Od sv. Petra pri Mariboru. (Skušnja v obi tnijski dekliaki aoli.) V pričo staršev, duhovnib in posvetnib prijateljev šolske mladine je bila preteklega mesenca v obrtnijski dekliaki šoli pri sv . Petrn polletna skušnja. Mirno pa mično izpra ševanje 6. ss. učiteljic, v kterem ae je poaebuo dopadlo združe^anje ali koncentrovanje sorodnib re6i, umni in živi odgovori uienjšib in večib učenk v lepi gladki slovenačini pa tudi nemščiai, mile pesni in petje, ktero nči skladateljica, pesnica in pevkinja 6. s. Frančiška Grizoldova, napravilo je veliko vesclje. Prileten mož, Nemec, je rekel svojemu sosedu ponosen na lepe odgovore ueke učenke: BTa je bila moja hči!" Kakorzuanje, tako je tudi obnašanje hvalevredno. Pri vsakem odgovora, pri vsaki priložnosti se je videlo, da so 8i učiteljice zaslužile zaapanje, 8poštovanje iu ljubezen svojih učenk, kar je tudi najboljša pomoč, da se otroci tudi radi ucijo. Na prašanje, ali se hčerka doma kaj uči ali ne, odgovorila je vinicarica: ,,Ko deklina iz aole pride, tiči že v bukvah ali pri nogovici." Tudi oprava je bila snažna, čedna in spodobna, kar se pri tolikib siroticah ne da lebko doseči in priča, da imajo učiteljice tudi za to stvar dober in tenek pogled. Po dokončani skušnji je dobilo dosta pridnib u6euk lepe spominke svoje pridnosti. V posebni biai je bilo dosta mnogovrstuega obrtnijskega blaga. Tu so bile re6i, ki jib potrebujemo 7aak deu, tam zopet take, ki služijo za veselje, kakor nežno naiisane podobe, lepo prepleteni zglavniki in celo šopki iz jlrobnib pisanib in belib rožic, kakor b: rastle. Ce pregledanio vse, moramo veseli reči, da se v tej šoli nc bistril saruo um iu blažilo srce, temuč da so tudi roke priduo delale. Zato pa se zbirajo tu ne gamo učenke domače fare, temu6 tudi iz fare sv. Marjete, s\. Martina in druzib še daljših krajev, kakor Ptujske gore, Sevnice, Retine (Frohnleiten), tako da je bilo letos v obeh razredib črez 2U0 učenk. Slava in zabvala zmožnima in vajenima učiteljicama 6. s. Ludvini in Frančiški za skrbno in lepo učenje, slava in zabvala vsem dobrotnikom, posebno pa od vseb spoatovanemu g. kanouiku Marku Glazerju, možu neminljivega zasluženja za cerkvo in šolo. Od sv. Petra pod sv. gorami. Minoli so sveti dnevi velikanskega proščenja na av. gori, ki je bila letos ob mali gospojnici zopet obilo obiskana. Nad 40.000 častivcev je sv. goro od 5.—15. sept. obiskalo in 4000 sv. zakramente prejelo. Mile pesmi v 6ast uajsvetejšemu Zakramentu in našej ljubej Gospej so se razlegale noč in dan daleč v okrogu iz ust pobožnib romarjev pri- iu odbajajočib. Cerkev stoji ua bribu, okoli 1800 črevljev visokem, v sredi sen6nib logov na strmi pečini, obdana od 4 maujšib kapelic. Kraj je toraj za pobožnost pripraven, da se ni bati posvetne zijave. Eer so se ljudje pri vsaki pridigi na shraiubo svojega imetka opozorili, vklub velikej stiski ni bilo znamenite zgubo in tatviue. Prvi majnši sbodež je 24. maja Marije poiuočnice, kojega se večinoma okoličani udeležijo, h drugemu pribajajo 4. augusta: (Marija suežnice, ali kakor ljudstvo veli o Božjem licu), raznn iz bližnjib župnij, od Ptuja in Maribora. Posebuo zaobljubljeuo piocesijo iujajo roniarji od av. Lovrenca na ptujskem polji, od koder skoro vsaka biša svojega zastopnika odpošlje. 0 mali gospojuici trpi svečanost od 5. do 8. septembra vsaki dau z dvema slovesnima opravilomo in ua večer se pridiguje in večernice služijo. Ker so ceio osinino popolnoma odpustki, se vsaki dau 30—100 pobožnib udeleži sv. zakramentov in o^mi dan b sklepu z zahvalno pesniijo je navadno črcz 500 spovedauih in obbajanih. Da se cerkvena lepota obrani in potrebni stroaki za popraviia preskrbijo, darujejo sosedni okolicani iz Bizelskega, Pišec Srouielj iu sv. Petra prosto moštno berujo. Pred 2 letocua pa so nekteri domači rogovileži — brž ko ne podhujskani, pri okrajnem glavarstvu proaujo vložili, naj se omenjena beruja prepove, kar se je res zgodilo — — pa zadnji 2 leti zopet ua vsakokratno posebuo proanjo žapnega urada dovolilo. Med omenjenimi prošniki je bil prvi podpisau nek oatirjaš, ki blizu cerkve svoje viuo romarjeui toči. Naj bi vendar slavni katoliaki kuez Wmdiscbgiatz teuiu libcraluemu kmetu oštarijski proator na svojem posestvu odrekel! Kaj ta drzni človek vse poeenja, to skoro ni verjetno! Hitrej ko ga iz ošlarije potisnejo, teni boljae bo za vse — tndi za lijcga ! Od sv. Tomaža nadVeliko nedeljo. (Velika nesre6a) se je zgodila 26. t. m. v Rakovcib, vesi naae taie; 51etui otrok Blaža Kukovca, kmeta, se je igral z žveplenkaiui, in bil kriv, da je bilo v kratkib minutab v.se poslopje omeujenega kuieta v plamenu. Vse pridelke, ktere je pod strebo spravil, živež za ljudi, pa tudi živino, obleko itd. — vse je nepremagljivi ogenj požrl. Poseatnik je bil aicer pri ueki ,,bankiu zavaiovau, a denarja 2 leti že ni poslal. Od nje bo tedaj malo pomo6i imel pričakovati. Pretečeni teden je nek kmetaki brat svojega staršega, omoženega brata z dolgim nožem v praa dregnil, ker ga je ta opomiujal, da naj svojo grdo zadržanje med tem, ko se pozna božja služba opravlja, zunaj cerkve opusti. Obnašanje našib domačib fantov zunaj cerkve med sv. mešo faranom res časti ne dela!