisanjem, čeprav sem tu-1 di že tu in tam zapisala kako smešno. Pisatelji-humorkti so "" talent zase in posnemanje je 1 navadno bolj revne vrste roba. 1 Jaz se bom držala svojega "ta-1, lenta", kot dozdaj, terTtpam. da bo tako vedno prišlo na vrsto nefeag za vsakogar—vsem, pravijo, niti Bog ne mere vstreči. ' "Le vwtaiil, borni narod moj, jj do danes v prah teptan, (jr pepelni dan ni dan več troj. ® tvoj je—vstajenja dan!" O (Simon Gregorčič.) r » k V nedeljo ibo Velikanoo in u marsikdo si je napravil za ta k pomladni praznik že načrte o kam pojde in kaj bo počel ta n dan, da primerno proslavi praz- £ nik, ki je za vsakega izmed nas t združen s tolikimi lepimi in tu>- T di težkimi spomini. . d Letos, ko vemo kakšna težka usoda leži na našem jugoslo- t vanskem ljudstvu in posebno z še n» ljudstvu Slovenije, kate- « ' rr> hočejo sovražniki popolnoma < .uničiti, se človek skoro ne mo- j ■ re veseliti praznika, kot je Ve- 1 •j lika noč, razen ako mora na ta i j praznik storiti nekaj za osvobo- < L jenje in vstajenje narod® v do- , movini. . 1 Taki, ki čdtimo, da mora biti * naše praznovanje Velikenoči v ] korist našim dragim in trpe- f . Čim bratom in sestram onstran, ^ bomo imeli tukaj v New Yorku priliko se udeležiti priredbe, < ■ katera se bo vršila v korist o-zii^>ma v pomoč Narodne osvo- < bodilne vojske v Jugoslaviji. — ] j. Obenem bo ita velika koncertna , prireditev prirejena tudi z namenom, da se zbere sklad, s ^ ] katerim se bo postavilo spo- : 1 minsko ploščo na morju padlim i • jugoslovanskim pomorščakom. Koncertna prireditev, 'katero ■ prireja Klufb jugoslovanskih pomorščakov, se bo vršila v . Manhattan Centru in pričetek ] L programa bo točno ob štirih— kdor bo prišel pozneje, bo za- 1 i ' - — i 5 - . I l staro domovino. To je aranži- . - ral Kev. Zakrajšek, za kar mu , i izrdka zahvalo. Njegov go- i vor pa je bil cenzuriran in mo> - ral je izpustiti iz njega vse, kar - se tiče primorskega vprašanja, - kakor tudi glede trpljenja na-i sih ljudi pod italijansko peta. - Aipeliial pa je na sporazum i med nasprotnimi elementi in za - sodelovanje v naporu proti [skupnemu sovražniku. (Rev. ' Zakrajšek omenja, da je ne- | sel original Cainkarjevega gv ^ vora v državni department, : kjer pa je izvedeL da se je iz-_ vršila oenEurra brez njih fvedno-. " isti.) Caiflkar dalje poroča glede i urada v Chicagu, ki ga je po- j 1 magal organizrati, glede apela na društva za ustanavljane po-e družnic, kakor tudi glede isr* r jawv katero mora depotacijja o napraviti in objaviti z ozirom na telegram Zveze slovenskih a župnij. . o ^ (Nadaljevanje prihodnjič.) ■ < : SONART REKORDI Lepe Melodije I St. M571—Na Marijan ce, polka Kje so moje- roUce Uarlčka pegla—polka Duqoesne University- tambttrica orkester St. MS 75—To rez Inka polka Na planincah—valček Jerry Koprivšek in orkester Za tot. cenik in rane plofič Mr obrnite na: JOHN MARSICH, Iihl, 463 W. 42nd SL, New York IL seje izvršnega odbora Slo. : venskega ameriškega narod-s veta. 11 ■■ . j Zveza in ni bilo ugovora protij 'sprejema te resolucije. . Glasi se; "Kef je naše žensko srce že J od narave bolj sprejemljivo za vsako bolečino, zato tudi nihče z ubogim, slovenskim narodom v njegovi straiani nesreči tako živo ne čuti .njegove bolečine, kakor me ameritike Slovenke. 