Poštnina DlaSana v gotovini
Maribor, petek 13. aprila 1934
Stev. 84 • teto VIII. (XV.>
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
ttradnlttvo la uprav«> Maribor, Gospoak« m. tl / Tetafoa aradnUtva 1440, aprava 24M Uhaja ruaa nad»t|a In praznikov vaafa dan ob 16. url / Valja awaatao prajamaa v upravi ati po potti 10 Ola, doatavljan na doia IB Ola / Oglasi pa aaaiha / Oglaaa apralcata tudi odlašal oddalak _lutra* v Ljubljani > Paibtl tokovni r»čwn M. 11.409
•JUTRA
Združevalne tendence španske Amerike
Nastajanje Združenih držav Srednje Amerike
Na zadnii panameriški konferenci v Montevideu v Urugvaju je bila med skupino srednjeameriških držav sprožena misel ustanovitve Združenih držav Srednje Amerike. Iniciatorji te akcije so Predlagali, naj bi se v to novo enotno državo združile sedanje samostojne republike Mehika, Gvatemala, Honduras, San Salvador, Nikaragua, Kostarika in Panama, eventuelno pa še otoške države Kuba, Haiti in San Domingo, ki stoje Pod patronanco Združenih držav Severje Amerike. Takrat se je govorilo tudi že konkretno o sklicanju konference 0menjenih držav, na kateri naj bi se ta Predlog temeljito pretresel in napravil konkretni sklep. Listi, ki so o tem podali, so'pripominjali, da se za to novo Zv«zo zanimata tudi južnoameriški re-P obliki Kolumbija in Venec u el a. , z«eje pa je ta akcija nekako zaspala, dokler 8e te dni ni rodila iz nje konfe-> enca dosti ožjega obsega, in sicer na Pobudo Hondurasa, ki je sklical v Svcje glavno mesto Tegucigalpo zastopnike republik Hondurasa, Gvatemale, San Salvadorja, Nlkarague, Kostarike ln Paname. Načelni zaključek je bil, naj so te republike združijo v nove Zedinjene države Srednje Amerike.
Če bo ta sklep obveljal, moramo torej pričakovati, da bo nastala v kratkem v Ameriki čisto nova država, ki bo meri-
p°l milijona kvadratnih kilometrov in štela po zadnjem ljudskem štetju
o	.coli 6,600.000 prebivalcev. Na ta način bodo izginile dosedanje male republike, kar bo tudi docela naravno, saj nimajo prav ničesar, kar bi jih oviralo pri združitvi. Vse so namreč Španske, saj je špan ščina povsod uradni, književni in obče-valni jezik, dasi je med prebivalstvom Polen čistili Špancev in mešancev tud!
znaten odstotek Indijancev. Čisto o-PuŠČena pa tudi še ni ideja, da bi se pridružila še Mehika in eventuelno ka-lera izmed otoških držav, ki so tudi vse ^Panske. V tem primeru bi postale Združite države Srednje Amerike dosti pomembnejše, saj bi merile z Mehiko -»469.198 km2 in štele 23,100.000 prebl-palcev, z otoškimi državami pa 2,662.467 ^ in 30,350.000 prebivalcev, kar bi bilo . obsegu več ko dovelj za novo vele-Sl‘°. pa tudi po prebivalstvu bi bila to ena v-ečjih držav na svetu.
