OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVN
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 17, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 226
mHi at^hciHi
Katarina korbak
Včeraj zjutraj je uparla na • svojemu domu Katarina Korbar, dojena Hace, preje poročena ^auser in Remec. Podlegla je %rtvoudu, ki jo je zadel prošli ^^trtek. Rojena je bila v Ljub-Uani, odkoder je prišla v Ameriko leta 1904.
Tukaj zapušča sedem otrok: ^fank Remec, Mrs. Mary Primo-2ič, Mrs. Alice Ogilvie, Joseph ^emec, Steve Remec, Edward ^emec, Mrs. Ann Ogilvie, 25 vnu-W in bratranca Frank Dacar, ^ stari domovini pa zapušča več 'Nečakov in nečakinj. Pogreb se Vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz hiše žalosti na 3595 E. 81 St., pod vodstvom pogrebnega zavo-A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato
pokopališče Calvary.
*
ANDRO babič
Po daljšem bolehanju je prekinil v Mestni bolnišnici Andro Sabič, star 64 let, stanujoč na 1140 E. 76 St.
Tukaj zapušča soprogo Mary, dojena Samsa, štiri sinove: Ste-Anthony, Andrew in Jo-'seph, ki je baš sedaj na potu <Jo-®^ov 2 vojaške službe na otoku ^Uam, dve hčeri, Mrs. Katherine Stankus in Mrs. Annie Borchert, 10 Vnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in
sinovi, 6502 St. Clair Ave.
*
^^lostna vest
Mrs. Justin'a Dermasa, 16207 ^•^^yton Rd., je prejela iz stare ^oniovine žalostno vest, da ji je oktobra umrla mati Marija ipicer, bivajoča v Prnovem pri °^ici. Dočakala je visoko sta-^ost 92 let. Poleg Mrs. Dermasa, ^Pušča pokojnica tudi hčer Mary Dobida, 16413 Tra-^Igar Ave. Bodi pokojnici lahka ^ttiača gruda!
NEHRU SVARI AMERIKO RADI NJENIH ZVEZ S PAKISTANOM
NEW DELHI, Indija, 16. novembra—"Muslimanski Pakistan ima lahko vojaška oporišča, lahko dopusti tuje armade na svojem ozemlju, lahko se odpove svoji samostojnosti, če misli, daje tako prav. Toda Indija je zelo zaskrbljena radi posledic, ki bodo nastale v političnih od-nošajih med obema državama in med Ameriko, če bo Pakistan odstopil svoje vojaške baze Združenim državam," je posvaril predsednik indijske vlade Nehru.
V	svetovnem tisku so se zad-'
nje dni pojavile vesti, da bodo Združene države po vzgledu Španije dobile tudi v muslimanskem Pakistanu vojaška oporišča. Pakistan, čeprav formalno še vedno britanski dominjon, je samostojna država na indijskem polotoku," razdeljena pa na dva velika dela vsled muslimanskega življa, kakor pač ta živi strnjeno, bodisi na, vzhodu Indije ali na njenem severozapadu.
Mejašica Pakistana je Indija,
naseljena s Hinduji. Pakistan šteje okrog 75 milijonov prebivalstva, Indija okrog 350 milijonov.
Med obema državama ni najboljšega razmerja, predvsem ne radi province Kašmir, o kateri še danes ni odločeno, kam naj pripada.
V	notranjosti Indije je Nehru izvedel obsežne socialne reforme v levičarski smeri. Zato ga mnogi označujejo kot simpati-zerja komunizma. Toda Nehru je v glavnem tudi zagovornik načela, da naj Azija pripada Azijcem in naj se evropske države, pa tudi zapadna polobla z Združenimi državami, ne vmešavajo v notranje razmere azijskih držav. Nehru se večkrat Dostavlja na oder glavnega jredstavnika Azije, katero vlogo mu Amerikanci odrekajo.
Ali smrt—
Zapor
^NSAS city, 16. novembra ^^anes se je nadaljeval proces °Per Carla Halla in njegovo pri-l^^eljico Bonnie Heady, ki sta j^s^bila in umorila fantka ^bbya Greenleasa. Oba sta de-že priznala. Na današnjem j^^'ocesu je šlo za ponovitev do materiala prav od dne • Septembra, ko je bil otrok ^a^bljen iz katoliške šole, ka je posečal. Ugrabitelja sta ^^htevala $600,000 odkupnine, potem, ko sta otroka že ®fila in pokopala.
g ^0 dokaznem postopku je šlo le za končno vprašanje . porota predlagala sodišču ^ 'Zreče smrtno kazen ali pa ka
življensko ječo.
odpuščen
i	je bil odpuščen iz vo
jjSKe službe Cpl. Richard M najmlajši sin Mrs. Jo Phine Podboy, 15250 Lake ^re Blvd. V Koreji je bil 14 ^®Secev. Shujšal je 65 funtov ok ^°^^odošlico se je zbralo 81	prijateljev, ki so pro
njegov prihod.
ne države. To se bo zgodilo prve dni meseca decembra. Iran prvotno ni bil v njegovem potovalnem načrtu. Če pa gre Nixon tudi v Iran in to na posebno povelje Washingtona, je gotovo, da je vprašanje iranskega petroleja verjetno dozorelo v taki meri, da bodo z iransko vlado možni konkretni razgovori o tem, kako naj se v bodoče sko-rišča iranski petrolej. Poleg te važne točke je važen poset Nixona Pakistanu. V zvezi z govoricami o vojaških oporiščih bo verjetno prišlo do končnih razgovorov med Nixonom in pakistansko vlado ravno glede tega vprašanja. Ko presojamo položaj s tega vidika, postaja tudi jasnejše, zakaj se je oglasil sam ministrski predsednik milijonske Indije Nehru in opozoril Ameriko, da bi v takem dogovoru s Pakistanom videl sovražno dejanje naperjeno zoper Indijo.
NEKAJ SOCIALNIH, DOMAČIH IN TUJIH
V	Clevelandu ima svoj občni zbor delavska unija C.I.O. Mezde—mezde in njihova višina ter stalnost. Visoki standard življenja.
V	Indiji v kraju Patna obstoja delavska kasta, ki prenaša nosilnice, v katerih sedijo ljudje iz premožnejše in boljše kaste. Rekli bi neke vrste šoferji iz dobe preteklosti.
Ta kasta nosilcev je plačana z gotovo porcijo riža na dan. Nič več—nič manj. Toda ta porcija riža kot mezda datira nazaj še 2953 let, ne da bi se zvišala ali znižala.
*
Izšla je uradna statistika o padanju ameriške produkcije. Največji padec zaznamuje avtomobilska industrija in to kar 21%. Produkcija tobaka je padla za 10%.
Kakšni pa so izgledi za spomlad 1954? Produkcija jekla in železa se bo znižala za 20%, ostala kovinska industrija za 16%, produkcija pohištva za 16%, produkcija premoga za 20%, da naštejemo le najvažnejše panoge. Če pa gre v ameriškem delavstvu za milijone, bodo tudi ti visoki odstotki znižane produkcije pomenili milijone brezposelnih.
Truman je govoril Amerikancem: Afera Dexter White pojasnjena
DANES BO PRIČAL V KONGRESU* JUSTICNI TAJNIK BR0WNELL
KANSAS CITY, Kans., 16. novembra—Truman je v zadevi Harry a Dexter White pojasnil svojo vlogo kratko sledeče: Tajna policija FBI je dala decembra 1948 prvo poročilo Beli hiši o podtalnih elementih. Šlo je za veliko število sumljivih oseb. Februarja 1946 je Truman prvič zvedel za obtožbe proti White-u. Po razgovorih s pravosodnim in državnim tajnikom je padla odločitev, da se White ne odslovi, ker bi tak korak onemogočil točno preiskavo zoper njega in zoper ostale osumljene. Morda bi še kdo drugi padel v mrežo, če gre preiskava mirno naprej, o je bilo v takratnem interesu ameriške varnosti, pa tudi očne preiskave.
Predsednik Truman je hotel,*
Kaj je z bazami Pakistanu?
Predsednik indijske vlade Sehru pravi, da sicer o teh govoricah še ni uradnih poročil, da pa dozorevajo in stojijo pred uresničitvijo. Washington jih ni zanikal. Po teh vesteh naj bi Amerika dobila v Pakistanu vojaška oporišča, v zameno pa bi oborožila pakistanske čete.
Združene države severne Amerike so pomagale obema državama, ko je šlo za prehrano prebivalstva, za dvig standarda živ-jenja in so dale na razpolago tehnično pomoč, pa tudi dqlarje, ko je šlo za podjetja, ki naj pomagajo k boljšemu skoriščanju indijske zemlje. Če pa bi dala Amerika le Pakistanu vojaško Domioč, se čuti Indija Nehruja prizadeto.
Zunanje politično vprašanje Amerike do Indije in do Pakistana je pač v tem—komu Amerika 3olj zaupa ali Indiji, ali Pakistanu. Zdi se, da se je Amerika orientirala odločno do Pakistana, o katerem trdi, da je iskreno pro-ameriški. V Pakistanu da ni prave komunistične nevarnosti, ker je muslimanski svet načeloma proti (komunizmu. (Tudi v Sovjetski zvezi je imela Moskva največ težav s tistimi republikami in pokrajnami, ki so bile naseljene z muslimanskim ele mentom. Potrebno je bilo raz-seljevanje v druge kraje in to v milijonskih množicah.)
INDIJCI NA KOREJI
LONDON, 16. novembra— Lord Swinton, ki je tajnik za britanske dominjoijie, je pohvalil zadržanje indijskih straž na Koreji. Ves svet bi jim moral biti hvaležen, da svojo težko, pa tu-, di neprijetno nalogo na Koreji, ko stražijo vojne ujetnike in jih vodijo na spraševanje, opravljajo tako potrpežljivo—je dejal Swinton.
Na Koreji zastoj
PANMUNJOM, 17. novembra —Pododbor mirovne komisije za Korejo je predlagal, da naj bo sedež, kjer bo komisija delala, Panmunjom na Koreji. Zavezniki so ta predlog odklonili.
Zastoj je nastal v vprašanju izmenjave ujetnikov. Treba bi bilo zaslišati 50 kitajskih vojnih ujetnikov. Komunisti so naen-trat javili, da jih ne bodo zaslišali.