4'Zato Stcv. Ženska Zveza v j imenu vseh svojih tisočerih: članic apelira na SAKS, da pro-,' iglami letošnjo Cvetno nedeljo), za Sioveneki dan, praznik na-,' šega narodnega ialoivanja in i ' sočustvovanja z narodom do- 1 ma. ^ 4 4 To nedeljo bo poteklo dve : leti, odkar se je pričela straš- - na nesreča Slovenije. Ta dan : ■ naj bi slovenska si ca tu v A-' jmeriki obhajala kot dan žalo- ■ sti pa tudi kot dan sočustvova-■Inja z našo rodno domovino, 't poeebao pa kot dan dela za ■)njega rešitev. Vse slovenske' ' naselbine naj bi imele različne ' prireditve, ki bi dale krepkega izraza naši bolečini pa tudi na-, 1 ši volji narodu pomagati, ko-j • lik or moremo. Način proslave; » si naj vsaka naselbina določi ■ sama.' " \ »i J Porodilo pomožnega tajnika j se vzame na znanje. . "j Brat Jurjevec poroča, da je i Zapadna Slovenska Zveza pri-) p: avl jena žrtvovati do $500 , letno za politično akcijo, ker se ^predvidevajo veliki stroški, - zlasti še, atko bo potrebno vrzdr-s zevati dve pisarni, je takojšnja - denarna pomoč brezpogojno > potrebna. Radi tega je tudi iz- - posloval pn svojem druistvu I - da bo prispevalo po $25 letno v i ta namen. Poročilo se vzame na - znanj?. . 1t IPrva podpredsednica Marie 7 Prifdand naasSanja, da je apeli-rala na podružnice svoje- zve-^ ze, da pričnejo prepevati na- - rodni daivek v blagajno SANS, i ee jie več, vsaj po 25 centov -j mesečno od članioe. Apel za j i- ; SŽZ za finančno pomoč bo re-n iSevala konvencija, ki se vrši ■J meseca maja. Imela je nefcaj a1 predavanj v klubih o loven-; v, 3kih vprašanjih, le Skoda, da1 ni imela priročnega zemljevi-n da Slovenije. Amerikancem i, neslovenske narodnosti je tež-t- ko dopovedati. Potrebno je (- tudi, da »e 6&ANS oživi in sel o poda na delo. Ljudje povpra-a snjejo, kaj'»o ovire. PriČaku- ŽAPiSNiK 1 .....nega s (Nadaljevanje.) -!i \i Zapisnikar in pomožni tajnik 1 br. Kuiiel poroča ustmeno o sledečih zadevali: ( fiazposlal je poei/ve na organizacije za takojšnjo finančno ' pontoč SANSu in za moralno jxKlporo pri ustanavljanju po- j druižnic. Upravni urad ni prejel do sedaj nobenega uradne- • ga odgovora razen kar ee je či- ( talo v zaipisnikiii. Pieal je tu-j* di glavnemu odboru SNPJ in ' JSZ glede fonda JKZ, katere- [ ga preostanek se naj bi po, na Y ■ , ... i koogrc-su sprejeti resoluciji . prenesel v blagajno SANSa. ' Tudi na ta piania ni prejel n-. radnih odgovorov ali obvestila . o zaključku poverjeništva JRZ. , Po prejšnjem zaključku se je v Ghicagu odprl upra»vni urad' j na naek>v» 3935 W. 26tJh St. | [ Sestoji iz treh oseb in najem-, nina stane $50 mesečno. Ne-] kaj opreme, pohištva in pkar-. nišikib po»trebičin je že kiq>lje- - nih, i>e ? m°" J goče letos obdelati f O CA VICTORY VRT ^r Pripravite se za to de- lo že sedaj! V UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je v eni sami knjigi VSE VEZAVI KAR VAM JE TREBA VEDETI C TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI Skoro 1400 strani — HO« flankov ram podrobno poja »tea fliiu • vrtnarstro, o saditvi li : »11 K wjanjH, • gnojenja in oskrbi vrta NajnoveJSe p a Je VRTNARSTVA Popolni voditelj za vaf J^^S^ni^T gtj^lf fflT VOini: Vrt« rMtifa^ nove sestavine cvetlic! - , kjj Abecedno kaalo vam pove takoj Popolna vsak* beseda, vsaka stran, k*r ifffte. Prirejeno sa vsako ponebji Tpirm. _ BMp» NOW awrl T državah, sta vsako lemlj. nevDi Cnttrafi]! . s . h **ako sezvM. EIJINA VRTNARSKA ENCIKLO T****—** E. L. D FFDUA ZA domaČo POTREBO! MOUB- a. s. a, poznana oseba 1 NIŠ rlliftfli besed— tie Je Jasno, tax- vrtnarstva, Id jpi ttnjjp. vrtnarski ia lafna! vpccaboo^ vedencL KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, Nt Y Vsem Tiarocntkofrf fnt citateliem. stantn in E novim, teir znancem in ipfijateljem sirom | Amerike m Kanade ždtftio » * SREČNE VELIKC»SJOGNE PRAZNIKE M M6hi Naroda" iprideltije ee iišt tej »ndji po-pebne vrste zimsko žito, krompir