■ ri tem združevanju, ki je postalo tež-,fn^ednieameriških španskih republik, ln	s£Ioh vprašati, kaj je napoti-
t 6 npance do takc silovite raz
_ipIjenosti. Pomisliti „,0^0, da je vsa
Srednja in Južna Amerika španska, razen Brazilije, ki jc portugalska. Razcenljeni pa so danes ameri " Španci na 19 republik, ki merijo skupno *2,201.520 km2, torej znatno več kakor vsa Evropa, štejejo pa z Indijanci in tujimi (nešpanskimi) priseljenci celokupno samo okoli 73 milijonov duš, dasi bi bilo tu prostora pri naselitvi 50 na km2 za naj manj 600 milijonov ljudi! Prav ta razcepljenost na 19 držav je vzela španski Ameriki politično pomembnost, ki bi jo sicer lahko imela, in jo postavlja daleč za anglosaško, ki je že davno zedinjena v Združenih državah Severne Amerike, ki so vodilna velesila v svetu. Pri tem ,-a moramo računati s tem, da je taka razcepljenost USA dobrodošla in ne gledajo z največjo simpatijo na tendence združevanja, zlasti na tiste, ki bi hotele ustvariti premočne enote. Morda ifc prav to tudi vzrok, da na panameriški konferenci v Montevideu, kjer so bile Združene države Severne Amerike glavna odločujoča sila, niso bili doseženi rezultati, ki so si jih želeli srednjeameriški Španci. Celo umik Mehike si moramo morda pojasniti s pritiskom USA. Proti združitvi ožje Srednje Amerike pa Wa-shington gotovo ne bo, saj bo merila nova država, kakor smo dejali, samo okoli pol milijona kvadratnih kilometrov in štela borih 6,600.000 prebivalcev, torej niti ne toliko, kolikor jih šteje New York sam. Prav gotovo pa ne bo dopustil, da bi se ji priključile še otoške republike Kuba, Haiti in San Domingo, ki so pod uplivom in kontrolo Združenih držav Severne Amerike.
Če se pa tudi iz teh prizadevanj zaenkrat še ne rodi večja skupnost, je važno že to, da je tu tendenca. Malim Združenim državam Srednje Amerike bodo prav gotovo sledile razširjene, ki bodo obsegale vso špansko celinsko in otoško Srednjo Ameriko, a Čisto izključeno tudi ni, da se bo kdaj združila še ostala španska Amerika v Združene države Južne Amerike. Posamezniki, ki jim je to ideal, se že oglašajo na vseh krajih in koncih, dasi so zaenkrat še v veliki manjšini. Tako bi se torej utegnilo v bodočnosti zgoditi, da bi imeli v Ameriki le štiri o-grotnne države: Združene države Severne Amerike (ki bodo prej ali slej pritegnile k sebi tudi Kanado), Združene dr žave Srednje Amerike (španske), Združen' države Južne Amerike (španske) in Združene države Brazilije (portugalske), ki že obstojajo. Zarodki so se pokazali, razvoj bo ustvaril ostalo. -r.
Novi spori med Poljsko in Češkoslovaško
POGAJANJA MUŠANOVA S FRANCOSKIMI DRŽAVNIKI O POLITIKI
IN GOSPODARSTVU
PARIZ, 13. aprila. Konferenca bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova s francoskima državnikoma Domerguem in Barthoujem je trajala pozno v noč. rrancosko zunanje ministrstvo sl prl-Bolgarijo v balkanski pakt, da bi jo na ta način iztrgalo ita-
vplivu* ki je zadnje čase v Bolgariji vedno večji. V imenu Bolgarije išče Mušanov denarno pomoč >n se vrse pogajanja, na kakšen način ut kako bi Francija mogla pomagati Bolgariji in mimo tega tudi povečati bolgarski izvoz v Francijo. Pogajanja še niso zaključena in sc nadaljujejo-Finančni minister se je med tem raz-Kovarjal s predstavniki obveznic bol-tarskih dolgov, toda v tem pogledu
še ni dosežen noben sporazum, ker francoski gospodarski krogi, predvsem pa politični, čakalo na sporazum na diplomatskem področju. Vladni krogi pa ne pričakujejo, da bodo imela ta pogajanja že sedaj dokončni zadovoljivi uspeli, ker namerava Mušanov še v London, in sicer radi informacij pri angleški vladi o njenem stališču, ki ga zavzema napram Bolgariji z ozirom na balkanski pakt.
CHAMBERLAIN ZA FRANCIJO.