Ko gre za zasliševanje vojnih ujetnikov, je treba vedeti, da je Dremirje določilo rok 90 dni za ;o zasliševanje, sicer bodo vojni ujetniki kratkomalo postali svo-3odni. Komunisti imajo razmeroma malo časa na razpolago zaslišati preko 20,000 ujetnikov. Praktično bo zasliševanje vseh nemogoče, in se na Koreji sprašujejo, kakšno taktiko uganjajo komunisti s tem zavlačevanjem
Nixon v Iranu in v Pakistanu
Ameriški podpredsednik Richard Nixon bo iz Japonske, kjer trenotno nahaja, odletel
se
Iran, odtod v Pakistan in se iz Pakistana vrnil nazaj v Združe
MESTO ZAJCEV— VOLKOVI
SPOLETO, Italija, 16. novem bra—Avtomobilisti, ki vozijo po noči, često doživljajo, posebno na vožnji po deželi, da njihova luč premoti in zmeša zajce, ki se dajo ali ujeti, ali povoziti Vozniku Tiberiju se je pri nočn: vožnji pripetilo nekaj drugega Žarometna luč je zmešala tri volkove. Ko je Tiberi vozil na prej in za nekaj časa ustavi svoj voz, je dognal, da je dva volkova povozil do smrti, eden pa je, ko se je odmaknil od luči; v temi pobegnil.
Nemška podjetnost
WASHINGTON, 16. novembra—Izšla je poluradna statistika o povojnem vplivu Nemcev državah Srednjega vzhoda. Nemci še nimajo lastne narodne armade, da bi v njej zaposlili vojake in oficirje. Odpadejo jim tudi stroški za tako armado. Sfemci so se vrgli kot trgovci in strokovnjaki na države Srednjega vzhoda. V Turčiji v trgovini spodrivajo Amerikance in Britance. V Siriji v Palestini vež-3ajo domačo armado, vladi pa pomagajo kot finančni stro'kov-njaki. V Iraku so dobiU ponud-3o, da gradijo velike jezove, obenem se udejstvujejo kot trgovci. V Libanonu so trgovine preplav-jene z nemškimi pisalnimi stroji in radijskimi aparati. V Ara-giji Nemci tekmujejo z Ameri-ianci. V Iranu spodrivajo britanske in ruske trgovce. Ker so uredili vprašanje vojne odškodnine z državo Izrael, se sedaj po gajajo s to državo o izmenjavi blaga. V Egiptu vežbajo egipt-sko narodno vojsko in se udejstvujejo kot tehniki in inženirji. V državici lemen skušajo dojiti zase petrolejske koncesije Vse v luči ameriških političnih programov, da se z ameriškim dolarjem Zapadna Nemčija gospodarsko dvigne!
Važen sestanek
Jutri, v sredo zvečer ob osmih se vrši važen sestanek krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v na vadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se vse odbornice, da pridejo, kakor tudi vse članice ki so pripravljene sodelovati pri bazarju, ki se vrši 28. novembra,
Srebrna poroka
Danes obhajata Mr. in Mrs Ludvik in Mary Avsec iz 15100 Hale Ave. 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja Sorodniki in prijatelji jima izre
da se preiskave zoper vse osuhi-jene osebe dovršijo do konca. To pa zakonito in temeljito. Če )i bil White odpuščen takoj med areiskavo, bi preiskava dobila crugo smer, pozorni pa bi bili tudi mnogi drugi osiunljeni in to ni bilo v interesu stvari same.
Truman je z izredno ostrimi izrazi obračunal s sedanjim ju-stičnim tajnikom Brownellom, laterega obtožuje, da izrablja najvišje mesto v federalni vladi v politično demagogijo. Truman tudi trdi, da je federalna vlada republikancev kot taka sprejela zase princip McCarthyizma.
Demokratje so označili Tru-manov govor kot jasen in natančen in kot tak, ki ,je navidezno afero Whitea razčistil na nedvoumen način za prave Amerikance.
Bivši predsednik Harry Truman je pregledal svoj privatni arhiv, prvič, da nadaljuje s pisanjem svojih spominov, drugič, da pojasni svojo vlogo, ki jo je imel kot ameriški predsednik, CO je šlo za imenovanje baje omunista Harrya Dexter Whitea za ameriškega zastopnika pri "mednarodnem valutnem fondu."	•
Harry Truman je v naprej le toliko napovedal, da je bil na tonferenci, ko je šlo za imenovanje Whitea, navzoč tudi Edgar Hoover, direktor ameriške tajne policije FBI. Ta verzija se je raznašala v demokratskih vrstah še pred nastopom Tru-mana, ki jo je naknadno potrdil.
Pričakovalo se je, da predsednik Harry Truman ne bo izrabil
afere White v politične namene in da bo radi ameriške varnosti, kakor tudi radi ugleda ameriških javnih organov, predvsem tajne policije FBI, previden. Kako naj bo namreč možna javna debatgi o tem, kako deluje ameriška tajna policija? V kaki meri se iz državnih razlogov lahko dotaknemo vprašanja verodostojnosti poročil in vesti, ki jih javlja tajna policija? Če naj gre vse na veliki zvon, potem tajna policija izgubi svoj pomen, najmanj pa se ji onemogoči njeno delovanje v bodočnosti.
Truman je bil in ostane zaščitnik pravih ameriških interesov. V tem pogledu ostane nekako nadstrankarski človek, kateremu je splošni interes prva, a prospeh stranke podrejena dolžnost. Republikanci so zadnje dni hiteli z izjavami, da nihče ne dvomi v patriotizem Trumana in so napovedovali ,da bo Truman navedel le to kar bo koristilo ameriški notranji varnosti.
Sovražniki svobode!
Predsednik unije C.I.O. Walter Reuther je glede trenotne ameriške notranje politike omenil senatorje McCarthya iz Wis-consina, Williama Jennerja iz Indiane ter McCarrana iz Neva-de, dalje poslanca Harolda Vel-deja iz lUinoisa in jih označil takole:
"Ti ljudje izkoriščajo splošno sovraštvo do komunizma, ki je prirojeno Amerikancem in ga izrabljajo kot politično sredstvo, da strašijo hberalno misleče ljudi, Amerikance pa hočejo prepričati o tem, da državljanske svoboščine niso nekaj bistvenega za Ameriko." Točno!
Značaj Angležev
LONDON, 16. novembra— Britanska vlada je izdala poročilo, da je v Veliki Britaniji 82,000 gostiln in javnih lokalov. V enem letu je prišlo povprečno devet galonov piva na glavo vsakega Britanca. Velika Britanija ima trenotno 50 milijonov ljudi.
Britanci so znani kot trgovci; na vsakih sto ljudi pride en trgovec. Kaj pa družinsko življenje? V Veliki Britaniji so raz-poroke pogoste. Prednjači London, ki ima dvakrat toliko raz-porok kot ostali britanski kraji.
Krožek št. 2 Prog. Slovenk
Jutri zvečer, v sredo, se vrši redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Podano bo poročilo bazarja, ki se je vršil zadnjo soboto, in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah.
Seja direktorija
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo.
BELA VRANA MED REPUBLIKANCI
Republikanski občinsiki svetovalec, ki zastopa 18. mestni volilni okraj John Kellogg je trdil, da morajo republikanci začeti s progresivno socialno zakonodajo, znižati stroške živ-Ijenskim potrebščinam, znižati tudi cene na splošno. Tako bodo praktično odgovorili sedanjemu narodnemu čuvstvovanju. Tako bodo prešli iz defenzive, v kateri se nahajajo, v ofenzivo m postali resnični voditelji.—Pametne besede, toda kdo med republikanci bo poslušal Kellogga?
KAJ JE S KMETIJSTVOM?
WASHINGTON, 16. novembra—Kmetijsko tajništvo ne najde izhoda iz sedanje kmetijske krize. Trenotno se ukvarja s tpmile vprašanji: Ko je nastopila pred dobrimi dvajsetuni leti kmetijska kriza, je federahia vlada umetno dvignila cene kmetijskim produktom. Zadnja svetovna vojna je dvignila kmetijsko produkcijo, dvignila pa tudi cene kmetijskim pridelkom. Federalna vlada je odkupovala te pridelke in talko se nahaja danes v sledečem položaju:
Trenotno ima na zalogi polovico letnega pridelka ameriške pšenice; eno osminko letnega pridelka bombaža; eno petino letnega pridelka koruze; eno petino letnega pridelka masla.
Položaj na kmetijah iz vojne in povojne dobe je bil naslednji: Farmarji so in obdelujejo čim več orne zemlje. Uporabljajo modema obdelovalna in gnojna sredstva in hočejo z nadproduk-
kajo svoje iskrene čestitke, želeč
jima še mnogo let zdravja in za-lcijo kriti razliko padca cen. Do-dovoljstva v skupnem življenju! mača potrošnja kmetijskih pri- nov ton jekla.
delkov ne narašča v taki meri, kakor pa kmetijska produkcija sama. Izvoz je v upadanju. Prvi razlog je ta, ker je Amerika zmanjšala dolarsko pomoč tujini. Ta tujina nima več na razpolago dolarjev, da bi z njimi nakupovala blago zopet v Ameriki. Drugi vzrok pa je ta, da so države izven Amerike dvignile po zadnji svetovni vojni svojo lastno kmetijsko produkcijo. Torej
kako pomagati farmarjem?
»
Ameriška industrija jekla javlja, da je njena produkcija zadnjem tednu padla zopet za eno točko. To je tretji slučaj, ki se vrsti zaporedoma na lestvici upadanja produkcije. Produkcija jekla je dosegla le 92.5% lastne kapacitete.
Glasilo jeklam napoveduje da bo bodoči upadec razmeroma še močnejši kot je bil dosedanji Če bi se izrabila vsa kapaciteta bi produkcija jekla v Ameriki znesla na leto preko sto milijo-
\^lad, a drzen zločinec irijet
V roke pravici je padel 16-etni zločinec, ki je ropal v cle-velandskem predmestju Walton Hills. Predan je bil mladinskemu sodišču. Pred letom dni se je nahajal v poboljševalnici v Hamiltonu, O. Ko so ga zasliševali, je gladko priznal 12 drznih vlomov. Dne 4. novembra je vlomil v neko stanovanjsko hišo in odnesel $200 v gotovini ter mnogo perila.
Mladi zločinec se je posluževal posebne taktike. Najprvo je pozvonil pri glavnih vratih in ko je ugotovil, da ni nikogar doma, je šel k stranskim vratom in tam vlomil ter nato kradel po stanovanju.
Spomladanski koncert Zarje
Pevski zbor Zarja priredi svoj pomladanski koncert prvo nedeljo v aprilu,, to je na 4. aprila v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se vse druge pevske zbore in društva, da ne prirejajo svojih priredb na isti dan, da se ne škoduje eni ali drugi priredbi.
99 mrtvih na cesti
število smrtnih žrtev cestnega prometa v Clevelandu je letos narastlo že na 99. Lansko leto jih je bilo ob istem času le 86.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8t PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderion 1-5311 — HEnderaon 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
K OBČNEMU ZBORU UNIJE C.LO.