in ranma eodivja-. Posebno uspeva v teb krajih neke vrste proti mrazu aelo odporen krom pirM ki ne poze'be niti, 6e pade pivo srebro 4 stopinje pod ničlo. V nekaterato milejših predelih zelo dobro uspeva tudi čebula, aolateu. peta&il iiL^ruci jelenjad. Pridelovanje živil na Arktiku Ruei so dozdaj ddbro uepeli s poizkusi pridelovanja gotove vrste živeža v arktičnih pokrajinah, l«er je hud mraz, toda rodovitna zemlja v mnogih pre-dot;h i 'Jel^ko komiearstvo U. S S R izdalo poročrk>, ki !.. c!1 ia.jredaj knltiviranih \ ; i={v~» hektarov zemlje in NEMŠKO OROŽJE — ZASTARELO Nemčija se je dobro pripravita »a sedanjo vojno ter zgra^ dila veliko število tankov in Strmoglavoev, s katerimi je nemška armada spočetka neverjetno hitro prodirala, tako da so nadeli tej vojni oznaSbo "bliskovita vojna." Ti stroji pa so v štirih letih isgaiibili svojo moč in so torej zastareli, saj kakor zatrjujejo a ngkški »rtileriifiki in letalski vtiščaki. Proti velikemu, številu neme kih tankov in strmoglavcev, ki so se jih Neanei stalno posluževali pri svojih napadih, so zavezniki postavili mnogo artHerije in protizračnih topov ter s t<>m skoro popolnoma ufničili učinkovito silo nemšikih tankov '' strmoglavcev. Angieeki letalci pravijot da je sedaj nemški .tvmoglavec mrtev golob." V bojih na kopnem sa topovi že tako učinkoviti, da tanki : iicjo skoro nobene veljave več, kajti za nje ni več mogoče npraviti take močne oklopne plošče; da je ne bi prebila krogla I/, najnovejšega topa. Zato je po mnenju vojaških strokovnjakov nemškim velikim ofenzivam s tanki in strmoglavci za vselej odklenkalo. Nemci so ge popolnoma zanesli na svoje lanke in strmo-alavce, s katerimi so spočetka v resnici dosegli neverjetne uspehe, na drugo orožje pa niso mislili, vsled česar so zavezniki v orožju dobili premoč nad nj:511 do iste veljave, ki so jo imeli v pričetku vojne, kajti da bj še kdaj postali važno orožje, bi morali imeti mnogo močnejše oklopne plošče, vsled česar pa bi postali pretežki, da jih. ne V'i zdržal vsak most, pa tudi v kretnjah bi bili preokorni. Po splošnem mnenju vojaških izvedencev so tako taniki kot f rmocrlavci prišli do konca svoje veljave._ ._ " GLAS NARODA" • •-- Owned ud PobUM tor Blovank PaWUhlnf Oampany. (A Corporation) Frank BUaar, Prwldent; Ifiae Hoda. Tmwin; Joaepb Lnpaba, 8m. Ptoea ot >whw at tte tmpnrafitw and addrewM ot abora ofdoara: 21« WUT IMS) BTBBBT, NMW TOM, H. X. 50th Year f filaa Naroda" la tanad erery day eroapt Satnrdaya. Bandar* and Bolldaja eubacrlptiOB I«utr H. AdTertia«n«nt am Hnu—t .. "i •. ■_______ Za celo leto volja Uat m Ameriko ln Kanado | . f r> Ako je druStvo A.B.Z. v vasi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ta pojasnila, Se ne, piSite na glavni urad, Ely, Minnesota. PREMIČNE VOJNE SLIKE V OOWANDI, N. 7. proti domom in na poti nazaj se mora spustiti na tla v gosfti megli. Slika se zaključi doma s poročilom posadke o svojem dekr bombardiranja in nezgodi 6 tem močnim napadom. Druga slika "Boka za armado",- V tejsliki vidimo am&* risk© industrijo in delavstvo, ki repruzanlira to roko. Vidimo, da komčna zmaga armade na bojnih poljanah, je v rokah. ameriškega delavstva v ameriški industriji in produkciji vojnega materiala. Obeta, nefc vseh pravic ameriških, bodisi deataskik ali za industrij jalee, je pa v rokah vojne armade. Zmaga sovražnika pomeni desfcnoflcoijo obeh. Slika nadalje kaže, kaj se je in »e ae godi pod peto nacifašistov na Dunaju, Cehoslov aJkem, v Hor landiji, Poljski in Franciji* Mesta uničena, industrija za-ptenena^ delavska konskripci-ja, možje, žene in otroci