Štev. 48
V Ljubljani, 27. novembra 1908.
XLVIII. leto.

Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Cesarjev jubilej.
Prepomemben jubilej, jubilej brez primere v zgodovini narodov in držav obhaja naša lepa, naša mogočna Avstrija. Vsi narodi, vsi stanovi tam od zavedne Češke, tja do jadranskih valov, od mogočne Busije tja do ledenih gora, se zbirajo okrog prestola Nj. Veličanstva našega cesarja, vsi kažejo neomajano vdanost, zvestobo in spoštovanje do osivelega starčka, ki že šestdeseto leto v nepretrgani vrsti muk in trpljenja vodi in vodi neustrašeno, neupognjeno krmilo državne ladje. Ne samo podaniki sta-roslavne Avstrije, temveč ves kulturni svet zre ob tako redkem dogodku v sodobni zgodovini z občudovanjem in največjim spoštovanjem v pre-vzvišeno osebo.
Dasi je cesarjevalo pod habsburškim že-zlom mnogo priljubljenih, mnogo odločnih mož, dasi je z zlatimi črkami zapisano ime visoke cesarice Marijo Terezije, matere avstrijskih šol, enega tako sijajnih talentov Jožefa II., zaščitnika svobode in prosvete, a tako blagega, tako modrega vladarja, ki bi odprl podanikom toliko virov dušne in telesne blaginje kakor naš presvetli cesar ne pozna avstrijska zgodovina.
„Z Bogom mladost 1" s temi besedami je prevzel 2. decembra 1. 1848. vladarstvo v olomuški knezonadškofijski palači z onimi lepimi lastnostmi, ki so jih ucepili učitelji v nežno srce mladega princa, z nauki, spletenimi v venec vzornih vladarskih čednosti, ki plapolajo še danes nad častito osivelo glavo.
Bili so takrat ne samo po Avstriji, ampak po vsi Evropi viharni časi, zato je bilo treba združenih moči in pod tem geslom: Vi-ribus unitisl se je lotil velike odgovornosti. Kakor pomladansko oživljajoče solnce, tako se je razširil njegov blagodejni vpliv med vsemi narodi, predvsem je pa nastopil kot zagovornik vede, omike in napredka, svojo pozornost pa obrnil v prvi vrsti na razvoj šolstva.
Prva ustanovnica javnih ljudskih šol je bila Marija Terezija. Za njene vlade je zraslo nad 4000 takozvanih trivialk, na Kranjskem v Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Škofji Loki, Kamniku in Idriji. Posebno je pa pomnožil šolstvo cesar Franc I. On je ustvaritelj stare šol. politiške uprave iz leta 1805., ki se je odpravila šele z novim šol. zakonom z dne 14.
maja 1869. leta. Ta politiška šol. uprava je pa bila silno krivična, pomanjkljiva in je v dobi 65 let tako zastarela, da ni mogla več z duhom časa naprej.
Ako hočemo spoznati važnost novega drž. šol. zakona, moramo poseči nekoliko v to upravo.	v >
Oskrbovanje šol je viselo kakor v zraku. Deloma so skrbele za vzdrževanje cerkve, deloma srenje, sedanje občine, deloma dežele, šjlski patron in graščaki, na Kranjskem n. pr. knez Auersperg. Šolnina je bila obligatna, razdeljena po krajevnih razmerah in po kategorijah šol. Tako je bilo odmerjenih na trivialkah 3 do 5 kr. na teden, na glavnih šolah pa mesečno od 17 do 4Ž kr.
Pogled v notranjo šolsko upravo je bil silno žalosten. Uporabljale so se 30 do 40 let stare knjige, zato pa ni bil predpisan nikak učni načrt, nikaka metoda. Učitelj se je ravnal po knjigah, uradna konštrukcija mu je pa določala, koliko mu je predelati vsak mesec, eventualno v četrtletjih. Eazen šol. knjig v c. kr. zalogi so bile vse druge prepovedane. Še bclj žalostni so bili učni pripomočki. Kaka stara, zamazana, raztrgana tabla, kreda, šiba — in s tem smo pri kraju. L. 1870. je bilo na Kranjskem samo 15 računal.
Učna metoda ni bila nič drugega kakor dolgočasen mehanizem, ki je kakor mora oviral vsako uspešno delovanje. Kaj so otroci znali na spomin, to je bilo najvažnejše, kako vplivati na razum, kako delovati blaiaino na srce, to je bila postranska stvar. Verouk, branje, pisanje, računstvo so bili glavni predmeti, krščanskega nauka se je morala učiti mladina ob nedeljah do 18. leta. Omenim naj, da je bilo petje uvedeno kot obligaten predmet 1851., risanje 1853., telovadba, realije in ročna dela
1869.	1.
Učiteljska izobrazba je bila na jako nizki stopnji. Kandidatje za normalke so imeli šestmesečni, za trivialke pa samo trimesečni pedagoški tečaj. Idrija je imela od 1. 1857. do
1870.	I. letnik. Povedati moram tudi, žal, da eksistira v Avstriji dežela, ki je še zdaj na isti stopnji z dobo pred 60 leti in to Tirolska. Tam zadostuje za pomožne učitelje 5 razredna ljudska šola in polletno hospitiranje, na Pred-
arlskem pa sprejemajo celo zasilne učitelje s 15 leti brez posebnega znanja.
O pravnih razmerah bi bilo najbolje — molčati. Kako so naši učitelji pobirali plače pri županih, kako so beračili od hiše do hiše, kako so opravljali službo mrtvogledčev, kako so jim otroci donašali šolnino itd., to je bilo tako žalostno, tako nehvaležno delo, da ga učitelj-trpin gotovo ni zaslužil. L. 1870. je bilo še 3/4 vseh kranjskih učiteljev orglavcev in mež-narjev. Učitelj je bil pravcati hlapec, kar seje ukrenilo na Dunaju, kar je odredil knezoško-fijski Ordinariat, to je obveljalo doma. Uboge, obžalovanja vredne vdove so dobivale na trivialkah iz ubožnega občinskega inštituta po 8 kr., otroci pa po 2 kr. na teden in to le tedaj, ako je učitelj služboval v dotični občini najmanj 3 leta. Kar je iz te uprave najlepše, je uniforma, uvedena 1. 1811. za vlade cesarja Franca I., ki je bila pa pozneje odpravljena.
Vse te hibe, vso onemoglost ljudskošol-skega organizma je spoznal naš presvetli cesar, in tako je 1. 1848. šinila nova kri v žile zastarelega šolstva. Na Dunaju se je ustanovilo naučno ministrstvo, po vsem cesarstvu so se pridelile deželam posebni strokovnjaki, dež. šol. sveti, obstoječi iz administrativ, uradnikov in šol. svetnikov. Med temi so zavzemali odlično mesto Močnik, Slomšek in Miklošič. Prva dvojezična slovnica, prve slovenske računice so delo Močnika. Ponemčevalen smoter se je izpodrinil in prodrlo je načelo, da mora biti šola osnovana na podlagi materinega jezika. Organizirala se je izobrazba ljudskih učiteljev in prišli so na svetlo prvi pedagoški časopisi kakor: Schul-bote, Wiener Schulzeitung, Das österreichische Wochenblatt itd.
Da se je pa šolstvo obrnilo tako hitro na bolje, da je nastala popolna pfeosnova v tej prehodnji dobi, za to gre ne malo zaslug takratnemu naučnemu ministru Leonu grofu Thunu in baronu Helfertu, njegovemu državnemu podtajniku.
Od 1. 1860., zlasti pa od 1. 1866., ko so zgrabili Avstrijo na severu Prusi, na jugu Italijani, je nastopila nova doba organizacije. Bili so to časi, ko so napredni sloji pod zaščito in zaslombo takozvanega meščanskega ministra naskočili z vso silo ljudsko šolo in zahtevali popolno preosnovo. Ustvaritelj novega šolskega
LISTEK.
Dr. Janez BIeiweis.
Ob stoletnici njegovega rojstva.
Dne 19. t. m. je preteklo sto let, kar se je narodil v slikovitem Kranju dr. Janez B1 e i-weis, ki si je pridobil premnogo zaslug na polju slovenske književnosti kakor tudi na polju slovenskega politiškega življenja.
Ogledati si ga torej hočem prav nakratko kot slovenskega književnika in politika.
Jako mnogostransko je bilo njegovo književno delovanje. V živinozdravniško stroko spadajo njegove „Bukve za kmeta", kjer govori o kupovanju, plemenjenju, reji in opravljanju konj. Temeljiti so spisi, ki jih je izdal skupaj z dr, Strupijem v zborniku „Zivinozdravništvo", Zanimivi so njegovi „Koledarčki slovenski", ki
jih je izšlo pet zvezkov. Poleg običajne koledarske vsebine prinašajo životopise odličnih Slovencev, pesmi in pripovesti naših prvih pisateljev. Za gledališče je izdal pet zvezkov „Slovenskih gledališčnih iger". Pod njegovim vodstvom so se sestavila „Slovenska Berila" za nižjo gimnazijo. Nešteto člankov je napisal za svoje „Novice", ki jih je uspešno urejeval skoro celih štirideset let. Dokler nismo imeli drugih časopisov, so Bleiweisove „Novice" združevale vse tedanje naše pisatelje in slovstvenike. Zlasti z „Novicami" si je postavil dr. Bleiweis neminljiv spomenik v našem slovstvu. Tukaj treba tudi omeniti, da se je posebno trudil, da se je ustanovila „Slovenska Matica", in on je bil, ki je nagovoril škofa Wolfa, da je založil veliki nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar.
Kot politik je zastopal dr. Bleiweis kot član posebne deputacije na Dunaju edino pravo stališče, naj vlada združi ves slovenski narod na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Šta-
jerskem v eno upravno celoto, v močen jez na južno stran. Kot dolgoletni deželni poslanec si je pridobil pri nasprotnikih in prijateljih brezpogojno spoštovanje s svojim obširnim znanjem, moškim vedenjem in neupogljivo doslednostjo, Več stotin obširnejših in krajših njegovih govorov o raznih predmetih je zabeleženih za vselej v zapisnikih kranjskega deželnega zbora; posebno pa je odločno zagovarjal narodni napredek v gospodarskem oziru, govoril proti povišanju premnogih davkov in se trudil za zboljšanje občega zdravstva in za uvedenje slovenskega jezika v šole in urade. In v vseh teh ozirih je dosegel lepih in velikih uspehov.
Umrl je 1. 1881 v Ljubljani in po pravici so žalovali Slovenci za njim kot za „očetom slovenskega naroda".
zakona je bil tedanji naučni minister Leopold Hasner plemeniti Artha, rojen na češkem, mož napredka, mož nenavadne energije in dosegel, da je bila postava 24. aprila 1. 1869. s 111 proti 4 glasovom sprejeta in 14. maja istega leta zadobila najvišjo sankcijo.
Tako je nastopilo z novim drž. šol. zakonom novo življenje, padla je krivica, ki je desetletja kakor rak razjedala šolstvo, odprla so se vrata postavodaji in na šolskem polju je zavel nov duh, duh napredka, duh dela v srečo in blagor avstrijskih državljanov. Šolsko nadzorstvo je stopilo v veljavo, razširila se je učiteljska izobrazba, pripravnice od 2 na 4 leta, službeni prejemki so se določili natančno, odpravila se je škandalozna šolnina in določile tudi natanko pravice učiteljstva. Uvedel se je 8 letni obvezni pouk ne oziraje se na stan, vero in narodnost. Oživela so učiteljska društva, na Kranjskem dež. učiteljsko društvo, prvo okrajno učiteljsko društvo je nastalo v Črnomlju, stopili so v delo časopisi, na Kranjskem vrli „Učiteljski Tovariš" in „Šola", nadaljevalni tečaji, knjižnice, krajne, okrajne in deželne konference. Samo 1.1870. je izdalo ministrstvo do 70 postav in odredb, le žal, da niso s paragrafom 55. tako hiteli, ki je še dandanes potisnjen v ozadje. Število obiskajočih otrok je naraslo v 20 letih za 1 miljon, število šol od 14 800 do 18.600, število učnih oseb pa od 25.000 do 48.000. Število privatnih šol je padlo od 736 na 413, nasprotno se je pa zvišalo število privatnih šol s pravico javnosti od 222 do 566. Takozvane zakotne ši le, ki so ek-sistirale zlasti v Galiciji, so se odpravile, ustanovili so se otroški vrtci, šole za gluhe in slepe, poljedelski tečaji in tudi izobrazba deklic se je vedno bolj upoštevala. Na češkem so sezidali v sedmih letih 625 šol. V 20 letih je imelo že 8000 šol svoje vrtove. Število zločinov je padlo v tem času za 4000, število analfa-betov pa v 10 letih za 400.000.