LONDON, 13. aprila. Chamberlain je včeraj v spodnji zbornici ostro napadel politiko vlade in zahteval, da da Anglija Fianciji zahtevane garancije za razorožitev.
Misija generala Hulgertha na Koroškem — Preoblečeni italijanski časlniki na avstrijsko-jugoslovanski meji — Konferenca pri grofu Thurnu
PRAGA, 13. aprila. Češki listi objavljajo senzacionalne informacije o misiji novega koroškega deželnega glavarja, generala Hiilgertha. General
Hiilgerth je, kakor znano, vodil ob prevratu avstrijske tolpe, ki so vrgle naše čete iz Koroške in prodrle tudi na Štajersko. Potem je bil Hiilgerth do leta 1927. v dunajskem vojnem ministrstvu pomočnik črnožoltega ministra, generala Vaugoina. Po tedanji upokojitvi, je prevzel poveljstvo nad koroškimi hajmverovci, pozneje pa kot vojaški vodja nad vsemi. Takrat je general Hiilgerth sklenil z vojaškimi voditelji fašistične milice v Italiji tajen sporazum, po katerem je bilo do ločeno skupno delovanje hajmvera in milice v primeru spopada med Italijo in Jugoslavij6 in omogočenje prehoda italijanskih čet preko Koroške. Ko je bil sedaj kot edini častnik imenovan za deželnega glavarja, je postalo jasno, da se skriva za tem imenova njem poseben namen. To potrjuje tudi dejstvo, da so meseca marca prispeli v Celovec neki tujci v civilu, ki so govorili italijansko- S temi tujci je napravil general Hiilgerth inšpekcijsko potovanje vzdolž vse jugoslovanske meje na Koroškem. Komisijo so
povsod sprejemali oddelki hajmverov cev, zlasti v Železni Kapli, Pliberku in Labudu. Člani komisije so bili tudi gosti na gradu grofa Thuma, znanega voditelja koroških hajmverov-cev. Naknadno se je ugotovilo, da so bili civilisti visoki častniki italijanske fašistične milice in vojske, ki so si tako ogledali koroško-jugoslovansko mejo in se udeležili na gradu grofa Thurna tajne konference z generalom Hulgerthom, grofom Thurnom in drugimi voditelji avstrijskih hajmverov-cev. Na tej konferenci so razpravljali o načrtih za vpad v Jugoslavijo v primeru konflikta. Sklenjena je bila baje tudi pogodba, po kateri se do-vole Italiji popolnoma svobodne operacije po Koroškem in Štajerskem, ki naj bi služile Italiji za zvezo z Madžarsko. Mimo tega so bile določene tudi razne podrobnosti glede heimve-rovcev ter sploh Avstrije in Madžarske iz Italije in o raznih terorističnih akcijah potom emigrantov. Baje se je takrat tudi razmotrivalo vprašanje imenovanja znanega hrvaškega fran-kovca generala Sarkotiča za avstrijskega vojnega ministra, kar se prič; * kuje na Dunaju že te dni.
Francija skuša pridobiti Bolgarro
ČEŠKOSLOVAŠKA ŠOLSKA POLITI KA PO POROČILIH POL JAKOV. OVIRANJE POTOVANJA V ČSR.
VARŠAVA, 13. aprila. Poljsko-češko-slovaški odnošaii so se zopet poostrili. Na najneugodnejši način napada vladni in vlado podpirajoči tisk češkoslovaškega prosvetnega ministra, ker silijo češkoslovaške oblasti delavce v karvinskih rudarskih revirjih, da morajo pošiljati svoje otroke v češke šole. Na zahtevo češkoslovaških oblasti odpuščajo uprave rudnikov in drugih podjetij v teh krajih rudarje in druge polske delavce, ki nočejo pošiljati otrok v češke šole. Učitelji
v šolah prepovedujejo otrokom, da bi sa priznavali za Poljake. Prav tako pa ja neugodno uplivalo, da je poljska vlada brez vzroka skrajšala potne liste poljski nacionalni mladini, ki bi bila morala odigrati v Pragi tekmo s češkoslovaškim nacionalnim moštvom za svetovno prvenstvo v nogometu. Odpovedana je tudi medmestna tekma Varšava—Brno, ki bi se morala odigrati v nedeljo v Brnu, ker ni varšavsko moštvo dobilo potrebnih potnih listov.