izpostavljeni terorizmu in stradar nju. Nadalje vidimo velikanske zaloge in industrijo Amerike. kakor tudi industrijo ter zaloge sovražnika: . Tretja slika ''Rusija ustarai Hitlerja" kaže vojno akcijo na n^ko-nemski fronti, ko sovjeti i—Jain t hffimrnti Hamiira TukajSnje društvo vključeno v Mednarodno Delavsko Gtganizacijo, bode dne 1. maja o(b 8. uri. zvelSer kazalo v Slovenskem-domu premične slike, katere smo dobili potom Infor-maieijsikega urada v Washing-tonu. Vse dike so govoreče insle-deče vsebine: "'Kje napadamo nocoj t" Ta slika predstavlja resnični zračni napad na sovražnika z velikimi bombniki, Prične se « fotografiranjem so-VTaifei4tO¥e^a teritorija, odkoder prinese letalci slike eters-ja za boni&ardiraoije. Nato se prične delati načrte napada od strani oficirjev, pripravljanje/ borrAnrkov, prejemanje. vremenskih informacij, dajati navodila 'letalcem in končno dvig-njenje bamlbnikov v zrak. Od tukaj so drži kamera neprestano z velikim bombnikom Welling! on ovega izdelka, in ko prilete do cilja,, se začne bombardiranje ter bitka s sovražnikom, medtem pa pokajo bombe po namenjenih tarčah z groanim etesplodiramjem. Veliki bomlbnSk je poškodovan od sofvražttfli strelov, gonilni motor mu prične odpovedovati, radio operator je ranjen, radi tfl^pa jo piAot ipihir^jti SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO ** Greater New York in okolico, ink. Kdor baaed rojakov sli rojakinj ie nI «lan tega draiira naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega inaed odfcorplhot za natančna pojasnita. V nesrett ae Me spona, kaj pumi Mil a*a Mtoecv *«Mvm. 9 TEKOM 30-LETNEGA POSLOVANJA jO društvo teplrfafo (10,009. smrtnine In 118,207 -boinine in ima r blagajni $16,460.70. Naloženi denar je: 9 5000.00 Defense Bonds : $ 4050.00 u. S. Savings Bonds * ; 9 741(t79 nafoienHk r bankaB Skupno $16,466.79 Odbor za Leto 1942-Predsednik: TTTAITi URŠK Tajnik: JOSBPH POOACHNHC 82 Welrfleld Bt, V Brooklyn, N. t. WUllston Par«, L. I. Podpt^.; ^rbjj rvANfiBac ___ Zapisnikar: ANTBONT CVETBOVICB 750 Harmon St, 981 Seneca Areas* Brooklyn, N. T. Brooklyn. N. T> , Nadtoralkl: * 1. FKED VELBPBC. r H. VTNXO ZALOKAR 7225 — 67th Ft*c»; 71-t» — Mth Street Glendale, X«. L Glandai«, L, X. A lit JOK!t TTTRltAS * " 405 Hiinrod Streat, Brooklyn, N. T. Arhivar: JOSEPH POOACHNtK, S80 Liberty Ava.. WUliaton Bark. U 1 Druitvo zboruj« v ta Ko tetrto soboto v svojih dmitvanfh prostorih S Amarlcan Slovenian Auditorium, 853 Irving Ava., Brooklyn, N, V. pri vojakih nekje v Afriki, John in Edward sta pri mornarici. . - - Jm- T - - '•<: V Yukon, Pa., jo protekh teden preminil Frank ZnidartŠič, (Joma iz Begunj nad Cerknico. Bil je star 67 let V Ameriki je bival vrsto let. Zda j je živel na pokojnin i,prej pa je ves čas delal v premogoremk. Kot pripovedujejo je tranjT nagk>-m a. Zapušča več sinov in hčera, žena pa^ mu je umrla 'pred 27 teti.. '-t Nepotrebno tresenje denarja v vojnem je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaie dolarje, zato kupujte vojne bonoe, namesto, da tro&fo denar pan^po-trebneitt: SMRTNA KOSA (V Lorain, O., je dne 3. apr. umrla Karolina Hribar, .stara 57 let in doma is Gradenca pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča moža in devet odrasr lih otrok, dočim jih je rodila Štirinajst, toda i»t je že mrt-vih. " . f; t ' ' ; ;V Barberton, O., je dne 17. aprila po dolgi in mučni bo-lecsni umrl dobro poznani Anton Polk. Star je bil 75 let. Doma je bil ife Zgornje Košace,. k jea-zapušča tri sestre. V Cle-velandu zapušča sina Antona ter hčer Sylvio Vailenčioh, v Bairber^enu pa sina Charles a in