(2)
Ob občnem zboru C.LO. naj se sprijaznimo z nekaterimi tipično delavskimi vprašanji, katerih rešitev so si zastavile unije kot svojo nalogo. Ta vprašanja so večinoma tako splošna, da niso vezana na posamezno unijo in končno tudi ne na organizirano in neorganizirano delavstvo. Razlika je pač ta, da jih bo lažje rešilo organizirano kot pa neorganizirano delavstvo.
Prvo je večja delavska skupnost in enotnost. Uniji A.F.L. in C.LO. sta na tej poti že tako daleč, da sta si ponudili roko v prijateljsko spravo. Druga druge ne boste več napadali in si ne bosta več konkurirali. Moramo po-vdariti, da je bil ta korak že v naprej mišljen samo kot prva stopnja do nadaljnjega tesnejšega združevanja. Po konvenciji unije C.LO. se bosta obe uniji posvetovali, kako priti do nadaljnjih stopenj do končne spojitve. Vodstvo ene kakor druge unije računa s tem, da se bosta obe -uniji končno tudi združili. Unija A.F.L. razpolaga z 111 narodnih unij posamezne gospodarske panoge, unije C.LO. z 49.
Kaj pa John Lewis in njegovi rudarji? Po vseh znakih sodeč bo Lewis ostal sam zase. Da ne bodo v to skupnost vključeni tudi rudarji, tako se zdi, je krivda ležeča na posebnem značaju osebnosti Lewisa. Lewis je bil tisti, ki je razcepil unijo A.F.L., ki je do tedaj bila enotna za vse delavstvo. Hotel je razcepiti novo unijo C.LO. in je kot spokorjenec prišel nazaj v unijo A.F.L. Bilo je to leta 1947, pa je poskušal z nadaljnjo cepitvijo in moral oditi. Tako je končno Računati s tem, da bomo imeli v bližnji bodočnosti posebrio unijo rudarjev, dokler bo John Lewis imel oblast nad njimi; posebne unije železničarjev in splošno delavsko sunijo—A.F.L. in C.LO. v eni organizaciji.
Delavske mezde so za to formalnostjo druga važna točka dnevnega reda. Delavstvo hoče biti čimbolj zavarovano. Pri tem zavarovanju mislimo na stalno mezdo, poleg nje pa stalno zavarovane druge socialne ugodnosti. Namesto stalne mezde se rabi modemi izraz—garantirana mezda. To se pravi, da naj bo delavcu priznana letna mezda brez ozira na to, kaj bi podjetje, pri kateremu služi, tekom leta doživelo na notranjih spremembah. Mislimo na tehnične, pa tudi pridobitvene spremembe. Ta garantirana mezda je za Ameriko sicer program; zavedati pa se moramo, da je od njegovega uresničenja še daleč, daleč. Ameriška industrija je podvržena stalnim spremembam in razvoju. Tega se delavstvo zaveda in bi ne koristilo nikomur, če bi se na slepo udajal kakim iluzijam. Zaveda se tudi, da morejo garantirati letno mezdo le take industrije, ki so dosegle gotovo stabilnost in ki na podlagi svojih bilanc lahko v naprej računajo tako s produkcijo, kakor z zalogo in rednimi odjemalci. Samo v takih industrijah je za enkrat podano polje letne garantirane mezde. Toda take industrije so redke.
Kaj je realna sedanjost? Priznati moramo, da nam organizirano delavstvo nudi neko večjo sigurnost v gospodarsko življenje in dohodke, kakor je bil to slučaj pred veliko depresijo, ko ni bilo delavskih organizacij, marveč so bile le neorganizirane delavske mase, s katerimi se je premetavalo sem in tja, kakor to dela veter z jesenskim listjem. Razumljivo je, da to delavstvo ni bilo niti pripravljeno na kake gospodarske predloge in v posledici nikjer upoštevano!
Danes se ameriško organizirano delavstvo lahko in tudi mora pripravljati na kako morebitno gospodarsko nazadovanje. Gre za gospodarski načrt, ki naj odvrne ali vsaj omili gospodarski padec. Predvsem ni zamižati pred dejstvom, da je zmanjšanje oborožitvenega dela federalne vlade že povzročilo delno brezposelnost. Mnogo ameriških industrij odpušča, mnogo je skrčilo delavni čas na štiri dni v tednu. Tudi v Clevelandu. Ker pa gre ameri ko delavstvo v desetine milijonov, je s takimi omejitvami in od-slovitvami kmalu prizadetih zopet nekaj milijonov.
Padla je že misel, da naj se začne z akcijo, da se sedanji 40-urni delovni teden zniža na 36-urni teden. V novejšem času slišimo že o drugem predlogu, da bi delovni teden znašal samo 30 ur. Vse te priprave so preračunane na (-ventualnost, da gremo v gospodarskem življenju navzdol, delavstvo pa naj ostane zaposleno, čeprav v skrajšanem delavnem času. "Sem prepričan, da do takega delovnega časa tudi pride," pravi predsednik unije A.F.L. George Meany.	L.C.
Vf^dnikciiJa fžcita
Nekaj zgodovine in drugo
(Nadaljevanje)
Zgodovina naše metropole je tako ogromna, da je težko vse natančno opisati, zato se moram omejiti samo na nekatere stvari, ki so se meni zdele zelo značilne. Dne 8. marca 1908 se je tu pripetila strašna katastrofa, ko je v gonju šolskega poslopja na 152 cesti v Collinwoodu zgorelo 172 učencev in učenk. Med temi je bilo nič manj nego 72 otrok slovenskih staršev. Revčki so ali zgoreli v ognju ali pa so bili zadušeni v dimu. Vse te žrtve so bile pokopane na Nottingham-skem pokopališču. Ogenj je bil nastal vsled preveč razgrete peči. Poznal sem mnogo staršev teh otrok. Danes so večinoma že vsi v črni zemlji in mi ni znano, če je še kateri med živimi. Na pogorišču so postavili novo šolo v spomin žrtev strašnega požara, to pa ni vrnilo mladih življenj niti potolažilo žalovanja staršev ki nikakor ne morejo pozabiti take tragedije.
Leta 1906 se je tukaj pričelo gibanje za ustanovitev slovenske cerkve. Prvi župnik je bil J. Pa-kiž. Pri tem je prišlo tudi do prepira, hoteli so imeti namreč dve cerkvi in ena je pozneje propadla. Cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. pa še danes obstoji, ker jo podpirajo naši ljudje z težko zasluženim denarjem. Poznal sem rojaka, katerega otroci so hodili v šolo raztrgani in skoro bosi, oče pa je bil rad med prvimi darovalci, da ni bilo sredstev za obleko in čevlje. Pri tej fari je umrlo že več duhovnikov, Pakiž, Smrekar, mladi Hribar in njegova sestra sta bila ubita na železnici, Virant je umrl vsled poškodbe. Kužnik se je šel kopat in je pri tem utonil. Oba mlada fanta sta tolerantna in liberalna, ka-dobro poznal starše. Enkrat sta bila tudi pri nas, in sta nagovar jala mene in mojo pokojno že no, da greva v cerkev. Povedala sva jima, da se zastonj trudita. Dodal sem še to, da taka mlada fanta se bi morala oženiti, nakar je Kužnik odgovpril, da bodo morda tudi spremenili postavo, da se bodo tudi katoliški duhovniki lahko ženili.
Med vsemi se mi je zdel najbolj liberalen župnik Smrekar. Ta župnik se je v resnici držal nauka, ki ga je učil Kristus na zemlji. Jaz sem delal štiri zime pri trgovcu z premogom in sem hodil domov mimo farovža precej čm in umazan. Če me je videl me jč vedno lepo pozdravil, jaz pa njega ravno tako. Pri njem je bila za kuharico njegova sestra, ki je kupila od mene štiri Družinske koledarje.
Nekateri katoličani so bili zelo nasprotni Družinskemu koledarju, ki ga danes zelo pogrešamo. Jaz sem zelo ponosen na svojo zbirko. Duhovnik Smrekar ' in njegova sestra pa sta bila velika narodnjaka in sta zasledovala in rada slišala obe plati zvona. Mene je večkrat povabil v farovž. ko sem šel domov z dela. Enkrat mi je ponudil vina in sestra mi je dala tri jabolke za moje otroke, dasi sta oba vedela o mojem prepričanju, saj sem takrat pisal nekaj malega tudi v Glas Svobode. S tem sta oba pokazala, da sta tolerantna in leberalna kakor se bi spodobilo vsem. Zato sem tudi jaz imel do obeh isto toplo spoštovanje.
John Ix)kar s t.
(Dalje prihodnjič)
Zbor Adria vabi na koncert
EUCLID, Ohio—Pevski zbor Adria se je pripravil, da poda svoj običajni jesenski koncert slovenskih pesmi v nedeljo, 22. novembra ob 4. popoldne v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. v Euclidu, Ohio. Ves program je pod vodstvom dobro poznanega g. Antona Schubelna.
Koncert bo podan v dveh dejanjih, in sicer v prvi polovici boste imeli priliko slišati slovenske pesmi, ki jih bodo peli: zbor, kvartet, trio, duet in solišti. Po kratkem odmoru bo pa podana enodejanka, "Vrteče kolo," v kateri igra važno vlogo g. Andrej Ogrin od zbora Slovan. Spremljala pri piani pa bo izvrstna pianistinja ga. Vera Mi-lavec-Slejko.
Po programu bo prosta zabava in ples z godbo John Grabnarja in njegovih muzikantov. Za žejne in lačne bo dovolj na razpolago vsakovrstne jedače in pijače.
Cena vstopnicam je samo en dolar, kar je zelo skromna cena za tako prireditev.
Že vnaprej se zbor vljudno zahvaljuje za obileo poset. Torej na svidenje.
Doris Sadar, tajnica.
Denar izgubljen
Na prireditvi Gospodinjskega odsekaj Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. zadnjo nedeljo, se je zgubilo žensko rjavo ročno torbico, v kateri je bila precejšnja vsota denarja. Pošten najditelj je prošen, da izroči oskrbniku Mr. John Žig-manu.
Ob Tihem oceanu
%%%*# U0I Bl(gn l/pf Looli V0t
Join th«
GROUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL DEFENSE
kdaj bomo greli stanovanja s sončno toploto?
Skupina znanstvenikov odgovarja na to vprašanje pritrdilno. Trdijo namreč, da so napravili zelo skrbno statistiko o trajanju zalog premoga, plina in atomske energije, ter ugotovili, da bodo ta energetska sredstva že v prihodnjem stoletju nezadostna za potrošnjo. Svoje ugotovitve opirajo na dejstvu, da z naraščanjem števila prebivalstva in vedno večjo potrošnjo goriv in drugih pogonskih sredstev, nesorazmerno naraščajo viri energije. Edini trajni vir bi bil potemtakem sonce.