Pri nas so prišle postave v veljavo leta 1873., drugod prej ali slej, na Tirolskem pa še-le 90. leta. Velika zasluga gre tu tudi c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom, ki so pričeli s svojim delovanjem 1. 1869. Že v štirih letih so se pokazali velikanski uspehi po svetovno znani duuajski razstavi iz 1. 1873.
Leta 1879. je pa nastal na šolskem polju boj, ki je trajal 11 let. Osemletna šolska obveznost je naletela na odpor, zlasti med kme-tiškim ljudstvom. V državnem zboru so se pojavljali vedno bolj burni prizori in po viharnih debatah je obveljal končno predlog državnega poslanca Lienharta s 156 proti 149, torej samo s 7 glasovi večine, da se je osemletna obveznost skrčila na šestletno in uvedla ponav-ljalna šola, ki eksistira še danes. Avstrijsko učiteljstvo je stopilo na noge in priredilo na Dunaju impozaten protestni shod, ki se ga je udeležilo 1500 učiteljev in učiteljic.
Veliko hrupa je provzročila tudi novela iz 1. 1883. Dosegle so se zopet nove olajšave, kakor poldnevui pouk, predčasni izstop iz šole, upoštevala oddaljenost, odpravil se je telovadni pouk za deklice. Tudi ta novela je bila sprejeta po hudih bojih samo s tremi glasovi večine. Proti tej postavi je zlasti demonstriralo češko in sleško učiteljstvo in vedno bolj so se čuli po Avstriji glasovi po podržavljenju šolstva, glasovi, ki so zlasti letos, ko gre za saniranje
deželnih financ, stopili z vso silo v ospredje. Zlasti je posegla vmes cerkev in z izjavo škofov v gosposki zbornici 1. 1890. zahtevala več nadzorstva, več vpliva na šolske oblasti. Oglasil se je tudi ustvaritelj zakona Leopold Hasner ter odločno, zlasti v gosposki zbornici zavračal vse napade in neopravičena očitanja ljudski šoli, v čemer mu je sledil pozneje tudi naučn minister Gautsch, ki se je moral veliko, a tudi uspešno boriti z nasprotnimi predlogi ljudski šoli jako neprijaznega kneza Lichtensteina. Uči-teljstvo se je izkazalo Hasnerju hvaležnega s proslavo 20 letnice in 25 letnice novega drž šol. zakona in ko je umrl 1. 1891. v Išlu, so mu postavili krasen spominek, hvaležnost pa so najbolj ovekovečile Hasnerjeve ustanove.
Dasi se je od 1. 1869. uvedlo mnogo olajšav, a bistvo, smoter šolstva je ostal isti in zakona ne razbije nobeden, akoravno se v zadnjih desetih letih prav odlični avstrijski državljani zaganjajo vanj, zakaj tok časa je tak, da ga ne more ustaviti nihče.
Kdor količkaj opazuje velikanske kulturne pridobitve za 601etnega vladanja presvetlega cesarja, zlasti pa pri naših severnih bratih, kdor le količkaj upošteva razcvit naše književnosti, živahno gibanje učiteljstva v vseh strokah, ta lahko trdi z zavestjo, da je na te premembe vplival samo drž šol. zakon in da bi slovanski narodi na polju občne omike mogoče še stoletja ne bili dosegli takih uspehov, kakršne imamo pod vlado našega preblagega vladarja. Gotovo je to bogato darilo, ki ga je poklonil svojim podanikom, in gotovo je tudi, da se ga bodo s hvaležnostjo spominjali še pozni rodovi.
Pozabiti pa ne smemo, da je zasluga našega presvetlega vladarja tudi razvoj vnj h šol, vseučilišč, učiteljišč, gimnazij, realk, trgovskih šol, rudarskih in vojaških akademij itd. Vendar pa lahko trdim, da ni v zadnjih šestdesetih letih znanja, ki bi bilo tako obsežno, kakor je ono na polju ljudskega šolstva. Pri tako kritičnih razmerah avstrijske zgodovine se je naravnost čuditi tako velikanskim uspehom, Kakor črv so se vjedali v našo Avstrijo notranji prepiri in kakor uničujoči viharji so padale na našo državo krogle naših nasprotnikov.
Komu niso znani upori iz 1. 1848., ko je morala cesarska rodovina bežati z Dunaja, komu ni znana ena najbolj v zgodovino sega-jočih vojn pri Novari? Koliko krvi je stala Avstrijo sijajna Lombardija in Benečija, bitka pri Kustoci pod poveljstvom najdubovitejšega avstrijskega admirala, zmaga pri Visu, poraz pri Kraljevem gradcu, kjer pokriva zemlja toliko sinov naše mile slovenske domovine?
Ali niso bili to udarci, ki so do solzd žalostih vladarja in z njim vred na tisoče ro-dovin, udarci, ki so provzročili toliko obupa in gorja?
Ali je kje na svetu država, kjer bi smrt s svojo koščeno roko tako neusmiljeno segala v vladarsko rodovino kakor pri nas v Avstriji? Ni bilo dovolj, da mu je umrl edini sin tako nagle smrti, poseglo je vmes morilčevo orožje in pretrgalo nit življenja cesarici Elizabeti.
A cesar stoji neomajano na svojem mestu in s ponosom zre v svoje, dasi bridko, z bolestnimi dogodljaji prepojeno, a vzorno življenje dela, življenje plodonosnega delovanja.
Njegovo srce je odprto za vse narode, ni ga še zapustil mladeniški pogum, z vso vztrajnostjo in pridnostjo izpolnuje svoje dolžnosti in je kot vesten, delaven, natančen in točen vladar v najlepši zgled svojim podanikom.
Posebno spoštovanje pa zasluži, ker je med nami trpini sam največji trpin, saj mu ni bil noben udarec usode prizanesen.
Stopimo torej tudi mi danes v duhu tja v središče Avstrije, tja na Dunaj pred prestol presvetlega vladarja in podarimo mu venec hvaležnosti, vdanosti in zvestobe!
Položimo predenj tudi prošnjo z iskreno željo, da se ta biserni jubilej razlije po vsi Avstriji med vsemi narodi.
V tem jubileju se morajo zdrobiti vse verige krivic, sužnosti in odvisnosti, pravica se ne sme več teptati v tla, strankarske strasti naj se ublažijo, Avstriji naj zašije novo življenje 1 Vsi stanovi naj vstanejo kakor omlajeni, tudi obupni glas ljudskega učiteljstva mora pred prestol Veličanstva, pereče vprašanje o gmotnem stanju naj prodre v bisernem jubileju do končne po volj ne rešitve! Mi se pa hočemo presvetlega vladarja okleniti z vso ljubeznijo in pod praporom novega državnega šolskega zakona storiti vse, žrtvovati vse, da postanejo naši otroci koristni udje človeške družbe, vrli sinovi svojega naroda! Nadučitelj Fr. Potoka r.
Poziv
slovenskemn učiteljstvu na Štajerskem.
Učiteljska organizacija na Štajerskem je dosegla lep.uspeh, štajerski deželni zbor se je vendarle udal ter sklenil, da se vštejeta v pokojnino dve provizorični leti pred izkušnjo sposobnosti; a še večje naloge čakajo organizacijo in da se to doseže, bo treba napeti vse sile.
Tovariši, tovarišice. pripravljamo veliko akcijo v prilog toli potrebni regulaciji učiteljskih plač in nujno rabimo za to sredstev. Vsak tovariš in vsaka tovarišica naj daruje začetkom decembra t. 1. vsaj dve kroni za učiteljski sklad. Šolske voditelje prosimo, naj poberejo med učiteljstvom znesek in ga pošljejo blagajniku socialnega odseka „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" tovarišu Fran V o g 1 a r j u , učitelju na slov. deški ljudski šoli v Celju. Vsak tudi najmanjši znesek se bo v „Učit. Tovarišu" izkazal in upravnemu odboru „Zveze" se bo dal natančen račun o uporabi.
Zgoraj omenjeni pridobljeni dve službeni leti sta pač vredni vsaka vsajeno krono in vsak učitelj in vsaka učiteljica naj da za učiteljski sklad že iz hvaležnosti za to pridobitev, tembolj pa ker bo učiteljski sklad vojni kapital za bodočnost. Me uboge učiteljske pare si moramo pač vse i z v o j e v a t i, za nas se ne potegujejo vlada in ministri kakor so se n. pr. za duhovnike in kakor se za častnike. Za vojne pa ni treba le dobre armade in vojskovodij, temveč tudi denarja in zopet denarja in denarja, je dejal Montecuccoli.
Socialni odsek si je stavil plemenite vzvišene smotre, a jih ne more doseči, ker nima sredstev. Med drugim si je stavil nalogo, da bo pošiljal na shode in ljudska zborovanja govornike, ki bi narodu kazali veliki pomen in neobhodno potrebo šol ter važnost učiteljskega stanu, ki bi zbujali v masah ljudstva ljubezen in spoštovanje do šole in učiteljstva in ki bi sploh delovali, da se ljudstvo povzdigne na višjo stopnjo izobrazbe. Nasprotniki skoraj na vsakem shodu blatijo učiteljstvo in hujskajo ljudstvo zoper šolo. Bližajo se deželnozborske volitve, ko bo pa šola in učiteljstvo tarča, v katero bodo najbolj streljali; treba je, da se začasa pripravimo k obrambi. Učiteljski sklad naj bo naš obrambni sklad, da bo mogoče obrambo organizovati.
Socialni odsek „Zveze" se je namenil, da bi tudi k zborovanjem učiteljskih društev pošiljal govornike, ki bi zbujali in krepili v uči-teljstvu stanovsko zavest, ki bi ga vnemali za delo med ljudstvom itd., da bi si učiteljstvo priborilo tako bolje socialno stališče v človeški družbi, da bi postalo res faktor, ki bi ga morali vsi upoštevati povsod in torej tudi v — politiki.
Socialni odsek „Zveze" ima prijavljenih že celo vrsto predavanj izbornih govornikov, a manjka nam sredstev, zakaj potne stroške moramo govornikom povrniti in tega bremena nočemo zvaliti na okrajna učiteljska društva. V to svrho in za zgoraj omenjeno akcijo v prilog regulaciji učiteljskih plač nujno rabimo razpoložljiv učiteljski sklad in obračamo se za prispevke do zavednih štajerskih tovarišev in to-varišic. Ker je potrebno, da se takoj začne z delom, a socialni odsek „Zveze" nima v bla-gajnici ni beliča, nujno prosimo, da bi že v začetku decembra t. 1. blagovolili vposlati za učiteljski sklad zgoraj omenjenemu blagajniku.
Tovariši, tovarišice, težavni, resni časi se nam bližajo, bodimo torej pripravljeni!
Anton Pesek,	Fran Kocbek,
predsednik soe. ods. „Zveze". predsednik „Zveze-*.
Pomen in uporaba šolarske knjižnice.
Predaval na občnem zboru Pedagoškega društva v Krškem Iv. Benedifiifi.
Pri pripravi za to razpravico sem si prebrskal razne naše listi in pedagoške knjige v nadi, da dobim kje kako tozadevno razpravo. — Dobil sem razmotrivanja o najrazličnejših predmetih, o šolarski knjižnici — nič. — Prelistal sem potem vse teme, ki so se obravnavale v zadnjih petih letih pri okr. učit. konferencah in v raznih učiteljskih društvih — zopet nič. — Premišljeval sem, je li sem kdaj
sploh slišal o kakem podobnem referatu. Baz-motrivale so se vse različne potrebne in nepotrebne stvari. (Domislil sem se, da smo imeli, če se ne motim 1893. leta, za obči referat okr. učit. konference nalogo, poiskati vse tiskovne napake v šol. knjigah, kar je bilo gotovo obče pedagoške vrednosti!) O šolarski knjižnici nikjer in nikdar — nič, dasiravno zahteva drž. šol. zakon odločno, da naj se pri okr. učit. konferencah razoravlja večkrat tudi o teh knjižnicah. — Segel sem po „Popotnikih". Veliko lepih razprav, n. pr. „Je li pomožni glagol ,biti' predikat ali ne ?" Gotovo velike vrednosti za ljudsko šolo, kjer naj se vzame kolikor mogoče manj slovnice. Dobil sem dolge razprave, prepire in pravde, kakor : je li pri pouku treba porabljati pet formalnih stopenj ali zadostujejo tri ali naj se jih uvede 60 ? — Pač škoda papirja!
