Vprašanje napredovanja uifteljlc ienikih rotnlh del v naielu rešeno Državni svet kraljevine Jugoslavije Br. 15.841/37 Beograd, 29. nov. 1937. V imenu Njegovega VeličanStva Petra II. kralja Jugoslavije je državni svet v svojem II. oddelku, ki ga sestavljajo predsednik oddelka Barič, dr. Josip, podpredsednik državnega sveta, člani: Čubrovič dr. Pavle, Nikolič Vojislav, Svetek dr. Fran, Hajduk-Veljkovič Vladimir in delo- vodja Munk Filip, na tožbo Peček U. Marte, učiteljice ženskih ročnih del v Ptuju, proti rešenju ministrstva prosvete z dne 15. decembra 1936., O. N. br. 67.928, s katerim je po § 135., točka 3. zakona o splošnem upravnem prestopku razveljavljen odlok O. N. br. 51.753 z dne 14. avgusta 1936. o napredovanju imenovane v VIII. položajno skupino, na osnovi členov 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ter tudi z ozirom na zakon o taksah, dne 29. novembra 1937. razsodil: Razveljavi se rešenje ministrstva pro svete O. N. br. 67.928 z dne 5. decembra 1936. Razlogi: Ker je proučil tožbo, osporjeno rešenje in ostale spise, ki se nanašajo na ta predmet, kakor tudi odgovor ministra na tožbo, poslan dne 4. maja 1937., O. N. br. 30.616, je državni svet ugotovil: Iz spisov tega predmeta se vidi, da je tožiteljica kot učiteljica ženskih ročnih del v službi že od 14. februarja 1919. V istem svojstvu je bila postavljena 29. novembra 1924. v 3. skupino III. kategorije, a 10. septembra 1929. v 2. skupino III. kategorije. Po uradniškem zakonu iz leta 1931. je bila prevedena v IX. položajno skupino. Z odlokom z dne 14. avgusta 1936. je napredovala v VIII. grupo, toda nc kot učitcljica ženskega ročnega dela, v katerem svojstvu službuje, nego kot učiteljica državne ljudske šole. Z osporjenim rešenjem se ta odlok preklicuje z navedbo, da zvanje učiteljice ženskih ročnih del ni predvideno po § 346. uradniškega zakona in da kot učiteljica ljudske šole ni mogla napredovati, ker za to zvanje nima kvalifikacije po 2. odstavku § 45. uradniškega zakona. Z 2. odstavkom § 103. uradniškega zakona jc predvideno za zvanje učiteljev veščin III. kategorije, ki so bili v tem svojstvu v službi do uveljavljcnja tega zakona, X., IX., VIII. in VII. skupina, z dostavkom, da se more napredovati v VII. skupino pod pogoji iz 2. odstavka § 258. Gornja odredba se nanaša tako na učitclje veščin, kakor tudi na učitelje ročnih del, ker so to prav za prav ista zvanja. Razlikovanje učitelja veščin in učitelja ročnih del je povsem tehničnega pomena, kajti oba termina označujeta prav za prav cno in isto zvanje v smislu uradniškega zakona. Po vsem navedenem je neosnovana navedba v osporjenem rešenju, da zvanje uči- teljice ženskih ročnih del ni razporejeno. Z odredbo 2. odstavka § 301. uradniškega zakona je razporejeno omenjeno zvanje in zar&di tcga napredovanjje imenovane ne nasprotuje zakonu. Z ozirom na to dejstvo ni bila prav uporabljena točka 3. § 135. zakona o splošnem upravnem postopku, ker odlok o napredovanju ni vseboval pogreške, ki povzroča ničnost. Pogreško — napredovanjc imenovane kot učiteljice ljudske šole, namesto kot učiteljice žcnskih roenih del — btl bilo treba popraviti v smislu § 113. zakonaV o splošnem upravnem postopku. Na isti način naj bi se popravil tudi očiten pogrešek pri pisanju — označbo začetnice očetovega imena tožiteljice, z I namesto začetnice U. Iz teh razlogov se osporjeno rešenjc razveljavi. Predsednik II. oddelka, podpredsednik državnega sveta: dr. Josip Barič, 1. r. Delovodj a: Filip Munk, 1. r. Škoda, ki so jo utrpele učiteljice ženskih ročnih del, ker so morale 6 let čakati na napredovanje, je zelo velika. Nobenega upanja niso imele več, da bodo mogle kdaj koli še napredovati. S tem rešenjem pa je stvar zavzela povsem drugačno obliko. Vse učiteljice ročnih del bodo mogle v bodoče povsem redno napredovati. Naša zahteva, naj se zvanje učiteljic ženskih ročnih del razvrsti tudi po določilih § 347. uradniškega zakona, ostane še nadalje. Šele takrat, ko bo tudi to izvedeno, bo zadeva tudi v formalnem pogledu popolnoma rešena.