Izkoriščanje sončne energije ni nova stvar in v mnogih državah skušajo na ta ali oni način izl^oriščati moč sonca. Vendar še nikjer niso s tem uspeli v tolikšni meri, da bi lahko govorili o načrtnem izkoriščanju lončne energije.
Profesorica Marija Telkes je opozorila, da je njen načrt za koriščanja sončne energije, a je Jgrevanje hiše s pomočjo sončne energije še vedno neekonomičen. Drugi znanstvenik, neki dr. Abot jc izdelal stroj, ki razvija i pomočjo sončne toplote dve do tri konjske sile. Ta stroj bodo že v letošnjem letu lahko korist-.10 izrabljali. Tretji znanstvenik, Ir. Ferraro pa dokazuje, da lahko s sončno energijo dosežemo visoke temperature. S pomočjo posebnih leč je uspel s sončno toploto doseči visoko vročino, katero jc mogoče izkoriščati pri laboratorijskem delu. Znanstveniki so razen tega prikazali ali pisali o številnih drugih načinih izkoriščanja sončne energije in celo o kondenziranju sončne toplote.
Piše FRANK KERŽE
OBLETNICA
Ta mesec je minilo leto, odkar so politiki zbrali stranko in re-prezentante. Dvajset let so gospodarili demokratje s principi "new deal—fair deal," kar že to pomeni. Zmagala je—bi se reklo—pri piki republikanska stranka in v enajstih mesecih pokazala, kaj zna. Imenovala je generala za predsedniškega kandidata, kar je nekaj čudnega. Res je, da nam zgodovina kaže primere, ko so vojaki visokih šarž vodili narod in državo več ali manj srečno. Zakaj je bilo tako? Zato, ker je bil svet v preteklosti vedno enak. To se pravi, iz vsake krize je vstal in nadaljeval življenje, kakor poprej.
To je važno, da vemo. Kadar čitamo zgodovino, bomo razumeli, kdaj in kako se je pričela ta ali ona vojna—trpela nekaj mesecev, potem so pa sklenili mir in vsega je bilo konec. Prepisalo se je k večjem nekaj zemlje kakor na kmetih v starem kraju ali v Ameriki, kadar je kako posestvo prodano potom sodniJ^. Ker so se ljudje po končanih vojnah vselej vračali v stare razmere, so vladajoče rodbine preživele vse—zmage in poraze, ne da bi se bilo kaj izpre-menilo. Šlo je tako vse do prve svetovne vojne, katera je bila čisto nekaj drugega.
Padale so dinastije kakor zrele tepke, meje so se brisale in začenjale. Ljudstva — malo poznana in ne tako številna—so se kar čez noč vzbudila in zahtevala nekaj, kar imenujemo samostojno državo. Zanimivo je vzeti danes star atlas v roke in ga primerjati z državnimi skupinami, kakor so danes. Posebno velike izpremembe so bile v srednji Evropi v nekdanji Avstro-Ogrski.
Med drugimi smo dobili tudi mi—južni Slovani nekaj. Bila je na papirju—samostojna Jugoslavija—tako se je imenovala državna skupina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Veliko smo pisali in govorili o nji—veliko si obetali—a malo dobili. To je vse.
Največ radi napak v mirovnih sklepih prve svetovne vojne smo prišli polagoma v drugo svetovno vojno, katera je pustila na ti zemlji samo dve veliki, mogočni skupini — Združene države ameriške ali na kratko Ameriko in Rusijo. Naš sedanji predsednik je bil vodja naše armade. Torej ni nič čudnega, da je bil odbran za predsedniškega kandidata in tudi izvoljen. Ne samo od republikancev, ampak tudi od demokratov.
Vse je pričakovalo, da bo on kot predsednik delal kakšne čudeže. Toda po malo manj kakor enoletnem delu kot predsednik naših držav, se je pokazalo, da so svetovne rešitve nekaj težkega.
No, to bi mi še nekako prestali, ke"r nimamo sosedov razven slabotnih držav Kanade in Mek-sike. A ljudstvo je pričakovalo od moža čudežev, katerih ni dosegel do danes.
Prvo, kar je bilo najbolj zoprno—je bila vojna v Koreji. Ljudstvo jc zahtevalo, da gredo naši "i[ojaki ven, to se pravi, da se konča vojna v Koreji, na en ali drugi način. Dosegel je predsednik premirje in mislim, da bo prišlo tudi do nekakega stalnega mira, zakaj vojna daleč od dom^, ni bila nikdar popularna. Naše države so se poprej zmiraj držale principa, da bomo branili le samega sebe, če bi kdo napadal naše države. Da smo šli v Evropo in drugam po svetu, so zahtevale razmere. Ko smo bili dovolj dolgo zunaj, se je začelo zahtevati, da so naše vojake odpokliče domov.
Mir torej delamo, kujemo— kakšen in kdaj bo, to vedo samo bogovi. V ti točki je dosegel predsednik vsaj nekaj in bi mu
lahko dali malo več kredita, kakor mu ga dajejo danes.
Drugo, kar so pričakovali od novega predsednika, je bilo to, da se zniža davke in prema temu tudi stroške za državo. Precej se je govorilo v javnosti pred letom dni o naših davkih. Zlezli smo v velikanski dolg deloma za časa Roosevelta, največ pa po zaslugah njegovega naslednika —Trumana. Da je mož tako zadolžil naše države, je nekaj ne-umevnega.
Samo pomislite, dolgovi naših držav—federalni, državni, to je od posameznih držav in zraven še dolg za gradbo eroplan-skih postaj znaša nad tristo bilijonov dolarjev. Kolika vsota je to, tega nikdo ne ve. Vemo pa, da zahteva samo za obresti na leto od šest do sedem bilijonov. A to ni še vse. Koliko osebnega dolga, nadalje dolga na hišne oprave in vdobnosti—to je še posebej. Evropskim državam smo dali kakih 35 milijard. Slovanske državne skupine niso dobile prav nič, če izvzamemo par sto milijončkov za Jugoslavijo.
Pa kaj je to, če pomislimo, da jc nekaj Grkov dobilo poldrugo milijardo in pokritje vseh stroškov za boje z komunisti. Kaj je to, pravim, če vemo, da so Lahi dobili tri milijarde in pol in še dobivajo. Kaj čuda, če so se precej preobjedli. Ker so siti, mislijo, da so tudi močni, četudi jim tega nikdo ne verjame. Zato so se spravili nad Trst, in zdaj nore s polno paro in bijejo po roki, katera jim še danes daje— milijarde. Ali je kakšno upanje, da bodo davki nižji in da se bo varčevalo pri upravi naših držav? Ne izgleda tako. Saj nad-višno (surplus) takso so kar lepo obdržali.
Zdaj pa obetajo — takso na vse, kar se bo kupilo. Računajo, da bodo dali 5 procentov na vsako prodajo izven hrane in zdravil. Kam pojde to, je težko razumeti. Je tako, da ima vsako večje mesto ali okraj že danes prodajalno takso — tako imamo mi v Los Angeles County kar *tri procente. Če jih še pet pride, bo najboljše, da začnemo z barantanjem, to se pravi, mesto denarja bomo dajali blago za blago.
V splošnem moremo reči tako, da je prvo leto novega predsednika pokazalo dokaj slabo. A bojim se, da najslabše šele pride. Gotovo se spominjate, ko sem pisal pred več meseci članek o depresiji, katera bi se imela začeti tega pol leta. Je nekaj depresije, kar se kaže v tem, da ne padajo cene pač pa se v nekaterih objektih še višajo. Depresijo zadržujejo na umeten način. Najbolj se je pokazalo to pri pšenici oziroma kruhu. Cena pšenice je padla in je na trgu po dva dolarja za bušelj.
I
Istočasno se je dvignila cena kruhu za dva centa pri funtu. Farmer dobiva za pšenico po $2.20. Cena je sicer na trgu po dva dolarja, ampak to farmerja ne briga. Država je postavila ta-kozvano tržno ceno in garantira za 90 procentov tržne cene. Farmer dobi svoje—država naj se pa pokriva z izgubami. Sicer pravijo, da je to socializem, kar ne fura prav dbro z "free enter-priseom." Novi predsednikov j tajnik Benson je sicer izkušal j dopovedati to farmerjem, pa ni j uspel. Dal je na glasovanje far-merskim skupiiuim, aH naj ostane garancija od strani države ali ne.	:
Glasovalo jc dosti farmerjevj s takimi posledicami, da jo iz-| med vsakih osem farmerjev gla- j sovalo sedem za podporo od vlade, eden pa za prosto blago, kakor se sploh more prodati. Enako garancijo ima koruza, bombaž, soja fižol in mnogo drugega, Seveda je to socializem, toda
dokler nosi, je vse dobro—pravijo.
Kam s pšenico? Zastonj jo razdajamo na vse strani—vsi jo dobe, samo državljani naših di'-žav ne. Enako je z maslom. Od meseca do meseca spravljamo maslo povprečno po milijon funtov na dan. Potem stoji v shrambah, dokler se ne spridi, nakar se proda tovarnam za ceno tri cente funt. Ljudje dobe to maslo sami, če plačajo polno ceno, ki je okoli 80 centov za funt. Reveži si pomagajo s tem, da rabijo umetno maslo.
Naš predsednik je bil vse življenje vojak in je bil od začetka med višnjimi. To se pravi, da je bilo malo dela in dovolj plače-Zato se tudi vrti med takimi, ki imajo. Tudi njegov kabinet J® sestavljen iz samih denarnih mogotcev. General ta— general oni—ljudje pa trpe in čakajo,-kdaj bo kaj boljše. Mislili so, d® bo novi predsednik pomladil revmatično republikansko stranko, pa kakor izgleda, je reakcionarna skupina še njega pridobila.
Tako praznujemo obletnfto velike premembe in čakamo. Čakamo tako, kakor tisti človek, ki je stal na nekem voglu in strmel v nebo. Od kraja so ga mimogre-doči samo pogledali—a polagoma se jih je vedno več ustavilo in začelo zijati proti nebu. Nazadnje, ko jih je bilo že neka] ducatov, se vendar pokora]# eden in vpraša tistega, okoli katerega so bili zbrani: y
"Kaj pa vidite na nebu, da tako zvesto strmite vanj?" vpraša neki firbec.
"Ne vidim nič. Revmatizem nii je pokvaril vrat, da moram vedno nositi glavo tako, kakor da bi gledal v nebo."
Moja navada je, da povpra-
šam ljudi mimogrede o tem
ali
onem. Tako naletim tudi na vojake in slednjemu stavim vprašanje :
, "Kako se kaj počutite pri vojakih? Ali vam ugaja ta stan?'