To in še več takega, toda o šolarskih knjižnicah, ki nanje polagajo drugi narodi največjo pozornost, nikjer nič! Pač dobil sem v petih letnikih „Popotnika" razen Jos. Brinar-jevega spisa, ki ga bom še pozneje omenil — en cel „pedagoški utrink", obsezajoč menda 9 vrstic.
Toda k stvari!
Dosihdob se je smatralo splošno, da je naloga šolarske knjižnice zabavati, poučevati in vzgojati mlade čitatelje. Zadoščalo je navadno že, če ni bilo v spisih kaj pohujšljivega. Ta pomen daje šolarski knjižnici tudi državni šolski zakon.
Kakor otroci vobče že v rani mladosti radi poslušajo razne pripovedke, tako tudi, ko prekoračijo prve težave v branju, radi vzamejo v roke knjigo in porabijo vsaj nekaj prostega časa s čitanjem. To odgovarja notranji potrebi mlade duše po delovanju razvijajočih se moči, namreč razuma in pameti. Paziti je pa treba, da se to veselje do branja ne pretvori v tako-zvano požiranje knjig, kar bi bilo škodljivo tako za dušo kakor za telo. Pri naglici, ki z njo hiti oko od vrste do vrste, nima mladi časa jasno in določno sprejeti novih predstav in jih spojiti v spominu z že znanimi. Tako branje tvori v duši otrokovi le meglene, nejasne predstave, provzroča v okrožju njegovih misli le nered in raztresenost, kar bi bilo za značaj bralčev jako škodljivo. Površnost v branju preide namreč polagoma na vae otrokovo delovanje, tako da presliši glas dolžnosti, kakor hitro se oglasi v njegovi notranjosti glas na-gnenja k slabemu. Vse njegovo delovanje in nehanje postane površno, nič ni trdnega, nič stalnega v njem, kratko: vse svoje življenje ostane navadna „frfra".
Požiranje knjig brani pa tudi otroku potrebno gibanje pod milim nebom. Ker se pri branju navadno drži vpognjeno in si večkrat odtrguje tudi potrebno spanje, mu izpodkopava to tudi telesno zdravje.
Vestno izbrana, dobro urejevana in pametno Sbrabljena mladinska knjižnica ne za-branjuje te nevarnosti nerednega in čezmernega branja ter njega slabih posledic, temveč pospešuje naravnost pouk in vzgojo mladine. Tudi pisana ali tiskana beseda dobi pot v glavo in srce učencev. Pri današnji potrebi in obsegu koristnih znanosti in pri na vsak način pohlevnih smotrih ljudskošolskega pouka pa zamore šolarska knjižnica nuditi koristno dopolnilo in razširjenje. Pri pouku dosežena vednost se pri dobri uporabi knjižnice ponavlja, utrjuje in sklepa v razne nove zveze. S tem se ostri razsodnost, razmišljanje se vzpodbuja in varuje pred nevarnimi izrodki, ki bi mogli zamoriti nedolžno bralčevo srce.
Naravno je, da si otrok s pametnim branjem izpopolnuje tudi mehanično branje in jezikovno zmožnost.
Ker šolarska knjižnica ne le obvaruje mladino pred marsikatero škodo, temveč vpliva koristno na delovanje in nehanje otrok v njihovem prostem času in tako bralce kratkočasi, poučuje in vzgojuje, je sveta dolžnost vsakega učitelja, da se z vso močjo oklene tega vzgo-jevalnega sredstva. Ozirati pa se mora pri tem ne le na zabavni, poučevalni in nravstveni moment, ki je očrtan zgoraj, temveč mora upoštevati nove težnje mladinskih spisov. Oglasih so se v zadnjem času namreč reformatorji, ki zametujejo slehrni spis, ki ima končen smoter pouk in nravnost. Njihovo geslo je marveč, usposobiti mladino za umetniško uživanje. Oni sicer ne zametujejo potrebe, da mladinska knjižnica pospešuj nravnost in vedo, toda oni hočejo, da se nravnost in veda kar s čitanjem tako mimogrede okoristita brez očitnega namena. Mi moramo upoštevati tudi ta
princip, ali vendar ne smemo zametovati pe" učnega in vzgojnega smotra knjižnic. Bilo bi se nam pa tudi težko držati modernih zahtev, ker smo v slovenščini jako ubogi na primerni mladinski literaturi. Le redke so knjižice, ki odgovarjajo bodisi le enemu izmed navedenih namenov. Spisov je sicer precej, toda ali vsebina Sama na sebi ni primerna, ali je pa nakopičenega v eni knjižici toliko materiala, da je groza.
Pogleimo samo zadnje zvezke „Knjižnice za mladino". Izdane so v tolikem obsegu, da se učenec kar ustraši, ko mu ponudim tak zvezek. Vzame ga sicer, toda prebere s tako nemarnostjo in nepazljivostjo, da navadno, o vsebini, ki je, mimogrede rečeno, tudi pre-raznovrstna, nič ne ohrani. Mogoče da je prebral res vestno in umno prvo povestico, druge je gotovo le prelistal. Jaz se mu ne čudim, saj pravijo, da, kar je preveč, še s kruhom ni dobro.
S tem sem prišel do vprašanja: Kaka naj bo mladinska literatura, da doseže svoj namen? O tem razpravljati ni naloga tega referata. Opozarjamo le, da naj vsak učitelj, ki se peča s šolarsko knjižnico, dobro prebere Jos. Brinarjev spis „O slovstvu za mladino" v V. pedagoškem letopisu „Slov. Šolske Matice" iz l. 1905.
Bazen navedenih namenov pa je po mojem mnenju šolarska knjižnica v dosego boljšega stika šole z domom velikega pomena. V zadnjem času se močno priporočajo razne okolnosti, ki naj pospešujejo ta stisk. Večinoma pa se je pozabil glavni temelj, to je šolarska knjižnica, na katere podlagi se naj zbližujeta šola in dom, posebno pri nas na kmetih, kjer nima izdajanje šolskih naznanil takorekoč nikakega pomena, ker se od strani staršev ne polaga nanje nikake važnosti. Kdor v zbliževanju šole z domom pozabi na pametno uporabo šolarske knjižnice, se mi zdi podoben onemu možu, ki je podrl pritličje hiše, da bi s tem materialom sezidal prvo nadstropje, ki je tedaj hotel zidati v zrak. Kako naj deluje šolarska knjižnica v tem smislu, da namreč zbliža šolo in dom, bo razvidno iz drugega dela tega referata, namreč:
Kako naj se uporablja šolarska knjižnica?
Da bo šolarska knjižnica res dejstvovala na učence v navedenem smislu, naj bi bila urejena po sledečih pravilih:
1.	Vsaka knjižnica za mladino naj se razvrsti na tri dele. Prva skupina naj obsega knjige za otroke do 12. leta; druga za take od 12. do 14. leta, tretja skupina pa knjige za šoli odraslo mladino. Vsaka teh treh skupin mora biti glede na razvrstitev popolna, t. j. imeti mora knjige poučne vsebine in take, ki podpirajo posebno vzgojo srca.
2.	Učitelj naj pozna vsebino vsake knjižice, ki se nahaja v knjižnici, da bo mogel svojo nalogo pri izposojevanju izvrševati res vestno in ravnati kot pravi pedagog. Poznati mora natanko duševno stališče in invidualnost čitajočih učencev. Vsakega učenca je treba poprej dobro spoznati, preden mu izroči kako knjigo.
3.	Izposojene knjige morajo soglašati z duševnim razvojem učencev. Zato ja priporočati, da vsak razredni učitelj svojim otrokom sam izposojuje kujige, ker le oni, ki ima mladino dlje časa pred seboj, more presoditi, na kakšnem duševnem stališču se nahaja posameznik. Tudi bo le razredni učitelj mogel upoštevati točko 4.
4.	Citanje in pouk sta nerazdružna. Ctivo bi moralo soglašati vedno s poukom. Kar namreč dostikrat ni dosegla beseda učiteljeva, doseže morebiti primerno odbrana knjiga. Vendar pa pri vsem tem ne smemo biti preveč trsno-šrčni. Podajati moramo tvarino, ki ne zanima samo otrok, ampak je tudi za odraslo preprosto ljudstvo koristna in izpodbudna. Držimo se pri tem dr. Ilešiča. ki pravi v oceni XII. zvezku Kosijeve „Zabavne knjižnice": „Sploh je pa neoporečena činjenica, da otrok ne zanimajo samo priče iz otroškega življenja, da či-tajo morebiti še rajši o dejanju in nehanju odraslih, svojih idealov; deca niso samo realisti, vedno so tudi idealisti, ki se že rano ozirajo po smotrih poznejših let, po svojih idealih, ki naj jim pomagajo v nebo."
5 Mora se kontrolirati, je li so učenci res čitali in s kako koristjo. — Doslej smo to izvrševali, da smo od slučaja do slučaja vprašali otroka, kaj je bral, oziroma kaka je vsebina knjige. V celoti nismo imeli nikakega pregleda, koliko in kaj je že kak učenec bral.
Dalje v prilogi.
Priloga k 48. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 27. novembra 1908.
Temu je krivo to, ker so naši zapisniki izposojenih knjig šolarske knjižnice zastareli, pomanjkljivi in ne odgovarjajo nikakor namenu šolskih knjižnic. Dobri so kvečjemu zato, da se ve poiskati, kdo ni knjige vrnil.
Z zanimanjem sem torej premotrival A. Peskov članek: „Tudi osebna pola" v 8. „Popotnikovi" štev. 1.1., v 9. štev. pa Pr. Finkov Ime učenca: ........
spis: „Še enkrat osebna pola." — Oba se pečata s preosnovo zapisnika izposojenih knjig iz šolarske knjižnice, in sicer naj bi tak zapisnik služil obema kot izkaz, po katerem naj bi se olajšalo spoznavanje duševnega obzorja čitateljev. Oba predlagata za vsakega učenca posebno polo, in sicer s sledečo razpredelbo: Po Pesku:
Tek. št.	Ime izpos. knjige	Eibl št.	Kdaj izpos.	Kdaj vrnil	V kak. stanu	Name-, stiio	Klasifikacija	Opomba
1	2	3	4	5	6	7	8	9
Po Finku:
Ime učenca:
Naslov izposojene kn)ige	Pisatelj	Kdaj izposodil	Kdaj vrnil	Opomba
1	2	3	4	5
Obe tabeli sta dobri, toda meni ugaja bolj Peskov nasvet. Pri obeh naj bi pola veljala za ves čas šol. obiska, tako da z učencem avanzira tudi pola v višji razred, oziroma oddelek in vsak učitelj, ki bi dobil otroka v svoj razred, bi lahko na prvi pogled razvidel, kaj in s kakim uspehom je učenec že bral, v čimer bi se kaj olahkotilo otrokove individualnosti. Ob izstopu iz šole pa bi učitelj imel popolno jasen pregled učenčevega duševnega ob-
Zapisnik izposojenih knjig iz šolarske knjižnice
za:..............
v letih.............
zorja, kar bi mu dobro došlo pri delovanju v knjižnici za odraslo mladino. Namen in pomen teh pol mi jako ugaja. Vendar bi jaz zase pri Peskovi razporedbi izpustil rubriko 5., 7. in 8., namreč rubriko „v kakem stanu ?" „namestilo" in „klasifikacija", ker prvi dve nimata pač nikakega pomena, za klasifikacijo pa bi porabil „opombo", kakor priporoča Fink. Tako bi dobil polo s sledečo razpredelbo:
Tek. Št.	Ime izposojene knjige	Knjižnična št.	Kdaj izp.	Kdaj vrnil	Opomba
1	2 v	3	4	5	6
Eabil bi to polo po navodilu Peskovem, le „opombo" — kakor sem že rekel — v smislu Finkovem 7,a klasifikacijo. Klasificira se namreč odgovor bralcev glede vsebine. Pri Finku bi bila stvar enostavnejša, a ne ugaja mi, da bi polo otroci sami pisali in s seboj domov nosili. To bi namreč napravilo dosti neprijetnosti in sitnosti, posebno pri začetnikih, ki so komaj premagali težkoče mehaničnega branja in so kolikortoliko tudi še premalo zmožni samostal-nega napisovanja. Tudi bi ta ali oni polo izgubil, ta zopet zamazal, da ne bi bila več za rabo, drugemu bi jo domači manjši otroci raztrgali itd.