Težkoče pri vstopu Rusije v D. N.
LONDON, 13. aprila. »DaJly Herold« se bavi s priznanjem in sprejemom sovjetske Rusije v Društvo narodov In pravi, da se bo položaj po priznaniu sovjetov s strani male antante znatno razčistil. Vendar pa bo še veliko težkoč, ki jih pripravlja deloma sovjetska vlada sama. Moskva zahteva namreč, da jo priznajo vse v Društvu narodov včlanje-ne vlade in tudi izvolitev v stalni svet D. N. mora biti soglasna, kar pa bo zelo težko doseči.
ZA ZAŠČITO VSEH NARODNIH MANJŠIN.
ŽENEVA, 13. aprila V Društvu narodov mnogo razpravljajo o predlogu, ki ga je poljska delegacija izročila generalnemu tajništvu in bo predložen na jesenskem zasedanju. V teni predlogu zahteva Poljska, da se sklepi o narodnih manjšinah, ki jih predvideva mirovna pogodba samo za nekatere države, razširijo obvezno za vse države članice Društva narodov. Tudi predlaga Poljska, naj bi se osnoval
poseben odbor predstavnikov držav, ki so članice Društva narodov in ki bi imel nalogo izdelati neko generalno konvencijo za mednarodno zaščito na rodnih manjšin.
TITULESCU V PARIZU.
PARIZ, 13. aprila. Iz Ženeve poročajo, da je bil romunski zunanji minister Titu-lescu, ki je dospel v Ženevo, na večerji pri češkoslovaškem zunanjem ministru dr. Benešu in je nato odpotoval v Pariz, kamor je dospel sinoči in se bo danes sestal z vodilnimi francoskimi državniki.
ITALIJA NE RABI POSOJILA?
RIM, 13. aprila. Agencia »Stefani« poroča, da so vesti, ki jih razširjajo tuji listi o odločitvi, da se bo italijanska vlada pričela pogajati za posojilo 100 milijonov nizozemskih forintov pri nekem nizozemskem bančnem konzor cjju, v celoti izmišljene.
»ČELJUSKINCI« REŠENI.
MOSKVA«, 13. aprila. Hrabri ruski letalci so prepeljali že vse »ČeJjuskino-ve« prodolonice z ledene plošče na kopno Vodjo ekspedicije prof. Šmita so spravili v Nome na Alaski, kjer bo naj-brže operiran.
V Mariboru, dne 13. IV. 1934.
—^———■-——■11I—!■!! ■■■
Dnevne vesti
Našim naročnikom!
Začetkom tega meseca smo priložili našim naročnikom položnice. Ker zaključujemo prvo četrtletje, prosimo cenjene naročnike, ki niso še poravnali naročnine, da to takoj store, ker jim bomo sicer s 30. list ustavili. Tudi naročnike, ki so prosili za potrpljenje, prosimo, da kmalu vplačajo dolžno naročnino, ker bi jim drugače tudi morali ustaviti list. Naročnina »Večernika«, ki znaša po pošti le Din 10— je tako malenkostna, da jo zmore vsak naročnik.	Uprava	»VEČERNIKA«.