Dobim različne odgovore, Včasih take, da se jih velja zapomniti. Tako mi je na tako vprašanje odgovoril nekdo tako:
"Vojaški stan je dober za take, ki so po naravi leni. Zaka] pri. vojakih je tako, da mora vsako delo izvršiti nekdo, ki ]® manj, kakor tisti, ki stoji njim."
'jaz ne vem, če je res tako aj' ne. Vidim pa po časbpisih vec-ki;at ime Pentagon, ki pomeni tisto hišo v Washingtonu, kodef se zbirajo najvišji, tako visoki-da spadajo že pod firmo "brass-In zraven so pripovedke — mogoče, samo tiste še čakam, se je pripetila nekemu admiral^ v nekdanji Avstro-Ogrski. je bil penzioniran, pa se mU zdelo,' da bi bilo najbolj vabljiv" zanj, če postane kmet. Kmet mora imeti poleg zemlje tudi 2i vino. Šel je na semenj in pa^'' kje bo našel tako kravo, kakoi" so mu jo sosedje opisali, da dobra.
' In vpokojeni admiral je prip® Ijal v prazen hlev prvega— Veste, meni se tako zdi, da mo v Ameriki vse preveč P" amerikansko, to se pravi, da vpoštevamo ostalega sveta- ^ to ni nič čudnega, da zasluži tu^ kaj en delavec v enem dnevu to liko, kakor enak delavec v slavi ji v enom mesecu. Ce verjamete, pa preračunajte-kaj številke nikdar ne lažejo-
Taka je torej prva obletnic^

Sav\1\0^
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
"Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
'Klub društev AJC" na Recher J.1Q	Ave.	— --------- —T-
_	Predsednik Frank Segulin, pod- v mesecu ob 7.30 uri zvečer v
"edsednik Frank Žagar; pod- predsednik Andrew Ogrin, tajnik Ameriško jugoslovanskemu centru predsednik Joe Susnik; tajnik An- John Zupančič, 460 E. 270 St., Eu- na Recher Ave. Agesment se pobira drew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., clid. O., tel. RE 1-4488, blagajnik 25. na nedeljo, se pobira na 26. ^ 1-1107; blagajnik Theodore Louis Zgonik, zapisnikarica Mary	-K
^cher mL, zapisnikarica Gusti Zu- Medvešek, nadzorni odbor; Fred Paneič; nadzorni odbor: John Gerl, Martin, predsednik, Mary Segulin predsednik, Leo Bostjančič in John in Frances Zajec.	t
^arkovich; gospodarski odbor: Cgig g« vršiio vsak nrvi conede-	i iqqi^q
Prank Runprt m-edsednik Frank i-	vrsijo vsaK p^i poneae blagajmčarka Marion Bashel, 18913
Tooii • T •' ^GOseaniK, f ranK ijek v mesecu v navadmh prostorih Cherokee Avp tel KE 1-2173 za-^Ggel in Louis Godec; publicijski Ampriško inenclnvan^kpea ppn+ra X"GroKee Ave., lei.	za
odbor- Frank Rnnprt Giititi Zunan- ^^grisKo jugosiovansKega centra pismkarica Theresa Gorjanc, nad-Rupert, Gusti Zupan Rprhpr Avp	zornice: Frances France!, preased-
^	vsakega 25. v mesecu, če pa pade
Kras" št. 8 SDZ
jL iaiin. Rupert, Gusti Zupan in Andrew Ogrin; ostali direk-
«1 Anarew ugrin; osiaii UUCK.-Jprji: Frank Derdich, Frank Segu-Frances Gor jane in Josephine "Cnikman; poslovodja John žig-{^an, KE 1-9309 in oskrbnica Mary Medvešek, IV 1-3822.
Seje
Stan Kozely, tajnica Jennie Kozelj,	Vidrich.
—jv. se vršijo vsako tretjo sredo 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, bla-	„ . ... , • x 4. i i
^ mesecu ob 7:30 uri. gajničarka Jennie Kapel, 1861	vrsijo vsak prvi četrtek
Sagamore Dr., zapisnikar John Ka-	^ mesecu v Slov. del. domu na
pel, nadzorniki: Joe Koporc, pred-	Waterloo Rd
sednik, Martha Batich in Mary	.j,
Kobal. Društveni zdravniki so vsi
slovenski zdravniki v Clevelandu.	Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Seje se vršijo vsako drugo neae-	Predsednica Cecelia Subel, podijo v mesecu ob 1.30 uri v Slov.	predsednica Frances Legat, tajnica domu na Holmes Ave.	Marie Zakrajšek, 1038 Addison
Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzor-
"Lipa" št. 129 SNPJ	nice: Helen Mikuš, Frances Gorshe
Predsednik Joseph Trebeč, pod-	in Elizabeth Belay.
predsednik Andy Skerl, tajnica	Seje se vršilo vsako tretjo sredo
Mary Stokel, 14503 Saranac Rd.,	v mesecu v Slov. nar. domu na St.
tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-	Clair Ave.
vec, zapisnikar Charles Penko, bol-	_
niški nadzornik Joseph Terbovec,	*
nadzorniki: Stanley Počkar, pred-	"Krožek št. 3 Prog. Slovenk*
"sednik. Frank Pyke in Joseph Fill-	Predsednica Mary Kobal, pod-
'MvX 1 lir t • I'll-ITT T—^/^/4 C« A/l	T I	i	4 M
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Mary Tekaučič, JPremijevalka Mary Mahne, vra-^rica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajni-bolniškega oddelka Julia Brezo-var, 1173 e. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzor-?ice: Frances Tavčar, Ursula Unetič ^ Pauline Stampfel; zastopnici za Nub društev SND Josephine Stwan ® Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v ®esecu v dvorani št. 1 SND na St. Uair Ave., ob 7.30 uri.
"Carniola Tent" št. 1288 T. M.
častni predsednik Thomas Mli-predsednik Joseph Babnik, Podpredsednik Joseph Sušnik, taj-B.k John Tavčar, blagajnik Louis ,'Ke, zapisnikar Ivan Babnik, nadzorni odbor: Joseph Skuk, Anton ^upan in Paul Praust, bolniški od-DOr: Thomas Mlinar, John Grbec in "Oseph Sušnik; odborniki za otvo-ntev seje: Paul Praust, Anton g%itb, Joseph Drobnich, Frank omole, Anton Debelak, vratarja: Subel in Frank Meserko, za-^opnika za Klub društev SND, ohn Tavčar in Joseph Babnik.
,. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu na gt. Clair Ave., dvorana št. 1, ob - Uri dopoldne.
*
"Cleveland" št. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Louis Virant, tajnik J, Gabrenja, 22100 Ivan Ave., fE 1-6268, blagajnik Frank Yako-ml., zapisnikar Blaž Novak, reditelj John Pire, nadzorniki: An-inony Yuretich, Victor Grudta, jouis Virant st; mladinski reditelj ^ndrew Curry (Korenčič), ml., ^"ravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Zastopniki ^ Federacijo: Blaž Novak in Jo-GabrovSek; za farmo SNPJ: Novak in Frank Yakovac ml.; ^ SANS: Anton Smith in Louis ^eterlin; za Klub društev S.N.D.: Ohn Pire in Anton Smith.
Sprejema se članstvo od 16. do leta in otroke od rojstva do 16. eia. Prosta zdravniška preiskava Ji riagrade za novo članstvo v oba °<idelka.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo
--'^aecu v Slov. aomu
ob 7.30 uri zvečer.
*
vjCvetoči Noble" št. 450 SNPJ
ij. F®dsednik Joseph Mačarol, po ftj^^sodnik Matt Klemen, tajnica Dodič, 977 E. 239 St., Euclid, tel. RE 1-4099, blagajnik -.»Un MartinCič, zapisnikar John ^čič, nadzorni odbor: Frank Fred Martin, Andrew Yer
---- — w —"	prosvetni odbor: Paula Pjrudič, An-
Predsednik Joško Jerkich, 19091 tonia Tomle in Mary Dacar, poro-Naumann Ave., podpredsednik Ševalki; Theresa Gor jane in Mary
.Q+Qr»	+QTr»ir»Q Tiarrnio rtTcxM
"Lunder-Adamič" 51. 28 SNPJ
kjcje se vrse vsatvu ucuju ncuv-Ajv Jjc&rvuvc^, jiiawA.vAxii.4v*. WWAAX*
X?Poldne ob 9. uri v SND na St. Frank Turek in Tony Petkovsek,
1 -1____sj.___ OTWTTN T/-vV»»-» T alrcM
"Collinwoodske Slovenke" it. 22 SDZ
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, pod	_______
predsednik John Krasovec, tajnik	gg po 5. uri zvečer.
Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE
1-9083, blagajnik-^pisnikar John	^
Leskovec, nadzorniki: John Lokar,	"gjov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Frank Turek in Tony Petkovsek,	Predsednik Charles Vrtovšnik,
za Klub društev SND John Lekan	podpredsednik Frank Plut, tajnik
ml., za Klub društev Slov. doma	Tavčar, blagajnik John Cen-
na Holmes Ave. Frank Zriidaršič	zapisnikarica Josephine Petrich,
in Gasper Knafelc.	nadzorni odbor: John Pollock, Leo
SI. zz auz. Seje se vrše vsako tretjo sredo	poijšak, Josephine Zakrajšek, An-
Predsednica Fannie Brezovar, v mesecu v Slov. nar. domu na St.	Wavpotich in Frank Ilersich;
™apredsednica Stefi Koncilja, taj- Clair Ave.	gospodarski odbor; Frank Cesnik,
Ito^® Rose Mickovic, 19612 Chero- .	Josew Okorn, Janko N. Rogelj,
Frank Virant, Joseph Fifolt, Stan-
"Mir" št. 142 SNPJ	ley Dolenec in Josephine Stwan.
JJg' zapisnikarica Rose Šimenc, predsednik Anton Bokal, pod-	Namestniki: Andy Turkman za ta|-
Sph ^prnice: Filomena Sedaj, pred- predsednik John Prusnik, tajnik	nika; Max Traven za podpredsedm-
^ca, Mary Cernigoj in Alice 15726 Holmes	ka. Andrej Tekavc .za blagajnika,
Ave. LI 1-8939, blagajnik Anton	John Lekan za zapisnikarico.