Dobra bi bila rubrika „pisatelj" — ako bi pisali otroci sami in pa, kar je glavno, če bi imeli v izposojeni knjižici sestavek ali sestavke le enega pisatelja. — Kaj pa naj otrok zapiše v to rubriko, ako dobi v roke knjigo, ki jo je pač uredil eden, ki pa obsega povesti, pesemce itd. 5 do 10 pisateljev? Ako bi hotel pisati vse bi moral napisati tudi vse naslove posamnih sestavkov. In to bi bilo menda vendar malo preveč. Jaz za svojo osebo bi opustil rubriko „pisatelj". Da bi pa dosegel namen, ki ga polaga Fink na to rubriko, bi opozoril otroke večkrat, da naj dobro pazijo tudi na to, kdo je kak sestavek spisal. O tem bi jih tudi večkrat vprašal, ko klasificiram branje. Manj dela in več koristi, ker bi slišali pogovor in pojasnila tudi drugi učenci, ki bi se mimogrede poučili o pisatelju in se tako začeli zanimati za njegove spise. Boljša torej Peskova, toda skrajšana metoda. Jaz za našo šolo si bom dal sam natisniti take pole.
6. Pri izposojevanju knjig naj se ozira na krajevne razmere, namreč glede časa. V mestih in večjih trgih, kjer se otroci ne rabijo toliko pri domačih poslih, se naj bi izposojevalo pač vse leto. Pri nas na kmetih to ni mogoče, ker otroci poleti nimajo časa brati in jim tudi starši, ki so sicer vneti za branje, branijo zaradi pomanjkanja delavskih moči. Saj vemo vsi iz izkušnje, da celo s šolskimi predmeti le počasi in z največjo težavo rinemo v tem času dalje. Knjižnica naj deluje torej le v zimskem času. Takrat otroci nimajo posebnega posla ; zvečer ob nedeljah in praznikih je torej dovolj časa za branje. V tem času se pritegnejo tudi starši in drugi odrasli, da poslušajo. S t-m se pri odraslih zbudi zanimanje za čtivo, posebno v Slovencih, kjer je ljudstvo sploh željno či-
tanja, da je le čas. To vem iz lastne izkušnje. Pozimi nimam miru. Vsak, še tako slab učenec hoče imeti kako knjižico. Ako ga opozorim, da še ne zna dosti dobro brati, pravi, do bo starejši brat ali sestra itd. bral. Pove mi, da so oče ali mati slišali, da posojujem knjižice, v katerih je tako lepo branje in da tudi oni prosijo kaj takega. Pripetilo se mi je, da mi mati knjižice, ki jo je deček prinesel domov, sploh ni hotela več vrniti, češ, da plača, kolikor stane, a nazaj je ne da, ker je tako lepo branje v nji. Jaz sem ji knjižico pustil in letos naročil drugo. (Zapomniti pa si je treba, da se oče pri nas v nedeljah ali praznikih ne briga za čtivo. Takrat mu je prav zidanica, kjer prebije navadno celo popoldne do trde noči in odkoder pride tudi tako trd, da mu je malo mar branje. Ko pa se začne pomladansko delo, je konec branju. Sredi marca začne ponehavati zanimanje. Vedno manj je onih, ki žele še knjig. Na vprašanje, zakaj neče več brati, je navadno odgovor : Ne smem; so oče rekli, da zdaj ni več časa itd. Kdor pozna naše kmetiške razmere in njih težave, se temu ne bo čudil. Vsaka stvar ob svojem času> torej tudi delovanje šolarske knjižnice.
7. Knjige naj se prično otrokom izposo-jevati, kakor hitro prekoračijo prve težave mehaničnega branja. Z branjem njihovemu umu primernih knjižic dobe veselje do branja sploh in s tem veselje k drugemu učenju. Tako postopanje pa je obenem tudi vzpodbuda za one, bodisi lenejše ali manj talentirane učence, ki so z branjem zaostali. Ko namreč ti vidijo, da imajo njih boljši součenci zaradi dobrega napredka nekako prednost, nekak priboljšek in ko slišijo pripovedovati, kaj je ta ali oni lepega bral, kako so bili doma zadovoljni, ker je prinesel tako lepo čtivo, sami pa dobijo še kako pod nos, češ, ti si pa tak, da nič ne znaš, ker se nočeš potruditi itd., se poprime marsikaterega teh zaostancev nekaka gorečnost in trdni namen, da hočejo tudi oni priti do tega pri-boljška s pridnim učenjem. In navadno se jim posreči.
Odrasli mladini namenjeni oddelek ima to prednost, da nadaljevalni pouk in samostalno vzgojo šoli odraslo mladino podpira, pa tudi da veže šolo z domom. Tako jahko šola razširja svoj dober vpliv pri mladini v najnevarnejši dobi 14. do 20. leta. To je pa na vsak način velike važnosti za našo narodno vzgojo. Blažila
bi se na tak način srca in marsikatera grda navada med ljudstvom bi se lahko odstranila. Pijančevanje in druge sirovosti bi sčasom ponehale in občna vzgoja napredovala. Z razšir-jajočo se omiko bodo izginili korak za korakom razni neumni predsodki v usodo, babje-verstvo in druge take cvetice zanemarjene vzgoje bodo usahnile. Dobre knjige bodo zadr-žavale mladino od slabih tovarišij, ki so že marsikomu bile pogubonosne. Tak oddelek šolarske knjižnice bi bila stalna vez med šolo in domom, obenem pa podlaga poznejšim toliko priporočljivim bralnim društvom in ljudskim knjižnicam.
O p. u r e d n.: „Učiteljska tiskarna" je na predlog „Pedagoškega društva" že založila take osebne pole in jih ima na razpolago.
Socialne razmere učitelj-stva.
Poroča A. Pesek.
IV.
Kakor sem že zadnjič kratko naznanil, je štajerski deželni zbor sklenil, da se vštejeta ljudskošolskemu učiteljstvu dve provizorični leti pred izkušnjo sposobnosti. Izpremenila se je točka 5. postave z dne 28. decembra 1901. in se glasi sedaj tako-le:
§ 5
Berechnung der Dienstzeit.
Als für die Anwendung der Bestimmungen dieser Pensionsvorschrift maßgebende Dienstzeit ist bei bleibend angestellten Lehrpersonen die vor der Ablegung der Lehrbefähi-gungsprüfung an einer öffentlichen Volks- oder Bürgerschule verbrachte Dienstzeit, und zwar im Ausmaße von zwei Jahren, sowie die nach Erlangung der Lehrbefähigung an einer öffentlichen Volks- oder Bürgerschule verbrachte Dienstzeit anzurechnen.
Eine Unterbrechung hebt die Anrechnung der bereits vollstreckten Dienstzeit dann nicht auf, wenn diese erwiesenermaßen ohne Schuld oder Zutun der betreffenden Lehrpersonen erfolgt ist.
Die provisorische Anstellung einer bereits definitiv gewesenen Lehrperson hebt die erworbenen Pensionsansprüche nicht auf, sofern dieselbe nicht ihre definitive Anstellung durch eine Disziplinarstrafe vorloren hat.
Die Dienstzeit vor dem 1. Jänner 1871 ist nur zur drei Vierteilen einzurechnen.*)
Kar se je priborilo, je na prvi pogled sicer malo, doseglo se je le to, da odslej ne bo treba služiti 42. temveč le 40 let. Za podelitev petletnic nima ta nova zakonska določba nikakega vpliva, temveč se računijo petletnice prej koslej s 1. dnem meseca po izkušnji .sposobnosti. Vendar pa je ta nova pridobitev vendarle velike koristi za vse učiteljstvo, posebno pa za starejše, ker sedaj lahko gredo dve leti prej v pokoj, kakor so nameravali. In s tem, da se ti umaknejo s svojih mest, napravijo prostora mlajšim močem. Tako bo marsikateremu omogočeno, da postane kmalu nadučitelj in še celo v ugodnih krajih. Pa tudi drugače je ta pridobitev važna. Oe more ta ali oni, recimo zaradi bolezni predčasno v pokoj, odmerita dve službeni leti več pri določitvi pokojnine vendar precej.
S to določbo je odpravljena velika krivica, ki se je godila in ki se še godi drugod učiteljstvu. Oe se vštejejo uradnikom leta prak-ticiranja, profesorjem leta supliranja in certifi-katistom ter orožnikom celo njih vojaška leta, je gotovo velika krivica učiteljstvu, da se mu ne vštejejo provizorična leta pred izkušno sposobnosti — in že celo, ko imajo ti le 85 letno službeno dobo, a učiteljstvo še 40 letno vkljub zgoraj omenjeni pridobitvi. Drugod pa ima učiteljstvo seveda še vedno 42 letno službeno dobo; če to ni s o c i a 1 n a krivica, ko se že celo šolskim slugam določa le 35 letno službovanje, potem ne vem, kaj je socialna krivica, t. j. krivica, ki jo dela človeška družba enemu svojemu sloju.
Zanimivo je, da je kombinirani finančni in učni odsek v svojem poročilu, v katerem priporoča štaj. deželnemu zboru zgoraj omen-
*) Cenjeni čitatelji mi naj oproste, da nisem prestavil tega na slovenski, ker nimam časa, da bi prestavil take reči. Pa tudi vbodoče bom zakonske določbe prijavljal v izvirnem besedilu, kakor je to „Učit. Tovariš4 že večkrat storil.
jeno zakonsko predlogo, navedel: „Mit dieser Einrechnung wird einem alten, vom Billig-keits8tandpunkte gewiss gerechtfertigten Wunsche der Lehrerschaft ßechnnng getragen." Gospodje so torej vendarle enkrat uvideli, da naše — u č i t el j s k e —■ t e ž n j e n i s o pretirane, temveč upravičene.
Treba je javnost in potom te gospode v deželnih zborih prepričati, da tudi naše težnje glede regulacije plače niso pretirane — „maßlos übertrieben" kakor se blagovolijo izražati „prijatelji" šole — temveč da so res upravičene, da so tudi „vom Billigkeitsstandpunkte gewiß gerechtfertigt."
Odklonil pa je predlog, da bi se naj deželni odbor obrnil na c. kr. vlado, da naj država prispeva za regulacijo učiteljskih plač, ker (navedem doslovno): „nachdem die derzeit vom Staate in Aussicht genommene Leistung zum Zwecke der Sanierung der Landesfinanzen leider noch bei weiten nicht ausreichen wird, an eine durchgreifende Regelung der materiellen Lage der Lehrerschaft an den öffentlichen Volks- oder Bürgerschulen zu schreiten."
Torej gospodje nočejo niti prositi državo za pomoč, da bi se regulirale učiteljstvu plače. In ko sem o tem čudnem stališču poslancev, ki ga zavzemajo v tej zadevi, govoril z nekim slovenskim deželnim poslancem, mi je dejal, da je klic, da naj država prispeva k stroškom za šolstvo, le prazna fraza. In sedaj si naj učiteljstvo napravi sodbo, kakega mnenja so „tam gori" v deželnem zboru glede regulacije učiteljskih plač.
Kaj sem dejal v Gorici v svojem referatu : „Regulacija učiteljskih plač." ? To le: „četudi država da deželam podporo za saniranje financ, našle bodo dežele toliko drugih lukenj, ki jih zamaše z državno podporo, da ne ostane za regulacijo učiteljskih plač ni beliča." To prerokovanje se bo obistinilo, kakor kaže zgoraj navedeno mnenje deželnih poslancev.
Ali naj torej obupamo? Ne! Treba je javnost prepričati o upravičenosti naših teženj, treba je narod pridobiti za naše želje in drugačnega mnenja postanejo tudi — poslanci.
Omenim še npj, kak boj se je bil, da je štaj. deželni zbor sklenil, da se vštejeta dve provizorični leti pred izkušnjo sposobnosti. Učiteljska organizacija je imela mnogo truda, da je pridobila poslance vsaj za to in ko se je bilo bati, da se še v zadnjem trenutku vse izjalovi, sta „Verband" nemške in vodstvo „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" slovenske poslance tik pred glasovanjem celo brzo-a v n o pozvala in še prosili, naj dosežejo, kar se doseči da.