Restavracija na glavnem kolodvoru še
vedno zaprta. Že od meseca novembra lani je restavracija na mariborskem kolodvoru zaprta. Izpočetka so bila vrata lokalov zapečatena. Sedaj pa preureju-jejo in snažijo restavracijske prostore, tako, da je pričakovati, da bo restavracija le dobila najemnika. Te dni je bila licitacija, ker pa železniška uprava zahteva previsoko najemnino, licitacija ni imela uspeha. Ljubljanska direkcija je ponovno razpisala zakup restavracije, in sicer na dan 23. tm. Kot jamčevino morajo interesenti položiti 20.000 Din, obenem pa morajo ponudniki ustrezati najrazličnejšim pogojem, ki so razvidni iz razpisa. Nad tem, da je restavracija na glavnem kolodvoru zaprta, se je spotikalo občinstvo takoj ob zatvoritvi, toda vsi protesti so bili zaman. Vprašanje kolodvorske restavracije pa postaja zlasti sedaj, ko smo že takorekoč pred otvoritvijo poletne sezone, vedno nujnejše. Kaj bodo k temu, če bo restavracija še zaprta, porekli tujci,, ki bodo prihajali v naše kraje? Prav gotovo ne bo napravilo to na njih že takoj pri vstopu na naša tla najboljšega vtisa. V interesu gostilniške obrti, kakor tudi v interesu tujskega prometa je, da bi uprava državnih železnic znižala najemnino na znosno višino in s tem omogočila najemniku plačevati razne dajatve in bremena. Sicer sc utegne zgoditi kakor z bivšim najemnikom.
Pravoslavna občina obvčšča tem potom svoje vernike, da bo v nedeljo 15. aprila ob 9.30 služba božja v pravoslavni kapeli v vojašnici kralja Aleksandra.
Zvezna Strelska družina v Košakih priredi v soboto 14. ob 20. uri in v nedeljo 15. aprila ob 9. uri v gostilni 'Pri veselem Frančku v Krčevini nagradno zaključno sobno streljanje, na katero vabi vse člane in prijatelje tega športa. ;
Ir finančne službe. Napredovala sta: za davčnega kontrolorja 7. položajne sku pine pri davčni upravi v Dolnji Lendavi Franc Cimerman in pri davčni upravi v Murski Soboti Štefan Kolman.
Smrt v vodi. Dveletna hčerka Franca Kocana iz Doline se je pred dnevi igrala z drugimi otroki na cesti pred očetovo hišo in kraj malega potočka. Nenadoma pa je dekletce padlo v 75 cm globok potok in utonilo. Otroci, ki so bili navzoči, so se, namesto da bi ji pomagali iz vo de. kričeč razbežali. Ko je dospela pomoč, jc bila deklica že mrtva.
Nevaren udarec s palico. V Partinjah je sinoči neznan napadalec udaril 23-let nega viničarja Franca Knupleža s palico po glavi. Udarec je bil tako silen, da je prebil Knupležu lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Pes ga je ugriznil. Včeraj popoldne je v' Tattenbachovi ulici popadel nek volčjak 301etnega hlapca Konrada Krauta in ga .tako ugriznil v levo nogo, da jc moral- iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. —
Past je nastavil. Pri tesarju Donoči v, Noršvncrh so se stalno oglašali tatovi. Da napravi konec njihovemu početju, je sestavil posebno past v obliki zaboja s ključavnico ter jo postavil v kurnik, in ne zaman. Ko je dolgoprstnež zopet segel po kurah, se je past sprožila in mu stisnila roko. V bolečinah je začel klicati in se skušal osvoboditi. Iz teme so se pojavili še drugi, in kmalu jc bilo celo dvorišče polno — ciganov. Klicali so lesarja in ga prosili, naj osvobodi nesrečnika. Med tem se je pa posrečilo ciganom. da so sami osvobodili tatu, a drugo jutro so našli na krvavem železju kose ciganske kože. Pa so šli orožniki k ciganom, vsak .ie moral pokazati roko in ni bilo težko najti nesrečnega tatu z iniečkanim zapestjem.