hčere: iStary Polk in France© Hummel, dalje sinove: Stanley divizija — tamki in drugo vojno orožje uničeno po velikanskem ^vojnem -ognja iz žrelav .ritke artilerije s pomočjo tankov in aeroplanov. Za za&tjuček bedo- kazane slike od "BiU of Eights" ali Zakon ameriških pravic. . ! članstvo društva se uljudno 'priporoča vsem Gow®ndčanom za poset in garantira, da se bo-^be intieresantno zabavali ob teh slikah, in se prepričali, kam in zakaj gredo danes vasi težko priloženi dolarji,, katere i«reve3tirate v tako zvane Vojne •bonde v teh dnevih, ko boste imeli pred oomi akcijo svetovne rvojne — akoija v zraku in [ na zemlji, po strelskih jaikih, akcijo roke za armado v am«-! TiSki industriji, grozno trpin-J cen je narodov od strani Hitler-ja, katere je z silo poteptal in končno bitko nepremagljive ruske armade z nemško bando svetovnih, baaoditov. Naj bo na tem mestu tudi omenjeno, da društvo e temi slikami nimta namena delati finančnih, profilov, toda ker nas stanejo precej denateja, gino > primorani računati malo vstopnino, in ta je vključivši davekT samo 30 centov za odrasle in 15 oerttov za otroke. Vstopnice so v predprodaji in si jih lahko nabavite od članov ali v Slov. domu. od Jchat in Nellie Venar. Na videnje tarej dne L maja, (sobota večer): točno ob 8. uri! Za puibliai^kž odbor John Matekovich, ; Gowanda, N. Y. ! MILWAUlSKE NOVICE. !Pred dnevi je naglo za kapjo umrl John Mesaric, star 60 let in vdovec. Zapušča sina, hčer in dve sestri. ' (Dne 11, aprila je umrl za srčno hibo Josepft Suniah (ZunlČ) star 43 let in rojen v Calumetu, Mich. Zapušča ženo, dve hčerki, starše, dva Ihruta in še«t 6e(ster. ^' | V bolnišnici $e nahaja Agnes Koleno, doana se pa zdravita Cfiaries Kerzin in žena Flori-jana Bohteta^ - Poročena sta bila te dni Mr. John Kotzjak in Miss Viola E. Pa^brig. Pranlk B. Stant, lastnik in urednik Obzora, je prejel po (mednarodnem Bdecem križu t ofoveistilo iz starega kraja, da je njegov brat Ludvik Staut mrtev že od 15 maja 1941, njegov dragi brat Srečko Staut in njegov sin Mite sta pa internirana nekje v Italiji. Oba sta bila poštna uradnika, prvi v Ljubljani in drogi v Celju. DEKLE DOBI SLUŽBO v BTonsa, York City, da skrbi otroka in opravFja lah,-! ka domača dela-. Spi v svoji so-^ Telgfon: TBemont 8-8734. I Vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE vson čiUtHim "GUn Narod«" Sirom Amerike In pozdrave — Pošilja: Pvt. Louih Feteliii CAMP BOWIE. TEXAS Vmb svojim prijateljem in maneem želim prav vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE 'Hilasu Naroda", pa obilo novih naročnikov v tekočem letu. Pozdrav! Frank Masle Zastopnik "Glasa Naroda" LJTTLE FALLS, NEW YORK Prav vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE, želim nem prijateljem te znancem »ram Amerike in Kanade! Anthony F. Svet NEW YORK CITY VESTI IZ CLEVELANDA je prišla v Agileriko pred 49*. leti. Zapušča žalujočega soproga Joseph a, 5 sinov tri sinahe in sedem, Tnufcov'« Dne 14. aprila je umrl And. Doles, tsar 66 let, doma od SvH Vida nad Ceifenico, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Hiti, sina Andreja, heer Caroline, cmož. Coleman in vmika, -v starem kraju pa dva •brata, Antona in Franka. Ifce 16. aprila je umrl v bolnišnici po dolgi in mučni bolezni Jakob Frank, star 70 let. Bil je vdovec. Žeo»k mu je u-mi la . Kar se dela tiče, ga je doeti, ako je.zdravje to je poglavitna stvar. Še stari možje, ki so' dolgo časa bili brez dela, so šli spet nazaj, samo moč jih zapušča, da je težko delati. Za dawee naj zadostuje. . "DWtnietvu in vsem kar vas je, želim ve*eTe Veliteooočne pra»nžk>e. Ivanma Zakrajšek, i Bessemer, Pa. /olab wahopat ^ m* THURSDAY, APRIL 20,. 