Tovariši, tovarišice, v organizaciji je naša moč, brez nje smo ničle ; kar smo dosegli, je i z v o j e v a 1 a organizacija in treba bo še boja, da si priborimo tisto sicialno stališče v človeški družbi, ki nam gre po važnosti in svetosti učiteljskega stanu, ki jo imata za pro-sveto človeštva. Kdor ni zelena veja naše organizacije, tisti je cokla naših teženj, je pa-rasit našega stanu, ker hoče udobno uživati, kar drugi s trudom priborijo.
Iz Istre.
Po tolikem času vendar naznanjamo veselo vest: istrsko učiteljstvo je dobilo plače ta mesec, nakazane mu po novem dež. šolskem zakonu z dne 5. junija t. 1. S tem ni učiteljstvo plačano, kot bi mogoče kdo rekel, a vendar moramo priznati, da dostojneje nego popred. Dovoljeno naj nam bo podati kratek posnetek o tem. Učitelji imajo po tem zakonu sledeče plače:
1.	Oni, ki imajo samo izpričevalo zrelosti, letnih 960 K.
2.	Hitro po sposobnostni izkušnji kot podučitelji 1200 K.
3.	Učitelji III. kategorije 1440 K.
4.	„ II. „ 1680 „
5.	„ I. „ 1920 „ Opravilnina je določena :
a)	Za enorazrednice in dvorazrednice 180 K.
b)	Za trirazrednice in štirirazrednice 300 K.
c)	Za petrazrednice in šestrazrednce 420 K in za vsako nadaljno učiteljsko osebo 60 do največ letnih 600 K.
Petletnice so za vse enake po 180 K.
Žensko učiteljsko osobje dobi 80% za moško osobje določenih dohodkov.
Kako se vrsti učiteljstvo po kategorijah, je precej umetno sestavljeno, ker se je obdržalo krajevni ali bolje mestni sistem in uvedlo tudi starostno-osebni sistem, a pri vsem imata odločilno moč sposobnostna izkušnja in definitiv-nost. Iz mestnega sistema je ostalo to:
1.	Vsi definitivni učitelji-voditelji na eno-razrednicah so koj z definitivnim imenovanjem III. plač. razreda.
2.	Vsi definitivni nadučitelji na dvoraz-rednicah ali trirazrednicah so II. plač. razreda.
3.	Vsi defiuitivni nadučitelji na štiriraz-rednicah ali večrazrednicah so I. plač. razreda.
Enako so mesta drugega učiteljstva razvrščena v razne plačilne razrede tako, da ni enako, ako službuješ na dvorazr., trirazr. ali večrazrednici. Mimogrede naj opomnimo, da so sedaj učiteljice na dvorazrednicah III. plač. razreda, ki so bile popred skoraj same pod-učiteljice.
K temu mestnemu sistemu so priklopih še sledeči osebni:
Da ima vsak učitelj do sposobnostne izkušnje 960 K letne plače, smo že povedali. Z izkušnjo sposobnosti zadobi pravico do pod-učiteljske plače in ta mu ostane 10 let po de-finitivnem imenovanju, ako ni zaradi mestnega sistema prišel v katero drugo kategorijo. Na-daljnih 10 let je v III. kategoriji in zopet na-daljnih 10 let v II. in zadnjih 5 v I. kategoriji. Ko je odslužil 35 let po sposobnostni izkušnji, gre v pokoj. S tem smo prišli toliko na bolje, da pride tudi ona učiteljska oseba, ki ni bila toliko srečna, da bi bila imenovana na mesto bolje kategorije, vsaj po letih do nje.
Službena leta za kvinkvenije in za pokojnino se štejejo od sposobnostne izskušnje in kot je razvidno se mora služiti za celo pokojnino 35 let po sposobnostni izkušnji. Drugače pa dobi vsaka učiteljska oseba po dovršenem 10. letu službovanja po sposobnosti 40% uživajoče plače in za vsako nadaljno leto 2-4%. V pokojnino se šteje tudi stanarina, in sicer za voditelje 540 K, za učitelje 360 K in za poduči-telje 240 K.
Te plače so pripadle učiteljstvu 1. januarja 1908 in zato se je sedaj doplačalo vsakemu, kar je poprej premalo potegnil. Marsikdo se pritožuje, da so mu nakazali premalo tega doplačila, a kdor hoče o tem natančno prera-čuniti, mora imeti zakon, ker drugače ni mogoče priti vsaki pomoti na sled.
Marsikoga bo zanimalo zvedeti, kako si je učiteljstvo priborilo vsaj ta mali priboljšek. Prvo bodi povedano, da učiteljstvu ne da noben nič, ako samo ne zahteva in si ne pribori. Oni čas, ko je bila „Zavezina" skupščina v Pulju, sta predavala o učiteljskih dohodkih dva člana Slovenskega učiteljskega društva v Istri. Prvi, Pavel P 1 e s n i č a r', je postavil v svojem referatu načela, kaj naj učiteljstvo zahteva, a drugi, Miroslav A n ž 1 o v a r , je dokazal, kako pristranski in krivičen je deželni zakon istrski, s katerim so bili določeni učiteljski dohodki. Oba referata smo priobčili v našem listu.	\
Nato se je zavzel za izboljšanje učiteljskih dohodkov Ant. Urbančič in referiral na občnem zboru Slovenskega učitelj, društva v maju 1906 ter predlagal, naj društvo izbere odsek treh članov, ki jim bodi naloga, da sestavijo načrt zakona, ki se ga predloži s peticijo deželnemu zboru. Tudi ta referat smo priobčili v našem listu. Pri istem zborovanju se je zbralo v navedeni odsek Anžlovarja, Ku-reta in Urbančiča. Kasneje se je Kuret odpovedal zaradi bolezni, Anžlovar je odšel v pokoj in tako je ostal sam Urbančič. Na občnem zboru 20. oktobra 1906 se je popolnil odsek tako, da se je zbralo k Urbančiču še Brtoka Tula. Odsek je v dveh sejah sestavil načrt. Mislilo se je, da bo sklican deželni zbor še pred začetkom 1. 1907. Slovensko učiteljsko društvo je predložilo načrt s primerno peticijo. Deželni zbor ni bil sklican, vendar je imelo to dobre nasledke, ker med tovariši Hrvati se je zbudil Avg. R a j č i č in priobčil v „Prosveti" svoj načrt, a tovariši Italijani so se tudi zbudili in sklicali v posvetovanje odsek prve dni marca 1907 v Pulj, v katerem je bilo 8 Italijanov, 2 Hrvata in 2 Slovenca. Ta odsek se je soglasno združil za načrt zakona, ki se ga je od slovanske strani predložilo deželnemu zboru. Načrt se je vročil tudi vsem slovanskim deželnim poslancem s prošnjo, da se potezajo zanj. S tem se je posrečilo pripraviti deželni odbor do tega, da je sestavil svoj načrt in ga
predložil v jesenskem zasedanju deželnega zbora. Načrt deželnega odbora je bil pa tako pristransko prikrojen, da sta morala Urbančič in Rajčič posredovati pri slovanskem klubu, da so vplivali na italijanski klub, da so se najhujše pristranosti v deželni zbornici popravile. Načrt je bil od deželnega zbora potrjen in deželni odbor je bil pooblaščen, da sme vsak formalni pogrešek popraviti brez deželnega zbora. Se danes se ne ve gotovega vzroka, zakaj se je zavlačevala sankcija do 5. junija, akoravno se je potezal za sankcijo c. kr. namestnik princ Hohenlohe. Slovensko učiteljsko društvo se je večkrat obrnilo v tej zadevi do državnega poslanca Mandica, ki je vselej dobre-voljno ustregel, za kar mu bodi tukaj javna zahvala. Tudi italijanski tovariši, četudi imajo tri državne poslance, so njega prosili pomoči, iz česar vidimo, da je istrsko učiteljstvo največ zaupalo njemu.
Z delovanjem za izboljšanje učiteljskih dohodkov si je Slovensko učiteljsko društvo nakopalo toliko stroškov, da jih ni moglo pokriti z rednimi letnimi dohodki. Zaradi tega je sklenil občni zbor v maju 1907, naj vsaka slovenska učiteljska oseba vplača v društveno blagajnico 5 K v ta namen. Odbor je toliko varčil, da je s tem plačal tudi potnino odposlancu na Dunaj. In vendar imamo slovenske osebe v Istri, ki niso vplačale še danes tega zneska, a je tudi takih, ki niso še danes udje društva. Tovariši, tovarišice, spomnite se vsaj sedaj, ko ste že potegnili izboljšane plače, svoje dolžnosti do društva. Ako bi ne bilo društev, ne da se misliti, da bi jih bil deželni zbor sam od sebe že izboljšal. Tadi ni dokončano delo. Akoravno so društva predložila tudi načrt disciplinarnega zakona, vendar ni deželni zbor o tem še ničesar ukrenil in ostal je v veljavi še stari površni zakon iz leta 1870. Tudi tega je neobhodno potrebno izpremeniti, a ako se ne bodo potegnila društva, bomo gotovo še dolgo časa čakali. Slovensko učiteljsko društvo je vložilo v tem smislu že na zadnje zasedanje deželnega zbora peticijo, a ostala je brezuspešna. Nadejamo se, da se nam bo v prihodnje bolje godilo, ker bosta v deželnem zboru tudi dva naša tovariša.
Dovolj naj bo, ker mislimo, da je že iz tega razvidno, da se Slovensko učiteljsko društvo poteza v vsakem oziru za pravice in koristi ljudskošolskega učiteljstva v Istri, reči smemo celo, da ono prednjači v tem oziru, zato pa bi ne smelo biti slovenske učiteljske osebe v Istri, ki ne bi bila član tega društva.
Prošnja.
Dne 9. marca letos je umrla vzorna, idealna in napredna slovenska učiteljica Olga K o b a u. Njeno truplo počiva na ljubljanskem pokopališču — pri Sv. Križu — brez spomenika. Čut kolegialnosti in prijateljstva nas veže, da ji mi postavimo nagrobni spomenik. V to svrho prosi podpisano društvo vse njene koleginje in kolege, prijateljice in prijatelje v Ljubljani, v krškem in logaškem okraju, kjer je pokojnica službovala in delovala v ta-mošnjih učiteljskih in narodnih društvih, da vsaka in vsak po svoji moči prispeva za n a -grobni spomenik Olgi Kobau. Dotičui zneski naj se pošiljajo blagajniku podpisanega društva, gospodu Jakobu Furlanu, učitelju na I. mestni šoli v Ljubljani
Ljubljansko učiteljsko društvo
v Ljubljani, dne 23. nov. 1908.
J. Dimnik,	Y. Sadar,
predsednik.	tajnik.
Oklic.
Kakor znano, je utonil dne 23. junija 1.1. v Muri tovariš Vinko Vanda, nadučitelj v Ver-žeju. Pokojnik ni bil le dober učitelj ter vzor tovariša, ampak tudi neumorno delaven na izvenšolskem polju in zato zasluži, da se mu na grobu postavi vsaj skromen spomenik. Ker pa vdova z devetimi nepreskrbljenimi otroki dobiva le malo pokojnino in nekaj vzgojnine, ni v stanu mu ga postaviti sama. zato je Ljutomersko učiteljsko društvo pri svojem zadnjem zborovanju dne 5. novembra t. 1 skleuilo, nabirati prispevke za zgradbo tega spomenika. Podpisani odsek se torej z vljudno prošnjo obrača do vseh cenjenih tovarišic in tovarišev, kakor tudi do drugih znancev pokojnikovih, da po svojih močeh vpošljejo prispevke, ki jih sprejema Karel Maurič, učitelj v Kri-ževcih na Štajerskem.
Fr. Cvetko, K. Manrid. M. Kocuvan.
Iz nase organizacije.
Kranjsko.
Posavski krožek je imel svoj prvi letošnji sestanek v soboto, dne 14. listopada, pri Kuneju na Vidmu. Žal, da se ga niso udeležili cenjeni tovariši in tovarišice v polnem številu. Upamo pa, da prihodnjič nihče ne izostane.