Zveza mladih intelektualcev priredi danes v petek, 13. t. m. ob 20. uri v Nar. gledališču dobrodelno akademijo v prid fonda pomožne akcije za brezposelne intelektualce. Pri sporedu sodelujejo iz prijaznosti gdč. Vedralova in g. Neralič s soiospevi, pri klavirju prof. Mirk, g. Lukež s harfo solo, ga. Mira Varl-Ver-stovškova in iz prijaznosti namesto nenadoma obolele gdč. šuškove učitelj g. prof. Frisch s koncertom na dva klavirja, orkester vojaške godbe, pomnožen s člani orkestra ZMI in mariborskimi glasbeniki pod vodstvom kapelnika g. Svobode ter »Oder ZMI« z II. dej. Petrovičeve drame »Mrak«. Akademijo bo otvo ril predsednik ZMI g. inž. Šuškovič. — Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 13. aprila ob 20.15 predava g. dr. N. Preobraženski, lektor ljubljanske univerze o prvem sodobnem ruskem pisatelju Bunkiu. Odlomke iz njegovih spisov čita v slovenskem prevodu gdč. dr. Silva Trdinova, profesorica v Mariboru.
Direktni vlaki preko Maribora. V najkrajšem času bodo zopet uvedeni direktni vozovi, odnosno vlaki med Avstrijo in Jugoslavijo. Zaradi znanih atentatov, odnosno peklenskih strojev, ki so prišli iz Avstrije, morajo sedaj iz varnostnih razlogov v Mariboru odklopiti vse tuje vbzove ter morajo potniki prestopiti v jugoslovanske vozove, kar povzroča seveda ne samo zamudo, marveč tudi neprijetnosti potujočemu občinstvu. Ker so se avstrijske oblasti sedaj zavezale, da bodo strogo nadzirale vse • lake in pazile na to, da zločinci ne bodo mogli več vtihotapljati pekler.sk m strojev, bodo naši varnostni ukrepi zopet ukinjeni.
Zveza Maistrovih borcev sklicuje za 22. 4. tl. ob 10. uri v gornjo dvorano hotela »Orel« izredni občni zbor. Dostop imajo samo člani z legitimacijo.
Davek na služinčad. Po zakonu o spre membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih znaša davek na dohodek hišnega služabr.ištva 50 Din na leto za vsako osebo. Za dokaz o vplačanem davku služi davčna karta, ki jo davkoplačevalci lahko kupijo v vsaki i ialnici davčnih znamkic za ceno 52 Din. Službodajalci morajo na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime. priimek in kraj stanovanja. Davčna karta se mora nabaviti za vsakega hišnega posla najkasneje do konca januarja vsakega leta. odnosno v 13 d n H po sorejenu’ v ^ 'žbo. Davčna karta velja za leto dni za 1 služabniško osebo, ne glede na osebo, cas zaposlitve in višino dohodi ' SLžboda-jalec, ki davčne karte ne bi pravočasno nabavil, bo plačal kot kazen čkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi pa ime poslodajalca in jo mora ta nabaviti, plačani davek pa lahko odtegne svojemu uslužbencu. Ker so davčne karte že na razpolago, poziva davčna uprava za mesto Maribor vse službodajalcc, naj si jih takoj nabavijo, ker bo vršila v zadevnem strogo kontrolo. Osebe, ki jih ni smatrati za hišno služabništvo, plačujejo uslužbenski davek kot doslej z znam kanti, odnosno v gotovini.
Nakaznice za nakup polovičnih in če-trtlnskih vožnih listov. Generalna direkcija državnih železnic je izdala pojasnilo, da se nakaznice za nakup polovičnih ali četrtinskih voznih listov lahko izkoristijo samo za povratek, če pri odhodu niso bile izkoriščene. Ne more c pa ' -koristiti najprej povratek, nato šele potovanje z odhodne postaje, naznačene na voznem listku, ker je vsaka nakaznica izdana za odhod in povratek.