1943 * • ^^ažsar-} Vesti iz slovenskih naselbin i^g-s-^l; ■ * 1 ---—--r—— Skoro dva meseca je že od tega, ker je dai &voje ž»vljeaaje domovino mladi William ('BiH) Janeaaoh. To je bil zelo hud udarec za dii užino Jane-zioh, ker je bil- njih edini sin. In še tako mlad, v na jtepsi mla-dtni&ki dobi) atar komaj 20 let. V žepu je imel dovoljenje za dopust za celih 10 dhi. Veselil se je, da bi zopet videl svoje ljuba etariše in sestro^ Usoda pa je prekrižala njegov načrt. Zadela ga je krogja iz vojaške pro^ke, je bil na straži in sicer puška njegovega najboljšega prijatelja, ker ustreljen je bii- po nesrečL Ni bil na bojnem polju, a vseeno se smatra pokojni Billy kot žrtev domovino Vojni department je sam sporočil potrtim starišem. da je padel njihov > Ifl. In line of duty.'* Bil je zelo. priljubljen mladenič in komaj 18 let star. ko ss je vpisal v vojaško filubo. Vojaščina je bila njemu nad vse ljuba ikarijera, kjer ie tudi dovršil pot svojega življenja. Bog mu daj večni mir in pokoj! Na 18: maja ibome pa zopet ponovili igro s pet jeni '4 Ljub-Ijaiičanje v Pittsburghu". Ta čas se ibo namreč vršila pri nas konvencija Slovenske Ženske Zveze. Kateri se niste udeležili prireditve v rrtarou, prešini da ne zamudite sedaj. Storite kakor je pisala gospa Kračuna, da v New Torku, čeprav je bilo mrzlo, so imeli zelo lepo udeležbo pri Božični prireditvi. Hvala za vzpodtbodo ga. Krasna! In pomlad v Prfmorju ste tako k rastno in naravno opisala včeraj, da se mi je zdelo kot da berem svoje misli o pomladi v Novem mestu in okolici. Samo da bi kmalu zavladala pristna pomlad v slovenskem Sedaj me pa že dolgo ni bilo na. dan ,a mojim pranjem, IVUslila sem večkrat, pa ni kaj v viekga poročati. Mladi faa-" .iv wo v«mmhd& vsi x>dšli elo družbo zahajali. Novega dosti ne vem, samo i o .je, da je kruta smrt vzela di*uži in danes šla v prodajalno, em pa videla vojake, ki »o pri ima.'iirali na Bessemer. Afilo se mi je zdelo in sem mislila, koliko mater je od njih moje starosti.. ŠoJ&ka mladina jih je pozdravila z godbo. Dkkle-ui so bile vesele, ko so mlade t; nte videle, matere so se pa mislile evojih sinov. Še metu je prišlo na misel, ali tako r^eno otožna sem bila, ko sem nmo tetka. ko nimam nič sorodnikov tukaj. Vsi so. pod Hitlerjevo peto in Mussolinije-vkn jarmom. Nntročnina mi je potekla, pa lx de že zastopnik vam poslal. •*(rlas Naroda" čitam petin-t- ideset let, samo sedaj mi je •ilo jiako dolgčas po Peter Zga-_ovi koloni, sedaj pa f^em ma- pozabila,, kfi so tudi vsakovrstne novice. . Zima je bila tako dolga, da se ni dala premiriti nikabor. TolSko mraza ni dolgo časa že uilo. Morali bi še pomlad" prehud i ti. pa tudi ona je otožna. Regrad je , da ne 'kupuje mesa ob cenah nad stre-( ho, oni, ki se okorišča s črnim tržiščem, bo imel malo razloga1 ostati pri tem poslu. k i Mnogo razlogov je, zakaj lAmsuiu-ent ne bi smel kupova-( ti živež, zlastj meso, na črnih tržiščih. . 1 Iste podražujejo cene življenja. Pregled cen mesa v mestu New York je razodel ce-, ne na drobno 10 do 3o odst.' nad dovoljeno streho. . 