Tov. J. K n a p i č nas je pozdravil s presrčnimi besedami na prvem sestanku po preteku večih mesecev. V svojem jedrnatem govoru nas je bodril k stanovski zavednosti in neutrudljivemu delovanju v sedanjih resnih časih. Omenil je tudi naj bi se pri naših krožkih vselej posvetilo nekaj časa resnemu delu, da postanejo tako stalne vrednosti.
Za starosto krožkov na štajerski strani prirejenih se izvoli tov. J. Knapič; za one na kranjski pa g. nadz. Stiasny. — V kratkih besedah se spominja izvoljeni starosta pokojnega tov. Rupnika, ki je lani tako zvesto posečal naše krožke. Nato pa pozdravi novodošlega tov. Hočevarja. — Tov. K. Humek je bil tako požrtvovalen, da nam je predaval o „Praktični uporabi geom. oblikoslovja v vsakdanjem življenju". V uvodu je omenil, da bi bilo potrebno za nadaljevalne šole posebne knjige za vsak predmet, ki bi bila obenem praktično navodilo za uporabo pridobljenega v vsakdanjem življenju. Sam namerava izdati takšno brošurico iz geometrij \ Prvi del te brošure bo govoril o merjenju. Podal nam je nekoliko skrajšano vsebino tega dela.
Po končanem oficialnem delu se je razvila kaj živahna zabava Z aranžiranjem šaljivih iger je zaslužil tov. Hočevar O. M. družbi 3 K.
Začetek je bil dober. Da bi se vsi letošnji krožki tako obnesli — morda tudi v korist učit. konviktu.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za šentlenarski
okraj zboruje v četrtek, dne 3. decembra 1.1., ob 10. uri dopoldne v Št. Lenartu po nastopnem dnevnem redu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Poročilo o delovanju v okr. šol. svetu (tov. Škrjanc).
4.	Poročilo o „Zavezi" v Gorici (tovariš From).
5.	O sedanjem stanju regulacije naših plač (tov. Kopič).
6.	Slučajnosti.
Ker je to zborovanje zadnje v tem letu, pričakujem polnoštevilno udeležbo tembolj, ker nekaterih tovarišic in tovarišev vse leto nisem videl. Ne bodite tako mlačni in brezbrižni! Ljudstvo o naših zborovanjih neugodno govori. Ne podkopavajmo tal svojemu že itak na slabih nogah stoječemu ugledu.
J. Kopič, predsednik.
Konjiško učiteljsko drnštvo je priredilo deveti roditeljski sestanek v nedeljo, dne 15. novembra t. 1., ob 3. uri popoldne v Ca-dramljah. Udeležba je bila povoljna. Prva je predavala tovarišica Goričanova s Prihove. „Nekaj o ženskih ročnih delih". Čeravno še dandanes kmetiško ljudstvo navadno nasprotuje ženskim ročnim delom, je to vendar z zanimanjem poslušalo dobro premišljeuo, praktično izvajanje gospodičue tovarišice. Nato je podaval tov. Kerhlanko „O cesarjevem jubileju". Predvsem si je tovariš v svojem poljudnem predavanju prizadeval ljudstvu pokazati, kako je presvetli cesar povzdignil šolstvo in kmetiški stan. Dne 7. septembra t. 1. je minilo 60 let, odkar je naš kmet postal prost in svoboden.
Deseti roditeljski sestanek se priredi v nedeljo, dne 29. novembra v Tepanju. Tovariši in tovarišice, podpirajte dobro stvar in pridite!
Tajnik učiteljskega društva.
Srednješolski vestnik.
** Na ljubljanski e. kr. II. državni gimnaziji se je v soboto, dne 22. novembra, vršil prvi roditeljski večer, pri katerem je šolski svetnik dr. J. Bezjak predaval o vzgojnem pomenu čitanja dobrih knjig.
** Profesorski naslov se ,|e podelil Ivanu Grafenauerju, dr. J. Šlebin-gerju in Ivanu Masten u.
** Iz srednješolske službe. Izprašani poizkusni kandidat AdolfFloohje nameščen kot suplent na višji realki v Ljubljani.
Književnost in umetnost.
Popotnik. Štev. 11. ima to-le vsebino: 1. Avguštin Požegar: Telesni siločut in njegova higijena. — 2. Janko P o 1 a k : O preuovljenju učenja na izust. — 3. Miro Š i -j a n e c : Tolstoj. — 4. Eliza K u k o v e c : Vsestranska obravnava številnega obsega 1 do 10. — 5. Književno poročilo. — 7. Razgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Krouika.
Vseslovanski list. V smislu sklepov vseslovanske konfereuce v Pragi in VIII. časnikarskega kongresa prične v drugi polovici meseca decembra t. 1. v Petrogradu iz majati mesečnik S 1 a v j a n s k i M i r , ki bo deloval na kulturno zbližanje slovanskih narodov ter bo Ruse seznanjal s prevodi iz vseh slo-
vanskih literatur (češke, poljske, slovaške, srbohrvaške, bolgarske in slovenske). Naroča se list v Petrogradu B. O. 5. 36.
Aljaževe skladbe. V založbi „Kat. buk-varne" je izšel V. zvezek mešanih in moških zborov župnika Jakoba Aljaža. Zvezek obsega dva mešana in tri moške zbore. To so ljubeznive, prikupne skladbe resnične vrednosti, ki zaslužijo toplega priporočila. Cena zvezka 60 vin. Obenem je izšla v isti zalogi najnovejša Aljaževa skladba „Stražniki". Ta pesem je času primerna. Aljaževa skladba izraža prav dobra čuvstva in misli, ki jih je Gregorčič položil v te svoje kitice. Na zahtevanje dobe slov. pevski zbori to skladbo, ki budi v srcu pevca in slušatelja narodno zavest, tudi brezplačno.
f Milan Gj. Miličevič. V Belemgradu je 17. t. m. umrl znani srbski pisatelj in akademik Milan Gj. Miličevič star 77 let. Njegove zbirke v srbski kulturni zgodovini so stalne vrednosti.
Politiški pregled.
*	Parlamentarni položaj. V parlamentarnih krogih so uverjeni, da je le od parlamentarnih strank odvisno, koliko časa ostane sedanje ministrstvo na krmilu. Provizorno ministrstvo nima določenega programa, temveč ostane na krmilu le toliko časa, dokler se ne odloči vprašanje o vladnem zistemu. Za parlamentarno koalicijsko ministrstvo pridejo v poštev: 70 Čehov, 71 Poljakov, 5 Malorusov, 37 Jugoslovanov, tedaj skupno 183 Slovanov. Od Nemcev pridejo v poštev: 96 krščanskih socialistov' 27 nemških nacionalcev, 15 na-prednjakov, 22 agrarcev, skupno tedaj 160 Nemcev. Nadalje pridejo še v poštev 5 Ru-munov in 9 konzervativnih Italijanov. Potemtakem imajo Slovani v tej koaliciji absolutno večino. S tem bo morala vlada resno računati.
*	„Skupno postopanje jugoslovanskih državnih poslancev." — Govori se o skupnem postopanju jugoslovanskih državnih poslancev, govori se celo o fuziji obeh klubov. „Slovenec" pravi na to: „Gre se za ta-le cilj: doseči, da morejo v tistih stvareh, ki so vsem Slovencem skupne, tudi vsi Slovenci skupno nastopati. Za nič več in za nič manj. — Treba je na Dunaju med državnimi poslanci potrebne edinosti za potrebne skupne nastope, ne premalo, da se s tem ne izjalovi namen, pa tudi ne več, nego je zdaj primerno, ker sicer se vsa reč prekmalu razbije. Ne govorimo o slogi in kompromisih, marveč le o skupnem delu, ki je vsled zunanje- in notranje-politiških dogodkov izza zadnjega časa potrebnejše nego kadarkoli prej."
*	Bosno in Hercegovino Hrvaški! V „Osterr. Rundschau" objavlja dr. Grundtner članek, v katerem zahteva, naj se združita deželi s Hrvaško in Dalmacijo, da postane potem tretji del monarhije kot celokupnost na jugu, ki zagotavlja mir in se lahko upre zunanjim vplivom. Jugoslovani bi se potem ne ozirali na Belgrad in Cetinje, ampak na Zagreb kot prihodnjo metropolo slovanskega jugozapada.
*	Naša vojna mornarica dobi prva dva podmorska čolna, ki so ju izdelali v Kielu. Prvi poizkusi so se jako srečno obnesli.
*	David Starčevič. V Jaški je 18. t. m. umrl znani hrvaški politik dr. Starčevič, nečak velikega dr. Ante Starčeviča, ki je ustanovil Starčevičijansko stranko. Pokojnik je bil hud nasprotnik Khuena, ki ga je tudi spravil v ječo. Lani sta se z bratom dr. Miletom Starčevičem ločila od dr. Franka ter ustanovila posebno frakcijo stranka prava. Gorečemu domoljubu hrvaškemu kličemo tudi mi: „Lahka ti žemljica!"
*	Goriški deželni zbor najbrž ne bo razpuščen, čeprav to zahtevajo italijanski liberalci in slovenski klerikalci. Zadnji posebno silijo nato, ker upajo, da bi zmagali pri novi volitvi. Osrednja vlada jim ne misli ustreči ter bo najprej izkušala, da doseže sporazumljenje med ital. liberalci in slov. klerikalci na eni ter med slov. naprednjaki in italij. klerikalci na drugi strani.
*	Deželnozborske volitve v Istri. Na ožji volitvi dne 22. t. m. za isterski deželni zbor v volilnem okraju Milje-Izola (mestna kurija) je od 353 veljavno oddanih glasov dobil učitelj Fran Zorzenon (socialni demokrat) 182 glasov, župnik Fran Mujesan pa 171 glasov. — Izvoljen je torej prvi.
*	Kaueh proti ciriiskim napisom. Ban Rauch je izdal nalog, da se imajo odpraviti cicilski napisi na šolah, kjer se nahajajo. Po Hrvaški in Slavoniji je vse polno madjarskih napisov in tabel, zlasti na železnicah, ki so protizakoniti, teh pa seveda sedanja hrvaška vlada ne odpravi.
*	Srbija. Angleški balkanski komite v Londonu je izročil odboru za narodno brambo v Belgradu 100.000 frankov. — Nad 1000 visokošolcev v Moskvi je izjavilo, da vstopijo v srbsko vojsko kot prostovoljci v slučaju vojue. — Mednarodna konferenca se utegne vršiti v Italiji. — V diplomatičuih krogih ne verujejo izjavi srbskega ministrskega predsednika Telimirovica, ki je na opomin velesil zatrjeval, da Srbija nima pripravljene armade na mejah in da tudi za vstaške čete ne ve. S tem zatrjevanjem je hotel Velimirovic le preslepiti Evropo, ker Srbija še ni gotova z obro-ževanjem. Posebno hudo je za Srbijo, ker pravzaprav artilerije niti nima. Naročeni topovi
še niso prispeli iz Francije, a tudi potem, ko bo imela materijal skupaj, ji bo manjkalo pripravnih konj, najmanj 6000 močnih, težkih konj. Bolgarija je že prepovedala izvoz konj — brezdvomno po nasvetu iz Avstrije — pa tudi avstro-ogrska vlada izda kmalu enako prepoved, in sicer se prepove razen izvoza konj tudi izvoz oslov in mul iz Dalmacije, Istre, Bosne in Hercegovine. _
Javen učiteljski shod
se vrši v pondeljek, dne 28. decembra t. I., zvečer ob 8. uri v „Mestnemu domu" v Ljubljani. — Meseca januarja 1909 se vrše enaki shodi po vsi deželi.
Dnevni red:
1.	Položaj kranjskega učiteljstva.
2.	Gmotno stanje kranjskega učiteljstva. V torek, dne 29. decembra, se zbero ob 9. uri zjutraj v pritličju „Narodnega doma" v Ljubljani vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev na Kranjskem, vsi socialni odseki in vsi tedaj v Ljubljani prisotni odborniki na velevažno posvetovanje!
Vsi na noge. vsi na delo!
Vestnik.
25 letnico pisateljevanja praznuje naš sotrudnik tov. Ivo Trošt. Minilo je četrt stoletja, odkar je tedaj šele 18 letni učit. pripravnik zastavil pero v prid slovenski domovini. V „Edinosti" je priobčil svoje pesemce. V 25 letih je sodeloval malone pri vseh književnih podjetjih. Že samih naslovov daljših in krajših pripovednih spisov bi ne spravili na dve strani velike pole. Koliko jih je priobčil samo v „Zvončku" I A kje so drugi listi? — Marljivemu sotrudniku, ki je nedavno premagal nevarno bolezen in že drugič — v petih letih — odšel gotovi smrti, želimo: Še mnogo let ¿vrst in zdrav, še ne|caj let s peresom (v roki v prid naši mladini, v ponos domovini!