Iz vrst brezposelnih. Neki hišni gospodar je naje! brezposelnega starega možl-čka za domača opravila. Zvečer ob za-1 ključku dela mu reče: »Jutri pa zopet pridite; dela je še dovolj.« »Gospod, jutri me ne bo,« je bil odgovor. »Znka.1 pa ne?« -Veste, jutri je moj dan. Ne moreni priti.« »Vaš dan? Kaj naj to pomeni? Ali kaj proslavljate?« »Ne, ampak petek je!« »In kaj zato?« »Ali še ne raz' rte? Jutri je vendar petek, ko berači lahko piosto beračijo! Zato me jutri ne bo, ker bom zaslužil več! Pojutrišnjem pa zopet pridem. Lahko noč. g j'' »Glej *» no šmerrtak se je gospodar popraskal za ušesi, in se — globoko zamislil. Komentar potreben? Mislimo, dn nf\
Sokolsko društvo Maribor III. uprizori
v nedeljo 15. aprila točno ob 8. uri zvečer v krčevinski šoli ponovno aktuelno komedijo »Karijera kancelista Vinciga«. Prva predstava je občinstvu izredno u-gajala; mnogi bodo prišli zopet, in vsakdo bo odhajal zadovoljen. K številni udeležbi vabi odbor. Zdravo!
»Cerkveno miš«, izvrstno komedijo v III. dejanjih bo igral v soboto 14. aprila, ne pa 7. tm.. kakor je bilo pomotoma objavljeno, dramski odsek Sokola I. v kadetnici. Pričetek točno ob 20. uri. Po predstavi zabavni večer. Pridite!
Jutri ob pol 15. uri v telovadnici ženskega učiteljišča akademija — ples U-M. N. U.
Devica Marija na Brezju pri Mariboru.
V nedeljo 15. t. m. nas obiščejo četaši Sokolske čete iz Sv. Ruperta v Sl. gor. Dramski odsek omenjene čete uprizori igro: »Štev. 17.« s pričetkom ob 15. uri v dvorani gostilne Zupan. Vabimo k o-biini udeležbi! Zdravo!
Grčija ua XIV. Ljubljanskem velesejmu. Grška vlada je odredila, da bo Grčija v posebni skupini Oficielno zastopana na XIV. I hibljanskem spomladanskem velesejmu, ki bo od 30. maja do 10. junija. To je prvič, da bo Grčija oficielno razstavila svoje proizvode na tujem velesejmu. Organizacijo te razstave je prevzelo grško ministrstvo za narodno gospodarstvo v zvezi z upravo So-iinskega velesejma in s sodelovanjem jugoslovanske trgovske in industrijske zbornice v Solunu. O grški razstavi ua letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani bomo podrobneje še poročali.
Društvo jugoslov. drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru poziva vse one svoje člane, ki so bili upokojeni pred 1. 1923 po starem zakonu, da naznanijo do 25. tm. svoj naslov in likvidacijsko številko svojega računa po dopisnici društvenemu tajništvu, Vrbanova ulica 59. Za te člane bo vložijo društvo posebno prošnjo.
B. Nušiča »Navaden lovek« na So-
iclskem odru v Studencih. Dne 14. in 15. aprila ob 20. uri se vprizori ta r' ’-svita
veseloigra B. Nušiča na Sokolskem odru v Studencih kot zadnja novost te sezone. Kdor sc želi še enkrat do sr :me jat - j 'te prilike ne zamudi. Cene običajne.
Taksiranje računov, V promet so dani monopolski računi s takso 50 par in 1 Din. priljažne matice i>o 50 par in 1 Din, mlinski računi po 50 par in 1 Diti in spremnice za rečni promet z dosedanjo takso 2 Din, vendar s popravkom v taksni razliki.
Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati 15. številko tednika »Senzacija«, ki izhaja v Zagrebu.