12. Ako civilno prebivalstvo gre fven iz legalnega ttžišča da vzadosti svojim potrebam za meso, bodo pokvarili vladno racijoniranje, in dodatno liod^o dobivali slabše meso. Velik del mesa. prodanega na črnih tržiščih t< kom leta 1942 je bilo zadosti pokvarjeno, da je povzročilo bolezni. Glasom American Meat Institute, mnogo! mesa. ki prihaja v črna tržišča,, je iz takctBvapega *'cutter in caimer cattle" (najnižje vrste govedine. Da Be odpoaraore temu položaju, je Poljedelski department narolcil vsem, klarmi-carn ,da si priskrbijo dovojje-! nje za -vsak komad mesa, ki ga' pošljejo prodajalcem na drob-( no. Nobeden prodajalec na drofbno ne sme prodajati mesa iz neožigessanih komadov. Te uredbe so bile napravljene kot; del koaitroje mesa, začete od Poljedelskega departmenta in urada za upravljanje cen. Pod tem programom bo vsakemu konsumentu zagotovljen pcjsben (delež mesa potoni lacijoniran-1 ja in produkcija incsa bo pod strogim nadzorstvom od časa, ko je živina gotova za klanje dokler se proda konsumentom. 3. Orno tržišče je neke oblike butlegerstvo in prinese nazaj ono vrsto gangsterjev, ki lal»o voljo. [n sploh —" se mu zapletajo misli in je nejevoljen na vos svet. "Takole modrovanje, fej, kakor če ti I aba ali mačka prekriža pot, ko greš na lov. Ne le pri vežcŠ, e*lo pri bi ješ si lahko zverjad na icilj, pa ne bcš nič zadel." "Saj se gospod doktor kmalu vrne, ali ne?" pastže Kle-t**r vmes. "Bomo kar počakali — m dame tudi, ko pridejo . (Jospml "Kombrenr.er bo že skrbel za zabava." VSem pravkar hotel ivei, da bi šel z gospodom doktorjem, ee mu seveda ne bom v nadlego." "Pa stava?" hlastne sodnik po kanclietovi roki, a zdravnik je že pri vratih" in s pogledom na Kornbrenmerja pomaha doktorju Binder ju.. ''Ce ne pride kaj posebnima vmes, sva v dobri poldrugi U'i nazaj." "(freni v smislu vaših nasvetov," potreplja Kurt Korn-brenner oštirja po ranfenu. "Z vami se namreč popolnoma strinjam in r*eoišče kaj takega, da jt- vredno bos*»de. Zdaj ima v treh Občinah lastno zemljo, rodovitno zemljo v trdnih neniskihh rokah. Vsak Nemec, ki pride med vindiški tod, bi moral davnati tako. ^ "Heil umi Sieg!" dvigne sodnik kozarec. "Ujpam, da va> bo naš Koriibreuner zvnsto posnemal gospotl Kleber." "Več ko uas Ihj. prt j U»uio res na svojem. —" se oštirju v zadovoljstvu razleze obraz. . Olja posluša in niti ne trene z očmi. Stotero misli jo muči. "Saj ta je tudi Slovenka," se namuzne gospodar proti njej, "pa bo vendar nekoč še dobra nenvka mati."— Dekleta oblije rdečica. Ije kaj si domišlja ta »tari gevnač? Koj prvo soboto bo nru Cija odpovedala., Ce so ji Šimsna res zmotile tiste golšave koklje s Tirolskega, pojde. demov. ali pa rajši kamorkoli po svetu, kakor da bi takle preperel otep mlastal po fljej. V prednji sobi. ki seje že domala izpraznila, kličejo zadnji pivci k računu. "Presneta deklina. kaj se držžš tako naperjeno?" skuša piMkar X za posnemati gospodo, pa že ploskne po njegovem licu dekletova dlan.. "Ali ste jo videli? *Nak„ kaj takega pa še ne. Ko svoje nimam, da bi n*e klestila, me pa tale. To smo dedci neumni!" se maje mojster Joža in žuga dekletu: "'Čakaj, deklič, to je čtisto nentfška politika. Prej s turi bil že vrgel oko nate in ee mi je zdelo, da boš čisto pravu zame, če boš pa takole bodeča, ne bo nič." Ciji je Joža všeč. Ko bi res še ne bil oddan, hm, bi kar nič p rev t č ne žalovala za išimmom. "Saj sem vas hotela samo pobožati." i "Pa znaš slabo, dekle." "Me boste morali pač naučiti, ali ne?" ga Cija v hipni razigranosti pogleda e takim žarom, da pušk ar nilik v onttvj tiči zakrili proti njej. . "No, no, pa ne Še nocoj." se mu dekle umakne in se Joža komaj še ujame za -ltizo ko se zunaj zaslifei živahno govorjenje in ženski smeli . ""Zdaj pa le pamet, mojster Joža, gospe so že tu." "Mar je meni za.ije. Hej, deklina, bcš videla kakšna go--pa boš še ti. če~se 'liidva donumiva. Hjšo ^i postaviva, razumeš, Cija, svoj dot u" 1 "I^e tiho. Jaza. da nama kdo vsega ne podre." ga poredno podžiga dekle in mu celo prijazno sež? v ro»ko za slovo