Umrl je v Leonišču v Ljubljani v soboto, dne 21. t. m., tov. Josip Ciper le, meščanski učitelj na Dunaju, star 51 let. Pokojui Ciperle je bil svoje dni najzvestejši sotrudnik našemu listu ter je ves čas svojega bivanja in službovanja na Dunaju ohranil svoje slovensko in napredno prepričanje. Bodi mu lahka zemlja domaČa I
Ljubljansko učiteljsko društvo bo
gojilo vsled odborovega sklepa tudi telovadbo za učitelje. Vodili bodo to telovadbo tovariši Furlan, Rape in Wide r. Telovadilo se bo vsako sredo od polsedmih do osmih zvečer v telovadnici I. mestne šole. Prva vaja bo v sredo, dne 9 decembra. Na zdar I
Dr. Lampe ne privošči kranjskim učiteljem ne beliča, če se tudi vsi p o k 1 e -r i k a 1 i j o. V „Slovencu" obeta kmetom dvanajst milijonov kron iz deželne blagajnice za razne gospodarske potrebe. Šole in učiteljstva ne omenja nič S par mandati in par naduči-teljskimi službami „extra statum" kranjskemu učiteljstvu ni pomagano. Z zatiranjem slovenskega učiteljstva pa tudi Slovenstvo ne,bo rešeno I Pravi domoljub kroti svoje strasti in pomaga povsod, kjer je potreba.
O direktni metodi. To metodo so izumili Prusi, da bi hitreje germanizovali po-znaujske Poljake, ne da bi bilo treba nemškim učiteljem se učiti poljščine. Metoda se opira na dejstvo, da mati ali vzgojiteljica pri otrokih najhitrejše doseže z občevanjem jezikovne uspehe. To je sicer resnica, ali pomisliti je treba, da mati občuje dan in dan za dnevom z otroki. V šoli je pa jezikovni pouk omejen na par ur in tam je metoda le potrata časa. To dokazujejo posebno šole na Koroškem, kjer se s to mehanično dresuro prav nič ne doseže. Nemci sami ne uče svojih otrok na ta način tujih jezikov, a za Slovane je vse dobro. Nemški pesnik Herder je tudi rekel: Kdor jemlje mladini materni jezik ji krade razum in življenje ter oropa narod časti in pravice." Za to so pa tudi vsi veljavni pedagogi edini v tem, da je tujih jezikov učiti le na podlagi materinščine.
Lebenskiinstler ne postaneš nikdar, ako boš preveč delal z glavo in premalo s koleni in stegni in ako boš prodajal le svoje delo in ne svojega prepričanja. Postati moraš predvsem dirkač v neznačajnosti.
Pregledni koledar na platnice zvezkov I Znano je, da otroci težko pojmijo metrično mero, še težje pa časovno. Treba je muogo nazornega pouka. Spoznavanje časovne mere bi gotovo jako pospeševal tabelarični pregled mesecev in dni leta na platnicah zvezkov. Učenci bi igraje se spoznavali razvrstitev mesecev in tednov. Ako bi zvezek obsegal pol pole papirja manj, bi cena zvezku gotovo tudi ne poskočila.
Ljudska šola pri Sv. Petru t Ljubljani se razširi na petrazrednico.
Osebne vesti na Kranjskem. Izprašana učit. suplentinja Marija Bajt je pripu-ščena k brezplačni šolski praksi na Viču pri Ljubljani. Imenovani so: Ema Misel za Ko-šano, Ivan Štrukelj nadučiteljem za Do-brepolje, Marija V i d r o v a za Presko, Ida
Paplerjeva za Borovnico, Adela Golob za Begunje pri Cerknici, Vida Šornova za Vič. Ivan Jeglič nadučiteljem v Ljubljani.
Šola na Mirni se — proti volji dež. odbora — razširi na štirirazrednico.
V Radovljici se je razširila dekliška šola pod pogojem, da mestna občina sama nosi dotični strošek.
Nemškemu „Schulvereinn" se je dovolila ustanovitev zasebne šole v Lazah pri Črmošnjicah. Tudi v slovenščini se bo poučevalo, da se bodo laže lovili slovenski otroci.
Iz brežiškega okraja nam pišejo : V Brežicah so nameravali zborovati Slovenci zaradi septembrskih dogodkov. Upamo, da ima vsak avstrijski državljan, najsi je tudi učitelj, pravico, da se udeleži takega shoda. Naš g. okrajni glavar je pa očividno drugega mnenja. Z nemškim d pisom je priporočal učiteljstvu, naj se ne udeleži tega protestnega shoda z motivacijo, da bi kalili patriotiški čut s svojo navzočnostjo še posebno, ker smo v jubilejskem letu. Za taka vmešavanja v naše privatne zadeve se bomo prihodnjič lepo zahvalili. Mislimo si pa, da bi se nas višja gospoda, ki v tem dopisu pripoznava našo požrtvovalnost, lahko spomnila na drug primernejši način v slavnostnem letu.
E. Adamičevo spevoigro „Slava cesarju Francu Jožefu I.!" prirede šole v Kranju, v Komendi in v Kanalu. V Kranju jo prirede dne 2 , 6. in 8. decembra, v Komendi 2. in 6. decembra, iu sicer 2. decembra samo za otroke in povabljene goste.
Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi več tisoč izvodov brošuric: Hubad „Franc Jožef I." po 80 vin. in T. Zupao „Fran Josip I." po 40 vin. Ker se ravno letos praznuje šestdesetletnica vladanja Njega Veličanstva, bi bile te brošurice kaj primerne za darila deci v naših šolah. — Družba tudi naznanja, da ima le še par sto lepih Miklavževih razglednic na razpolago. Rodoljubi — sezite po njih I
Siidmarka je štela lani 391 podružnic z 88.175 člani, letos pa ima 547 podružnic z 49.667 člani. Prve tričetrt leta letos je imela dohodkov 226 961 K in stroškov 161714 K, Siidmarka ima 97 knjižnic z 99.500 knjigami, in sicer so kujižnice 1 e v narodno mešovitih krajih. Takozvanih obrambnih kolkov se je letos že prodalo za 27.200 kron. Te številke govore I
Zavedene dnše. V koroški deželni zbor so prišli štirje kmetje iz občine Zde pri Veli-kovcu ter so prosili, naj bi se na slovenski zilski šoli uvedel utrakvistični pouk. Poročilo „Schulvereina", iz katerega to notico posnamemo, pravi, da so ti štirje govorili slabo nemščino (gebrochenes Deutsch). Jasno je, da so to bile zavedene duše, ki kopljejo grob svojemu narodu, zakaj zilska šola je ena onih redkih ljudskih šol na Koroškem, ki imajo slovenski učni jezik. Da so te šole Nemcem trn v peti, se razume, in s pomočjo zavedenih slovenskih duš hočejo Slovence oropati tudi teh šol.
Zopet disciplinarna preiskava zoper antlklerikalnega učitelja, češki deželni šolski svet je uvedel zoper nadučitelja Mudra disciplinarno preiskavo, in sicer zaradi anonimne ovadbe, da hodi Mudra le dvakrat na leto v cerkev, in sicer k šolski maši v začetku in koncu šolskega leta. Ne udeležuje se pa izkušenj iz veronauka in tudi ob nedeljah in praznikih ga ni v cerkev. — Ta mož pa mora res na gromado!
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici so napravili izpit za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom Bizjak Ana, Brence Berta, Gulin Ljudmila, Kaučič Milena, Kocmut Marija, Korsič Vladimir, Kozamernik Marija, Kregar Marija, Le-govich Oliva, Medič Pavel, Modic Marija, Ne-rima Aleksander, Prešelj Ana, Sedej Ana, Sitter Angela, Slemenšek Oskar, Stubelj Adal-bert (ital. kot predmet). Šantel Danica Škerjanec Josipa (oboje z odliko, ital. kot predmet). Šket Marija, Vadnjal Ladoslava (oboje z odliko), Vittori Gabrijela (ital. kot predmet), Vizjak Ana, Zorer Viktorija; s slovenskim učnim jezikom in iz nemščine kot predmet S. Jelen Frančiška, Lavrenčič Alojzij, Lobe Henrik, Marinčič Josipa, Mervič Doroteja, Mikuluž Gabrijela, Mrevlje Gabrijela, Perin Ana, Pipan Terezija, Bes Avgusta ; s slovenskim učnim jezikom Mibelič Josip. — En kandidat je bil reprobiran za ljudske šole z nemškim učnim jezikom.
P. n. gospodom tovarišem, ki hočejo prirediti take jubilejske slavnosti, kakršno smo pri nas 27. in 28. junija in me prosijo naj jim preskrbim teh in onih kostumov, naznanjam, da tega ne morem storiti, ker jih nimam. Nekaj bi se jih pa dobilo v Ljubljani pri gč. Hofbauerjevi — Sicer so pa glavna stvar dobre deklamacije, pri katerih se kostumi lahko pogreše. Na zdar I
J. Ž i r o v n i k.
Občinski zastop Lehen pri Ribnici je v svoji seji dne 19. listopada povodom proračuna za prihodnje leto na predlog župana-namestnika, tamošnjega nadučitelja tov. Majcna „Družbi sv. Cirila in Metoda" volil 50 kron.
Krško učlteljstvo priredi v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10 uri dop. v telovadnici meščanske šole v Krškem roditeljski sestanek, ki je pristopen vsem odraslim. Vzpored: 1. Vzgojno predavanje : M. Hočevar: Kazni in
pohvale doma in v šoli. 2. Poljudno poučno z mnogimi skioptiškimi slikami združeno predavanje: Lj. S t i a s n y : Cesar Franc Jožef I. K obilni udeležbi vabita ravnateljstvo meščanske in vodstvo ljudske šole.
Prvi sestanek gospodarjev in gospodinj meščanskih učencev ter roditeljev in prijateljev učeče se mladine je sklicalo ravnateljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dne 15. t. m. Na ta poziv se je zbralo na omenjeni dan ob 3. uri popoldne v prostorni risarski dvorani nad 50 poslušalcev, ki so pazno poslušali in sledili izvajanjem ravnatelja dr. Tomo Bomiha. Tovariš predavatelj je poudarjal, da ni le naloga učiteljev, da vzgajajo učence, ampak da so gospodarji in gospodinje v prvi vrsti namestniki roditeljev. Omenil je dejstvo, da ima učitelj učenca na teden le 30 ur pred seboj, med tem ko je ostali čas — 138 ur — pod nadzorstvom gospodarja ali gospodinje. Nič ne pomaga, če navajamo učenca v šoli na snago in red; ista skrb mora biti tudi doma, sicer je ves trud zaman. Gospodarji in gospodinje naj skrbe za izročeno jim deco kakor za svojce. Skrbijo naj za snažno obleko in perilo, za red in snago v stanovanju. Pazijo naj, kam gredo učenci v prostem času, s kom občujejo in kaj bero. Knjiga, ki nima šolskega pečata naj se kon-fiscira ali vsaj pregleda, jeli primerna dotičnemu dečku in njegovi starosti. Jako škodljivo je vpričo učencev zabavljati čez učitelje, ker to pokopuje njihov ugled in jim stavi na pot težkoče. Ce gospodar ali gospodinja že tri ali štiri paglavce komaj užene, je treba pomisliti, kako naporno delo ima v tem oziru učitelj; torej ga je podpirati, ne pa ga v tem težavnem poslu ovirati. Skrb gospodarjev in gospodinj naj bo tudi, da privzgoje učencem lepo obnašanje tudi pri jedi, v občevanju z drugimi osebami, na izprehodih, v cerkvi i. t. d. Skrbeti morajo tudi za zdravje izročene jim mladine.
V	to svrho jim predavatelj priporoča knjižico: „Kako je skrbeti doma za zdravje šolske mladine", ki jo je spisal Leon Burgerstein in se dobi v c. kr. zalogi šolskih knjig. — Ob koneu se je vnela živahna debata, v katero so posegli strokovni učitelji, katehet in s posebno tehtnimi besedami tudi mestni župnik g. J. N. Benier. Občna želja je bila, da se taki sestanki še ponove in se tako tesneje zveže šola z domom.	K.