J Znrkn 7anisnikarica Frances Su-	S6je direktorija se vršijo vsak
V se vršijo vsako drugo sredo Svetek	drugi torek v mesecu v navadnih Slew, do,^ na Holmes ^ August^ Sv^.
zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur,	-K
dr. Rottar in dr. Urankar.	„ ^ne" Šr. 4 SDZ
b^rveioči Noble" št. 450 sjni'j Seje se vršijo vsako drugo nede-	p_„Hsednica Julia Brezovar, pod-
Pfprt Joseph Mačarol, pod- I30 v mesecu ob 9. uri dopoldne <v	„ (j-g^njca Jennie Stanonik, taj-
llla^sodnik Matt Klemen, tajnica slov. domu na Holmes Ave.	nira ^nnie Suvak, 1414 E. 51 St.,
v ..J., ^ oon oi t:-..«!, ^	EN 1-8104, blagajničarka Jo-
v r.»TT,T	sephine Oražem-Ambrožič, zapisni-
"Napredne Slovenke st. 137 SNPJ	Angela Virant, nadzornice:
Predsednica Josephine Tratnik,	Bradač, Rose L, Erste in
podpredsednica Josephine Meznar-	p^ances Okorn, reditelj ica Mary
šič, tajnica Josie Zakrajšek, bla-	p^igtov.
gajničarka Helen Mikuš, zapisni-	.
^PatiCic
_____________
ieria' Zastopniki: za Clevelandsko '	SNPJ Frank Habič, za
0]„° društev AJC Fred Martin, ^ Matyažič in Frank Tegel.
se vršijo vsako drugo nede-'"lesecu v Ameriško jugoslo-'SKem centru na Recher Ave.
"j.	-k
^»racija Clef, društev S.N.P.J."
t)r„5®dscdnik Camilus Zarnick, pod-Cfp5®ednik John Krebcl, drugi pod-tai-i®c<lnik Anthony Gerchman, Josephine Tratnik, 6505 Ave., EN 1-0991, blagajni-KaM o Agncs Stefanic, zapisnikar Vajf' oamaniC, nadzorniki; Blaž No-' •'ohn Kikol in Eddy Mramor.
V se vršijo vsako četrto soboto nar. domu na St. Clair Ave.
J>,,„. "Glasbena Matica"
®<^dnik Frank Bradach, Avo., podpredsednik ^ajhi Kenik, korespondenčna Mollie Frank, 5919 Prosser 6313' ^'■agajniCarka Carolyn Budan, Clair Ave., posredovalni , Edward Kenik, Josephine Ann Safred, Carolyn Bu Bradach, Emil Safred; 9® Josephine MisiC, nad-'11 Alice Somrak, June Price Frank; publicijski odbor: ® MisiC, Emil Sufred, Jo-J'evn..	in Valentine Mersol.
.	Tone Subelj.
B. se vršijo vsak četrtek ob "lom ' zvečer v sobi št. 2 Slov. nar. ClaiP Ave^^'	^^e.
"Napredek" št. 132 *ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drjigi petek
voaxvcgci	v iiicocvL*;	^ja
niča; Rose Paulin in Rose Sanaoor,
pič, zastopniki: za Clev. federacijo predsednica Louise Derdich, tajni-SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ ca-blagajničarka Elizabeth Matko, Charles Penko, za Klub društev 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti SND Anthony Meklan, za Slov. Zupančič, nadzorni odbor: Frances nar. čitalnico Frank Smole st. Dru- Julyia, Frances Gor jane in Angela štveni zdravniki so vsi slovenski Ogrin, poročevalka Vera Potočnik, zdravniki.	Seje se vršijo prvo sredo v mese-
Seje se vršijo vsako drugo nede- eu v Ameriško jugoslovanskem Ijo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. centru na Recher Ave.
doma na St. Clair Ave. ob 1. uri	^
popoldne.
"Podr; št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Klub "Ljubljana"	Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpred-
Predsednik Ludvik Prosen, pod- sednik Frank česnik, tajnik in bla-predsednik Frank Segulin, tajnica gajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Frances Julylia, 832 E. 209 St., PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, Frank Kuhar, nadzorni odbor; zapisnikarica Louise Derdič, nad- Frank Kuhar, Louis Eršte in Frank zorni odbor: John Ludvik, predsed- Petkovšek, zastopniki za Federa-nik, John Oshaben, Joseph Susnik, cijo; John Sever, Frank Brancel in zastopniki; za Klub društev AJC Frank Petkovšek, za Klub društev Louis Zgonik, Frances Zajec in S.N.D. Frank Kuhar.
Mary Medvešek, teta Frances Ru- g^je se vršijo vsako tretjo sobo-pert, stric George Nagode, maršal y mesecu v dvorani št. 4 staro Louis Starman, kuharica Frances poslopje SND na St. Clair Ave. Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek	, . ,
v mesecu v Ameriško jugoslovan-	i H'®®« j c
skem centru na Recher Ave.	Jo^^Sa&oVič,
-K	nik Joseph Ban, 1201 E. 168 St.,
Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246,
--------------------------------zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik
Predsednik Krist Stokel, pod- Anton Debelak, 893 E. 75 St., nad-predsednik John Marn, tajnik An- jrorniki: Frank Debelak, predsed-ton Wapotich, 892 E. 73 St., bla- ^ik, Edward Herbst in Frank Lun-gajnik William Candon, zapisnikar	zdravnik dr. F. J. Kern in
Joseph Okorn, nadzorni odbor; ^jrugi slovenski zdravniki, zastop-Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose	Klub društev SND Andrew
Retar, reditelj mladine William sadar, za Ameriško jugoslovanski Wapotich, za Klub društev SND center Frank Wirant in John Vi-Anton Wapotich in Stanley Dolenc, j-^^t, za S. N. čitalnico Louis Mr
Seje se vrše vsako drugo nedeljo har, za Sans Joe Champa, v mesecu ob 9. uri zj. v SND.	^^.gj ^g^k drugi petek v
mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokli-
karica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk in Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
"Naprej" it. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Fronk Mack, tajnik John Krebcl, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje sc vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, .blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje sc vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica teopoldina Vozel, nadzorni odbor; Mary Kafrle, Anna Zaic in T Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ; Theresa Gor-ianc Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Ldo-poldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" it. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tunica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Macy Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina BraidiC, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" il. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar. 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na Clair Ave.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivailka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mes&cu in na seji.
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
"Zavedni sosedje" it. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank MišiČ in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Združeni bratje" it. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Otok lepotic
Ta mali otok pri Javi v Indoneziji je postal pravi romarski kraj, kot so ga opisali nekateri evropski popotniki. Govorili so o njem s pretiranim navdušenjem, postal je sanjski gfad mnogim, ki so mislili samo to, kako bi prišli tja . . .
Obiskovalci so se čudili skrivnostni čarobnosti starinskih hramov in lepoti svečanosti. Ljudje žive v preprostih kočah, ki se evropskim obiskovalcem zde idilične in vidijo v vsem tem tisti fenomenalni "povratek k naravi," vendar v teh vaseh ni nobenih higienskih naprav, ne zdravnikov in ne šol; ljudje žive med delom na riževih poljih in divjimi plesi, ki trajajo pozno v noč. Razen tega je ta "raj" poln malaričnih komarjev, strupenih kač pa mrgoli. Vendar . . .
Največji atrakcija, posebno za Evropejce, so na Bali ju žene. Te žene odlikuje "nepopisna" lepota in tudi druge lastnosti, ki privlačijo turiste. Že dejstvo samo, da najlepše ženske sveta ne nosijo, razen okraskov nobenih drugih oblačil, privablja vse, ki na kakršenkoli način potujejo tja ali mimo, službeno ali privatno, namenoma ali slučajno. Pravijo, da beli možje nikoli ne vodijo tja svojih žen. Ko zvečer turisti opazujejo divje plese lepih žena in deklet z otoka Bali, ga ni, ki se ne bi zaljubili! In poleg vsega tega te prebivalke "rajskega" otoka niso niti tako nedostopne in ljudski zakoni niso tako strogi, da bi bil beUm onemogočen stik z njimi. Kot je vse skupaj že nekaj posebnega, so tudi moralni zakoni stvar zase. Cilj vsake ljubezni je otrok in možje nimajo prav nič proti, če postanejo krušni očetje. Značaj ljudi ne pozna ljubezenskih tragedij, ljubosumja, obveznosti, zato so ti ljudje v tem oziru srečni in vedno vedri.
Danes potuje v tiste kraje vedno manj tujcev, ker hočejo Indonezijske oblasti očuvati poštene prebivalce otoka Bali pred goljufi in najrazličnejšimi tipi, ki so hodili tja z namenom, do-bavati ta dekleta za evropske javne hiše. K sreči se bolezni nišo razširile, ker je rasa zelo odporna. Spet se obetajo srečnejši časi za te ljudi, predvsem, ker se bo domača oblast bolj brigala za njih življenjsko raven in zdravstveno.
DRŽAVNE USTAVE
Ustava vsake države je temeljna postava, s katero morajo biti v soglasju vse druge postave. Ustava Zedinjenih držav vsebuje 7500 besed. V tem niso všteti pozneje dodani amendmenti. Ustave nekaterih naših zveznih držav pa so neprimerno daljše. Na primer, ustava države Oklahoma vsebuje 34,000 besed, Louisiane 63,000 in Calif orni je celo 72,000.
Ustave se sicer morejo izpre-meniti z amendmenti, toda to je dolg proces. Zato so v marsikateri ustavi nesmiselne določbe, ki so že davno zastarane. Posebno zastarane so določbe glede zastopstva v državnih legislatu-rah in v zveznem kongresu, ker so bile sprejete v preteklosti, ko je velika večina prebivalstva bivala v podeželju. Danes pa živi 60% prebivalstva te dežele v mestih, toda v raznih postavoda-jah ima ta večina samo 25% zastopnikov. To kljub dejstvu, da meščani plačajo 90% vseh federalnih, državnih in lokalnih davkov.
—NEW ERA. glasilo ABZ
SPALNO SOBO
v lepi naselbini v Newburghu, se odda v najem mirni ženski ali dekletu. Blizu trgovin in transpor-tacije.
11101 Revere Ave.. DI 1-8029
HIŠE NAPRODAJ
KER SE BLIŽA ČAS
izselitve v drugo državo, lastnik proda hišo 6 sob z vsemi udobnostmi in v najboljšem stanju, po zelo zmerni ceni. l^epričajte se sami!
Vpraša se na 1281 East 169th Street
ENGLISH COLONIAL
hiša v Euclidu naprodaj. Blizu CTS busa, 6 moderniziranih sob, gorkota na plin, kuhinja popolnoma obita s "ploščicami," nove preproge, garaža in pol, ccmentiran dovoz, lepo splanirano. Se lahko vselite takoj. Vpraša se pri lastniku 19830 Locherie Ave., KE 1-3926
Društveni koledar
NOVEMBER
21.	novembra, sobota—Veselica društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ v SND, St. Clair Ave.