ter «:a tako ovije, da začne Joža peti pred hišo: "Godci le godite — štajerske a iže, moja dekla je mlada — 'm» v»e voljne glide." Posebna soba se med u m pokni. Pcedravljanje, priklan-janje, vpraševanje in smeh. Nekdo prestavlja stole, nekdo premika mize, z ženskami vse oživi in je hkratu vse narobe "Cija." zateguje dštir. "kam te je pa zopet zaneslo?" I>, kle hiti. dospe imajo želja kakor češminovje trnja. SpncJti, ko naročajo, si bliskoma premišljajo, a nazadnje, ko Cija že nese naročeno na mizo, jih piči druga muha, češ: "Ah, bi pa skoraj rajši--" In na pol pota nazaj že zopet: "Ah, naj pa bo. .Le kar prinesite, Cija, bom i>a potem kaj drugega." Pet. šest jih je. pa vendar Cija rajši streže tridesetim mošktait, dokler so trezni, kakor takile peščici. "A kje je go«p 4- i '-.. * t- * . .^V S "_.T *'* ' r J . \ ^ Poziv na ameriške državljane tujega izvora! TOJNI smo. Srno v vojw proti so-j Y ^Tažnikom človeštva. Smo v yojiri proti sovražnikom sjvobode iii demokracije. Vi in jaz—Vaši predniki in moji—so zapustili našo staro domovino in so prišli v Ameriko, da bi mi in naši otroci vživali blagoslov in svobode in priložnost živeti v soglasju z zahtevami naše vesti, da svobodno in brez ovire častimo Boga. i , , Sedaj smo v vojaii, dia isi ohranimo dragocene pravice. V vojni smo, da svojim otrokom zapustimo dedščmo, katero danes vii- vamo. « , fJI < / ■ Toda vojna za svobodo ne moaxj biti dobljena fbi^ez žrtev. Naši sinovi se že bore na vsakem bojišču. Kaj pd bosje VI napravili f Vem za Vaš odlgovor. Vi in jaz ki mi vsi se bomo odzvali vsakemu klicu naše vlade. Daneis naša vlada poživlja vsakega Aineri-kanca, da investira v vladne obveznice. Naša viaicLa Vas prosi, ne da bi darovali, tem-več .da POSODITE —posodite dolar, ki ga nrt>rete poigTvšiti—da bodo naši vojaki imela potrebno orožje, da se bew'e proti sovražnikom republike. . . . ' t t. '.-'•T..* ■ -.• t-' r-. ' Na desettisoče ameriških Slovencev je že ; kupilo Vojne boncLe. Vojne bonde so kupili vsled svojega gorečega patriotizma, ktor verujejo v nje in so pripravljeni prinesti žrtve za načela svobode in idtamokracije, ki jim je draga. Toda, pomnite, da to, kar csmo storili prej, še ni dovolj. Kupiti moramo še VEČ bon-dov. Da se rbo naš-vojm stroj-vrtil; moramo; ta mesec zbrati 13 miljard dolarjev. Zaob-ljubite si to sami: Predno bo ta (kampanja ■ končana, bom šel aia najbližjo thank o iii lx>m storil ejvojo dolžnosti . Pa pomnite tudi, kaidar kupite vojne bon-de, si sami sebi napravite veliko uslugo. • Kajti ameriški Vojni boridi so največja investicija na svetu. Vsak cent, Id ga daste za Vojni bond! potnega vstvariti nov svet—«svet miru, svet, v taterean bo vsa^ kdo imel delo, snset upanja m varanoeti. Veiiijoč v Vaš patriotizem, verujoč v Vašo lojalnost, , verujoč v Vajšo strastno ijulbezeii do Amei^iike, smo prepričani, da se botštte odzvali ptoeivu naže vlade, da bo- * ste investii-ali svoje iMarje v vladne obveznice in sicer takoj, navdušeno in do skrajne svoje možnosti. NATHAN H: SEIDMAN, President THE INTER-RACIAL PRESS OF AMERICA, INC. "V»š kaj. Irena?-" -c f-kiiSa sodnik kazati užaljenega, "meni še niti pozdrava ni^i privoščila ko že vprašuješ po drugem." z "Kaj pa hyčem s te»>oj. ko si že —" mu žena zakroži s kazalcem po čelu. "Aii ni res, Hermina?" Visoka, koščvna in gotsava Hermina je nadlogarjeva žena. Medlo kostanjevi la3ie ji v umetnih kodrih do pcdovice zakrivajo čelo, ki je staii ikavio in že predeljeno z gubami. * _ *9ifapoqud etirB&erfvpvji) ]SJEBO GORI Ižli BOMAN. — Spisal: IVAN AliBKECHT. fl "OLA8 WARQPA" — M II___ fmiiiymit