* Zdravstveni tečaj za jecljajoče otroke bo od 14. februarja do 30. marca 1909 na učiteljišču in na treh ljudskih šolah na Dunaju.
Karakteristično! Bogati rudniški erar plačuje šolskemu slugi na rudniški šoli v Idriji dosti bolje nego polovici učiteljev!
V proslavo cesarjevega jubileja izda zavarovalna družba Anker 1000 brezplačnih zavarovanj po 1000 K za one otroke, ki se v Avstriji porodijo dne 2. decembra t. 1. Od teh tisoč zavarovanj odpadejo na Kranjsko 4 in na Štajersko 7. Kdor misli prositi police za svojega otroka, mora vložiti prošnjo do 31. decembra na deželni odbor svoje kronovine.
Nemški profesorji In docenti na vseučilišču v Gradcu so minuli teden darovali za „Sfldmark" 1061 K.
„Siidmark" je kupila v Št. Ilju Štefli-čevo kmetijo na Stari gori. Korak za korakom!
Izvozni dom tvrdke V. J. Havliček i brati v Podjebradu (Češko), pošilja na zahtevo novo izbirko vzorcev jesenskega in zimskega modnega blaga, barhenta, flanele itd Opozarjamo na to čisto češko podjetje v tej stroki, ki že obstoji od l. 1887 in si je pridobila popolno naklonjenost svojih številnih odjemalcev s solidno postrežbo z blagom priznanih kakovosti.
Preložitev velikih počitnic na ljudskih šolah. V ormožkem okaju je sklenilo več krajnih šolskih svetov in posameznih občin, da se velike počitnice na ljudskih šolah prelože iz praktičnih ozirov v mesec september in 9ktober, kakor je že po Srednjem in Zgornjem Štajerskem uvedeno na več šolah.
Učiteljske vesti na Koroškem. V pokoj je šel nadučitelj v Sp. Dravogradu Lenart V oglar ter dobil pri tej priliki naslov ravnatelja. Nadučitelj v Št. Jakobu v Rožni doliui je postal Fr. Gornik. Podučitelji, oziroma podučiteljice so postali: J. J e s c h v Djekšah, J. P i e s c h in K. Ullmann v Št. Jakobu v Rožni dolini, Jožefina S k o č i r v Timenicah in J. Unterrannerv Glo-basnici. Na Žilo je premeščen učitelj Fr. Tilrk iz Arij. Službi so se odpovedale Olga pl. Do-browska v Timenicah, Helena pl. G o z z a n i v Kotmari vesi in Pija pl K oseh in na Žili.
Šola na koroški strani gore Uršule.
V	hiši g. Godca, dve uri od Prevalj, se dne 1. maja otvori šolska ekspozitura. Poučevalo se bo dvakrat v tedenu.
E. Adamičevo spevoigro „Slava cesarju Francu Jožefu I." uprizori deška in dekliška ljud>ka šola v Kranju v telovadnici „Gorenjskega Sokola" v proslavo 601etnice vladanja našega cesarja. — V četo vojakov, ki se klanjajo jubilarju v I. delu te spevoigre, so se privzeli po 4 mornarji, pešci, topuičarji, dragonci in boznaki. Četi poveljuje ulanski častnik, pred njo koraka zastavonoša, ob njej pa tambor. V odelku „Prijatelj znanosti in umetnosti" nastopijo slikar, kipar, pesnik in glasbenik ter slikarica, dijakinja, pisateljica in kiparica. „Pospeševatelju prometa in obrti" čestitajo ribič, gostilničar, pek iu kovač ter vrt-narica, poštarica, kmetica in uradnica na železnici. Poleg teh gratulirajo vladarju v II.
delu še šolarji in šolarice, ubožci in sirote. V zadnjem delu so se, da nebi nastali preveliki stroški, morali izpustiti nastopi Nemcev, Ogrov in Lahov, pač pa nastopijo vsa slovanska plemena. Čehi, Poljaki, Hrvati in Slovenci. Vsak posamezen narod zastopajo po 4 dečki in po 4 deklice, oblečene v noš» dotičnega naroda. Dne 2. decembra se vrši predstava za šolsko mladino in vabljene goste, dne 6. in 8. decembra pa za občinstvo proti določeni vstopnini. Krajni šolski svet v Kranju je dal za pogostitev mladine 300 kron. Ta pogostitev združena z zabavo se vrši dne 3. decembra popoldne.
Razgled po šolskem svetu.
— Med laškimi in nemškimi viso-košolcl je prišlo do krvavih izgredov. Laška poročila pravijo, da so laški visokošolci manifestirali za laško vseučilišče v Trstu, pri čemer so jih začeli Nemci napadati, nakar je prišlo do krvavih izgredov. Z druge strani pa se poroča, da so laški visokošolci peli Garibaldijevo himno ter da je padel strel iz samokresa od laške strani, nakar je prišlo do pretepa največ s palicami. Nemcev je bilo baje 2000, Lahov pa 200. — Ranjenih je precej, nekaj težko.
-r Koliko je učiteljic? Število učiteljic, ki delujejo pri vzgoji mladine, je dokaj naraslo. V knjigi ,Žensko gibanje' so navedene te-le številke:' Avstrija 20.000, Ogrska 5968, Švica 3600, Angleška 66.300, Irska 7000, Dansko 1800, Švedska 2649, Norveška 2354, Rusija 22.400, Francija 49.400, Italija 31.800, Portugalska 22.000, Združene države 76.348. Ako upoštevamo v omenjenih državah število učiteljev, tedaj se nam pokaže kaj zanimiva slika o razmerju med ženskimi in moškimi odgojevalci. V Avstriji ima ženski spol 26 odstotkov vseh učiteljskih oseb, v Švici 26, na Angleškem 71, na Irskem 53, na Danskem 28, na Švedskem 25, na Norveškem 69 (v mestih). 26 (na deželi), na Portugalskem 88, v Združenih državah 92, v Nemčiji 15.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 3393.	Kranjsko.	190 1-1
V	šolskem okraju Rudolfovo se v stalno nameščenje razpisujejo učni mesti na enorazrednicah v Am-brusu in Selih ter učno mesto na šiirirazredni ljudski loti v Žužemberku.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 20. deeembra 1908. C. kr. okr. šolski svet Rudolfovo, dne 21. novembra 1908.
Št. 1847.	189 1—1
V	litijskem okraju se ra7pisuje s tem učiteljska služba na štirirazredni ljudski šoli v Šmartnem pri Litiji za moške prosilce v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj piedpisanim potom do 20. deeembra 1908.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Litiji, dne 20. novembra 1908.
Z. 3175.	188 1—1
An der einklassigen Volksschule in Kaier ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäßigen Bezügen definitiv zu besetzen.
Mit dieser Lehrstelle ist der Genuß einer Natu-ralwohnung verbunden.
Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenem Wege bis zum 15. Dezember 1908 beim gefertigten k. k. Bezirksschulräte einzubringen.
An krainischen öffentlichen Volkssschulen noch nicht defioitiv angestellte Bewerber haben durch ein staatsärztliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben.
K. k. Bezirksschulrat Krainburg, am 16. November 1908.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 LJubljana, Gradišče 11. 52 20
M-------------------------------
Fran Jordan
nadučitelj
Nežika Prelesnik
poročena
Ihan	Ribnica
dne 23. novembra 1908
mm
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, rao-5.0 nogrami itd. itd. 52 43
Ceniki gratis in franko.
Za šolske slavnosti
ob cesarjevi 60letnici
priporoča podpisanee:
1.	Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60-letnice v ljudski šoli. Cena 1 K, h,
2.	jub. knjižico „Iz življenja našega cesarja". Cena izv. 24 h, 50 izv. 9 K, 100 izv. 16 K,
3.	podobo Njega Veličanstva presvetlega cesarja ob 60 letnici s primernim besedilom. Cena 1 kom. 6 h, 100 kom. 5 K,
4.	spevoigro „Slava domovini!" Cena par-tituri 3 K 20 h, besedilu pesmi 12 h, de-klamacijam 16 h.
.A_n.to:n. ZEIosi,
178 6-6	Središče, (Štajersko).
VEEOHKA KEEDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
i
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol.' vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—13
Postrežba točna in solidna.
Glavna zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
Za krasno knjigo J
Gregorčičeve POEZIJE
katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil
elegantne platnice
za nizko ceno 60 vin., s pošto 70 vin. Priporočam se za vsakovrstna knjigo-veška in galanterijska dela.
IV. B0NAČ, Ljubljana.
Velika zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. 174 6-5
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: ^
175 62-6 Kolodvorske ulice št. 8.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti iLOtela. „TJasj-oja.'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—48
lak za šolske table.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Sekali-liauscn, Klassig in Olashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
31 52-48
«33
I »
O
«a
S3- O
I S
3 n — :c (/) « f» —.
* S.-0 n 2.2
ti C ^
§. si* §
o 3. o w
S Pa|
g. nO
âZ
o- n. S* n ST n
2.5?»
3* ™ N
ta
gO » ? i5' _. Erg
a S n 2.»
a 2 o
5 2. »
»3 rt>
S f P" 3
»	o.
3	~'
os	Cu
a'S
9	3
<	S5.
n	se
V) O 03
C <Z
"> 3 S
3 =..¿2
V—
I g.
r m
>
S
QTQ
Ç rv
g. C/5<
cr W
■— a
p o
3
f3 cr
S nT
w jr < O.
3 ■"»•
~ C/5<
~ o<
era
en O ' CT
30 24—2Í
Modno blago

volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajeein vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni
zefiri in barhetni flaneli
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti piiporoča Razpošlljalnica za platno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za i 8 K franko.
Pišite po vzorce!
182 26—2
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5
blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—43
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
ï
vr
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—24
A. Umek v Brežicah in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.

Kolega
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veseije.
Mócete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo, čaj te, kaj piše gci. učiteljica Friž-ova iz Slatenic: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osein kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: kos sitau za celo strapmo krilo ,11-90 .. .. « .. kuhinjsko „ „ 2-— it it it ti vrtajo „ „ 2-10 » I> II II II lepšo I, I, 3-— „ „ „ „ p«7 lepo „ „ 3-40
Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adoif Buchta v Kamenci, p. Sadek v Poličky, Češko. 113 26-15
Slovenci,
'v korist družbi sv. Cirila in Metoda! 3}16
mornuBraonnoum
JAM BAŠTA
v Scliiinbacliu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoie vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosijive koneertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa g .dala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-njaško preizkusi.
Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega z»vednega Čeha, da naroči» svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. M o h a p 1, ravnatelj. L 29./Xll. 1906.
Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se nnjprej in naravnost ua uašo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Sehonbach!	89 18—18
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Oiešnice, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem In zborovodjem o kakovosti ln primernosti mojih instrumeutov.
Mojih otrok
7
in na tisoče drugih ne pije nič drugega nego Sladiu, t. j dra. pl. Trnkdczija Marini čaj (naj se ne zamenja s slad no kavo), ki se mu primeša nekoliko prekuha-hanega kravjega mleka in da|e že ep dan starim dojenčkom. Kot naravno preprosto, najbolj čisto, najceneje otroško redilo zaleže tudi tedai, kadar druga redila ne izdajo več. Zadošča navadna dojilua steklenica. Prejel sem o njem pismena in ustna priznanja ter odkritosrčno zahvalo od mater, ki so obupavale, preden so rabile Slad in, dalje od zdravnikov in babic. 1 zavoj po kilogr.. 50 vin., zadošča za 20 do 30 dni. Dobiva se povsod. Po pošti franko 5 zavojev 3 krone 50 vin.
Lekarnar pl. Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, kraj ne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užituinske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	176 52—6
Naš denarni zavod.
(24) 12—12
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta ? Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—V«7- ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun žt. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog: po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov k 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B
c ;
D E F , O , H
18 24 38 46 60 70 85
17	n n	6	n	—	n	18.	n	3	n	56	n
23	n n	4	n	50	n	24.	n	4	n	—	»i
37	n n	3	n	—	n	38.	n	—.	n	66	n
45	n n	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
59	n *	2	n	—	n	60.	n	—	n	70	n
69	n n	1	n	75	n	70.	n	1	n	42	n
84	n n	1	n	50	n	85.	n	i	n	26	n
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4, I. nadstr.