22.	novembra, nedelja—Koncert zbora Adria v AJC na Recher Ave.
28. novembra, sobota—Bazar krožka št. 1 Prog. Slov, v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBER
G, decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
DELO DOBIJO ŽENSKE
ŽENSKA
dobi delo za snaženje hiše po 2 ali 3 dni v tednu.
Dobra plača.
Z glasite se na 1206 East 84th Street
GA 1-3474
GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
nahajajoča se blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. se proda.
Dobroidočo podjetje, popolno z opremo za gostilno in restavracijo. Lastnik mora prodati radi bolezni. Cena $8000.
KOVAČ REALTY
960 East lestfa St., KE 1-5030
Oglašajte v Enakopravnosti
GOSTILNA NAPRODAJ
Proda se BONNA CAFE na 1401 E. 55 St.
D 1 in D 2 licenci ter restavracija. Vpraša se po 4. uri popoldne.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proli revmatismu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Zastopniki
^^Enakopravnosti #
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinvvoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road
I Vanhoe 1-3360
e
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
yy
Start with *3.75

HAVE «1,025.95 IN CASH IN JUST
5 SHORT YEARS!
Can you do it?
Easily...on the Payroll Savings Plan!
Eight miluon American working men and women are now on the Plan, saving happily and successfully toward financial independence. And many had never been able to save a dime before!
What they can do, you can do. And the rewards are great! If you can sign up to save Only $3.75 a week on the Plan, in 5 years you will have $1,025.95 cash! In 9 years and 8 months you will have $2,137.30. If you can save as much as $75.00 a month, 5 years will bring you $4,730.00! Why does Payroll Savings Vrork? Because, once you join, your saving is automatically done for you at your company's pay ofl&ce, before you even draw your pay! You name the sum—as little as a ccfuple of dollars a payday or as much as you wish. That sum is invested in U. S. Series E Savings Bonds, which are turned over to you.
Remember, the secret of saving is system. And system is the whole idea of the Payroll Savings Plan. Get on the Plan, stay on it, and you'll get where you. want t^ go.
How you can reach your savings goal on the systematic Payroll Savings Plan
If you want approximately
	$5,000	$10,000	$25,000
Each week for			
9 years and	$8.80	$18.75	
8 months, save..			$45.00
Each week for 19 years and 8 months, save..	$3.75	$7.50	$18.75
This chart shows only a few typical examples of savings goalsvfind how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday to $376 a month. The important thing is, start your Plan today!
This chart shows only a few typical examples of savings goalsvfind how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday to $376 a month. The important thing is, start your Plan today!
Saving is siittphr than you think—with U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan!
Tfit U. S. Gotwnrwnt does not pay for this advertising. The TreaBury Oeparlment thankstfor their patriotic donation, the Adivriifina Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN i ^
ENAKOPRAVNOST
L. N. TOLSTOJ
RODBINSKA SREČA
ROMAN
(Nadaljevanje)
—No, predstavite si,—je nadaljeval in se je okrenil na stolu,— kaj bi bilo, če bi se po nesrečnem naključju nenadoma poročil s kakim sedemnajstletnim dekletom, na primer z Maš . . . z Mar j o Aleksandrovno. To je čudovit primer, veseli me, da se je tako naključilo ... in to je najboljši primer.
Zasmejala sem se in nikakor nisem mogla razumeti, kaj ga tako veseli in kaj seje tako na-ključilo.
—No, povejte po pravici,—položite roko na srce,—mi je rekel šaljivo,—ali bi ne pomenilo za vas nesrečo, zvezati življenje
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON — 6 room frame type home. 3 bedrooms; 2 natural fireplaces; all mahogany kitchen cabinet and doors, throu out; all Thermopane windows thrughout; bath; full basement; 2 car attached garage. Owner.
Call WHeaton 8-6367
WANTED TO RENT
YOUNG Responsible Couple, 3 children, need 6 room 'Unfur, nished apartment. Good location N. or N. suburb. Moderate rental.
RAvenswood 8-6548
DOMESTIC FEMALE
Nice Suburban Home needs COMPETENT WOMAN for general housework. Care for 2 childen. Stay.
EUclid 6-0697
HELP WANTED
NIGHT PORTER WORK
WOMEN OR MEN 40 hours week — 6 nights Liberal discount and group insurance plan See CHARLES OTTO
Carson Pirie Scott & Co. EVERGREEN PARK, ILL. Hilltop 5-8600
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy—VENETIAN BLIND and SHADE SHOP. Well established business 9 years. Truck stock and equipment with deal. Selling, other interests. Best offer.
Midway 3-8860
Good Opportunity to buy BAKERY Excellent location, front on transient street. 5 employees. 30 years established business. Business with or without building. Come out and see.
for appointment Call STanley 8-0522
FOOD MART — Groceries and meats. Over $5000 gross last week. — GArden 2-7938 or REpublic 7-1444 between 6-8 p. m. Certified chain.
Good Opportunity to buy SCHOOL STORE. — Also confectionery. Across from school. Good location N.W. Selling due to retiring.
KEdzie 3-3550
Good Chance to buy CLEANING STORE — Fine for a seamstress. Gas heated store. Nice living quarters. Selling due to other interests.
SAginaw 1-8925 for appointment
s starim, odživelim človekom, ki se mu ne ljubi drugega kot sedeti, medtem ko vam sam Bog ve kakšne misli in želje hodijo po glavi.	<
Zmedla sem se in sem molčala, ker nisem vedela, kaj naj odgovprim.
—Saj vas ne prosim roke,— je rekel s smehom,—toda povejte po pravici, da ne sanjate o takem možu, ko se zvečer sami sprehajate po drevoredu? In kaj ne, da bi bilo to nesreča za vas?
—Ne nesreča . . . —sem pričela.
—Temveč slabo bi bilo,—je končal on.
—Da, toda lahko, da se motim . . .
Spet mi je segel v besedo.
—No, vidite, in ima popolnoma prav, in sem ji hvaležen za iskrenost in zelo me veseli, da smo imeli ta pogovor! In ne samo to, tudi zame bi bilo to največja nesreča, —je pristavil.
—Vi ste pa res še vedno stari čudak,—je rekla Katja in je odšla s terase, da bi velela pregr niti mizo za večerjo.
Ko je Katja odšla, sva oba utihnila in tudi okrog naju je bilo vse tiho. Le slavec je žgo-lel ne več po večerno, odtrgano in neodločno, temveč po nočno, brez naglice in mimo, da se je razlegalo po vsem vrtu. Tam spodaj nekje od posipa se mu je današnji večer prvič odzval drugi. Bližnji je utihnil, kakor da bi za trenutek prisluhnil, potem pa je še bolj rezko in naporno zapel svoj trepetajoči go-stolevek. In ta dva glasova sta se kralj evsko-pokoj no razlegala v svojem nama tujem nočnem svetu. Vrtnar je šel mimo terase v rastlinjak spat, zaslišali so se njegovi koraki v težkih škornjih po stezici in so se polagoma oddaljili. Tam pod brdom je nekdo dvakrat zateglo zažvižgal, potem pa je spet vse utihnilo. Komaj slišno je trepetalo listje, platno na terasi se je zamajalo in nekaj dišečega je zakolebalo po zraku. Zavalovilo jena teraso in se razlilo po nji. Po tem, kar je bilo izgovorjeno, mi je bilo neprijetno molčati; a nisem vedela, kaj naj rečem. Ozrla sem se nanj. Njegove v poltemi blesteče oči so pogledale name.
—Življenje je čudovito! — je spregovoril.
Jaz sem vzdihnila, sama ne vem zakaj.
—Kaj je?
— Življenje je čudovito! — sem ponovila.
In spet sva utihnila in spet mi je postalo nerodno. Ves čas se mi je vsiljevala misel, da sem ga užalila, ko sem mu pritrdila, da je star, in sem ga hotela potolažiti, pa nisem vedela, kako naj to storim.
—Zdaj bo pa že čas, —mi je dejal in je vstal, — mama me čaka z večerjo. Komaj da sva se videla.
—Jaz sem vam pa hotela zaigrati novo sonato,—sem mu rekla.
—Drugič,—je odvrnil hladno, kakor se mi je zdelo.
—Zbogom!
Zdaj se mi je še bolj zdelo, da sem ga užalila, in postalo mi ga je žal. S Katjo sva ga spremili pred hišo in sva postali na dvorišču. Gledali sva za njim po cesti, na kateri je izginil. Ko je utihnilo tudi topotanje njegovega konja, sem šla okrog hiše na teraso in sem se spet zagledala v vrt in sem v rosni meglici, iz katere so se oglašali nočni glasovi, še dolgo videla in slišala vse, kar se mi je hotelo videti in slišati.
Prišel je drugič, tretjič in za-
drega, ki je izhajala iz našega čudnega pogovora, je popolnoma izginila in se ni več povrnila. Vse poletje je prihajal k nam kake dvakrat ali trikrat na teden; in jaz sem se tako privadila nanj, da mi je bilo kar težko živeti brez njega, kadar ga dolgo ni bilo. Jezila sem se nanj in grdo se mi je zdelo, da me pušča samo. Občeval je z menoj kakor z mladim ljubljenim prijateljem, me izpraševal, me navajal k najbolj zaduševni odkritosrčnosti, mi svetoval, me vzpodbujal, včasih pa ošteval in ustavljal. Toda navzlic vsemu njegovemu prizadevanju, da bi bil meni enak, sem čutila za stvarmi, ki sem jih razumela v njem, še cel svet tujih stvari, ki se mu ni zdelo potrebno, da bi me uvajal vanj. In to je bolj kot vse drugo vzdrževalo v meni spoštovanje do njega in me vleklo k njemu. Od Katje in od naših sosedov nai je bilo znano, da ima poleg skrbi za svojo staro mater, kije živela pri njem, poleg svojega gospodarstva in našega varuštva, še neke 'pleme-nitaške stanovske posle, zavoljo katerih je doživljal precej neprijetnosti. Toda, kako je on gledal na vse to, kakšno sodbo, kakšne načrte in nade je imel on pri vsem tem, nisem mogla nikoli zvedeti od njega. Kakor hitro sem navedla pogovor na njegove posle, seje namršil na svoj poseben način, češ: "nikar no, prosim, kaj pa je vam do tega," in je okrenil pogovor na kaj drugega. Spočetka me je to žalilo, potem pa sem se tako privadila, govoriti le o stvareh, ki so se tikale mene, da se mi je zdelo to čisto naravno.
Druga stvar, ki mi spočetka tudi ni ugajala, ki pa mi je potem postala celo zelo prijetna, je bila njegova popolna ravno-dušnost za mojo zunanjost, ki je bila podobna skoro preziru. Nikoli mi ni ne s pogledom ne z besedo namignil, da sem lepa, marveč seje celo mršil in smejal, če mi je kdo vpričo njega rekel, da sem ljubka. Rad je iskal celo nedostatke v moji vna-n j osti in me je dražil ž njimi. Modne obleke in pričeske, s katerimi me je Katja praznične dni rada kitila, je le zasmehoval. To je ubogo Katjo žalilo, mene je pa spravljalo v zadrego. Katja, ki je bila sama pri sebi u ver jena, da mu ugajam, ni mogla in ni mogla razumeti, kako naj bi mu ne bilo všeč, če se ženska, ki mu ugaja, pokaže v vsej svoji lepoti. Jaz sem pa kmalu uganila, kaj hoče. Rad bi se bil uve-ril, da nisem koketna. In ko ?em to spoznala, ni ostalo v meni niti trohice koketnosti v oblekah, pričeskah in kretnjah; zato pa se je pokazalo kakor beli dan očitno koketstvo s preprostostjo v času, ko še nisem mogla biti preprosta. Vedela sem, da me
ljubi, toda ali me ljubi kot otro-1 ka ali kot žensko, se še nisem vpraševala. Ta ljubezen je bila zame dragocena in ker sem čutila, da me ima za najboljše dekle na svetu, nisem mogla drugega, kot želeti, da bi ostal v tej svoji zmoti. In sem ga nehote slepila. Toda pri tem sem postajala tudi res boljša. Čutila sem, koliko bolje in pravilneje je, kazati mu najboljše -lastnosti svoje duše, kot pa telesa. Zdelo se mi je, da je vso mojo zunanjost: lase, roke, obraz, navade,—naj že je kakršnakoli, lepa ali grda— na prvi mah ocenil in da jo tako pozna, da ji ne morem pridejati drugega kot željo, da bi ga preslepila. Moje duše pa ni poznal, ker jo je ljubil, ker je prav v tem času rastla in se razvijala; in tukaj ga je bilo lahko slepiti in sem ga tudi res slepila. In kako lahko mi je postalo pred njim, ko sem to spoznala! Vse te zadrege, ki nimajo nobenega vzroka, vsa vezanost kretenj, vse je polonoma izginilo v meni. Čutila sem, da me pozna vso, naj me vidi od spredaj ali od strani, sede ali stoje, z navzgor počesanimi lasmi, in zdelo se mi je, da je zadovoljen z mano, kakršna sem. Mislim celo, če bi mi kdaj proti svoji navadi rekel, da imam lep obraz, kakor so govorili drugi, bi me to prav nič ne veselilo. Zato pa mi je postalo včasih tako veselo in svetlo pri srcu, ko me je včasih po kaki moji besedi pozorno pogledal in rekel z ganjenim glasom, ki mu je skušal dati šaljiv zvok:
—Da, da, v vas je nekaj. Imenitno dekle ste, to vam moram reči.
In sicer za kakšne stvari sem tedaj dobivala take nagrade, ki so napolnjevale moje srce s ponosom in veseljem? Zato ker sem rekla, da sočuvstvujem z ljubeznijo starega Grigorija do njegove vnukinje, ali zato, ker me je kaka pesem ali roman do solz ganil, ali zato, ker sem bolj cenila Mozarta kot Schulhofa. In čudovito je, če pomislim, s kakšnim nenavadnim čutom sem tedaj vselej uganila tisto, kar je dobro in kar je treba ljubiti, čeprav nisem še prav nič vedela, kaj je dobro in kaj je treba ljubiti. Večji del mojih prejšnjih navad in okusov mu ni ugajal; in ni mu bilo treba drugega kot z migljajem z obrvjo ali s pogledom pokazati, da mu sebni žalostni, prav majčkeno tisto, kar mislim reči, ne ugaja, ali pa samo napraviti svoj po-posmehljivi obraz, in že se mi je zdelo, da tistega, kar mi je bilo prej ljubo, ne maram več. Vcasi je komaj spregovoril, da bi mi kaj svetoval, meni se je pa že zdelo, da že vem, kaj mi bo povedal. Včasi me je kaj vprašal in me je gledal v oči in njegov pogled je izvlekel iz mene misel,
V Ifla^ AftQtnbn
ob šesti obletnici odkar je umrla nadvse ljubljena in nepozabna soproga, mama, stara mama in sestra
Angela Mostar
Svoje mile o6i je zatisnila za vedno dne 17. novembra 1947.
Jesenske rože cveto na
gomili,
Tebi, draga, mila mama, ki sladko počivaš in večni mir uživaš.
V naših srcih cveto rože
ljubavi spočete v ljubezni pravi cveto iz srčnih globočin Tebi, draga, v blag spomin.
Leto za letom se v večnost zliva s prahom pozabe pokriva stvari,
ljubav do Tebe pa še vedno je živa,
v srcih še naših kot lučka gori.
Žalujoči ostali:
ANTON MOSTAR, soprog
ANTHONY in JOSEPH, sinova
Mrs. MARY STAMPFEL in Mrs. ANGELA
SPEHEK, hčeri vnuki, dva brata in dve sestri
Cleveland, Ohio, dne 17. novembra 1953.
ki se mu je je hotelo. Vse moje tedanje'misli, vsa moja tedanja čuvstva niso bila moja, marveč njegova čuvstva in misli, ki so nenadoma postale moje in so prešle v moje življenje in ga razsvetlile. Ne da bi sama opazila, sem pričela gledati na vse okrog sebe z drugimi očmi: i na Katjo i na Sonjo in na naše posle in nase in na vse, s čimer sem se pečala. Knjige, ki sem jih prej prebirala le zato, da sem si preganjala dolgčas, so mi postale nepričakovano ena največjih naslad življenja; toda vse to le zato, kar sva ž njim govorila o njih in jih skvpaj prebirala in ker mi jih je on prinašal. Prej so mi bili opravki, ki sem jih imela s Sonjo, pouk, ki sem ji ga dajala, mučna dolžnost, ki sem si jo prizadevala izpolnjevati le zaradi zavesti, da je to moj dolg; pa je on pose-del nekoč pri uri — in od tedaj mi je bilo v veselje opazovati, kako Sonja napreduje. Prej se mi je zdelo nemogoče, da bi se naučila kako celo skladbo na pamet, zdaj pa, ko sem vedela, da me bo on poslušal in da me bo mogoče pohvalil, sem kako mesto ponavljala po štiridesetkrat, tako da si je uboga Katja mašila ušesa z vato, meni pa le ni bilo dolgčas. One prejšnje sonate sem zdaj vse drugače frazirala
in sem jih dosti bolje igrala. Celo Katja, ki sem jo poznala in ljubila kakor samo sebe, se je spremenila v mojih očeh. Šele zdaj sem jela razumeti, da nama ni bila dolžna biti mati, prijateljica in sužnja, kot nama je bila. Spoznala sem vso požrtvovalnost in vdanost tega ljubečega bitja, spoznala sem, koliko se ji imam zahvaliti, in sem jo jela še bolj ljubiti. On me je naučil gledati tudi na naše ljudi—na kmete; posle in dekleta po hiši— čisto drugače, kot sem gledala doslej. Kakor se smešno sliši, ali do sedemnajstega leta sem preživela med njimi, pa sem jim bila bolj tuja ko ljudem, ki jih nisem še nikoli videla. In niti enkrat nisem pomislila, da ti ljudje prav tako ljubijo, žele in obžalujejo kakor jaz. Naš vrt, naši logi, naša polja, ki sem jih že tako dolgo poznala, so postali zame novi in prekrasni. Ni mi zaman govoril, da je samo v življenju za druge brezdvomna sreča. Tedaj se mi je zdela ta misel čudna in nisem je mogla razumeti; toda to prepričanje je pričelo mimo misli prehajati v moje srce. Ne da bi bil moje življenje kaj spremenil, mi je razkril cel svet radosti v takem, kakršno je bilo, ne da bi bil kje kaj pridejal, razen vsakemu vti-
su samega sebe. Vse kar je bilo od otroških let nemo okoli mene, je nenadoma oživelo. In če je k on prišel, je vse to tudi zagovorilo in je drugo preko drugega stremelo v dušo in jo napolnjevalo s srečo.
To poletje sem večkrat stopila v gornje nadstropje v svojo sobo; legla sem na posteljo m namesto prejšnje pomladn® otožnosti, želj in nad v bodočnosti, me je prevzemal nemir sedanje sreče. Nisem in nisem mogla zaspati in sem vstajala, sedala h Katji na posteljo in sem j' govorila, da sem popolnoma srečna, česar bi ji, če pomislim, bi bilo treba praviti, ker je sama lahko videla. Toda,ona mi je od" govarjala, da tudi nji ni treba nič drugega in da je tudi ona zc lo srečna, in me je poljubljala-Verjela sem ji, zdelo se mi je ta*^ ko nujno in pravično, da bi bi^ vsi ljudje srečni. Toda Katja ]® lahko mislila tudi o spanju in ^ je včasi delala tudi nejevoljno ter me podila od svoje postelj® in je tudi zaspala; jaz pa se* še dolgo premišljevala vse to, zaradi česar sem bila tako srečna-Včasi sem vstajala in sem šla drugič molit — s svojimi besedami — da bi se zahvalila Bogu za srečo, ki mi jo je dal.
(Dalje prihodnji??)
1875
ANTON
1953
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče in stari oče
ANTON IMOŽINA
Zatisnil je svoje mile oči dne 10. oktobra 1953.
Pogreb se je vršil dne 13. oktobra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ter od tam po opravljeni sv. maši-zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnikr je bil rojen dne 12. maja 1875 leta v vasi Sevce, fara Slavina.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala nosilcem krste, sobratom od društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, kakor tudi vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Našo zahvalo naj sprejme čst. g. Butler za opravljeno slovesno za-dušnico in cerkvene obrede kakor tudi pogrebni zavod Joseph 2ele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Prav posebno zahvalo želimo izreči sorodnikom in našim dobrim sosedom, ki so nam toliko dobrega storili v času smrti.
Razposlali smo kartice v zahvalo. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, k| je na ta ali oni način prispeval, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Preljubljeni soprog in oče! Končana je Tvoja zemeljska pot. Nenadna je bila ločitev in odnesli so Te in položili v hladni grob. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo dokler se ne snidemo tam, kjer ni solz in trpljenja, tam, kjer vlada večni mir.
Žalujoči ostali:
JOHANNA, rojena KRNEL, soproga ANTON, JOHN in EMIL, sinovi Mrs. JEAN PRESKAR, hči FRANCES, MOLLY, sinahi MICHAEL PRESKAR, zet CHARLES, JANE in JOANNE, vnuki
Cleveland, Ohio, dne 17. novembra 1953.