Civilna pilotska šola v Beogradu. Aeroklub »Naša krila« bo v Beogradu otvoril 1. maja civilno pilotsko šolo. Prednost za sprejem imajo oni kandidati. ki st- bodo obvezali, da bodo po končani šoli služili svoj kadrski rok pri aviatiki in taki, ki imajo kvalifikacije za čin rezervnega častnika. Za vse tc jc šola brezplačna. Lahko pa se vpišejo v šolo tudi drugi državljani obojega spola, Hi bodo plačali šolnino in ki jih bo zdravilih spoznal sposobne za pilote.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 14. tm Ob 12.15: vesele slovenske pesmi v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13: čas. reproducirane operne overture; 18: plošče, poročilo o stanju cest; 18.30: zabavno predavanje; 19: »Ljudski nauk o dobrem in zlu,« predava dr. Veber; 19.30: predavanje o zunanjc-pohtičnem položaju; predava dr. Jug; 20: prenos akademije iz »Uniona« v proslavo Dona Bo:ca: 22: čas. poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Senzacija za Maribor >Ne poznam te, a ljubim te«, najveselejša opereta te sezone. Wi!ly Forst in Magda Sclmeider.
Kino Union. Od danes dalje prekrasni planinski film »Osvojevalci planin« s Francom Schmidtom, ki je prvi dosege višine Materhorna. Kot dojrolnilo veseli film Micki-miška in najnovejši zvočni tednik._____________________________________
Debeli ljudje dosezajo z vestno upo-o naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsa koga napora
Narodno gledališče
REPFRTO' R.
Petek, 13. aprila ob 20. uri: Akademija »Zveze mladih intelektualcev«.
Sobota, 14. aprila ob 20 uri: »Hokuspokus«. Premiera.
Nedelja, 15. aprila ob 15. uri: »Štambul-ska roža«. Zadnjič. Globoko znižane cene od Din 20.— do 3—. Ob 20, uri: »Hokuspokus«.
Premiera Gdetzove trodejanke s pr ' igro »Hokuspokus« bo v soboto. 14. tm.
To komedijo so zlasti na Dunaju uprizarjali z velikim uspehom ter učinkuje po svoji dramatično pisani in napeti vsebini. Režira glavni režiser J. Kovič, ki je delo tudi zanimivo insceniral. Nastopijo Kraljeva, Savinova, Starčeva, Skrbinšek, Grom, J. Kovič, Furijan, Nakrst,
P. Kovič, Gorinšek, Harastovič, Rasber-ger, Medven, Blaž in Crnobori. Prva ponovitev bo v nedeljo zvečer.
Poslednja uprizoritev »Štambulske rože« bo po cenah od Din 20— do 3.— to nedeljo, 15. tm. ob 15. uri. To velezabav-no opereto uprizore sedaj še enkrat na ološno željo. Opozarjamo na predstavo zlasti okoliško občinstvo. _____________
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter invra nice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenel ' večkrat na dan použita, krasen prip^ . ..^ek. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre šnjili obolenjih, da deluje »F*, c Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vse lej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nemčija vabi jugoslovanske novinarje. Na pobudo gospodarskih organizacij je nemška vlada sklenila povabiti 20 jugoslovanskih novinarjev na ekskurzijo po Nemčiji. Družba za zračni promet »Lufthansa« pošlje v Beograd aeroplan »Hindenburg«, s katerim odpotujejo naši novinarji v Nemčijo. »Hindenburg« je največji nemški aeroplan. Ima 4 motorje hi v njem ie prostora za 36 potnikov. Aeroplan bo na razpolago jugoslovanskim novinarjem ves čas njihovega bivanja v Nemčiji. Program predvideva pregled vseh važnejših središč nemške industrije. Na programu je tudi vožnja s »Zeppelinom ua tračnicah« od Hamburga do Berlina. Ta motorni vlak spada med najhitrejše na svetu. Organizacija obiska jugoslovanskih novinarjev v Nemčiji je poverjena predstavniku nemške industrije in bivšemu jugoslovanskemu honorarnemu konzulu v Berlinu dr-Hahnu ter dr.' Reincholdu. ki sta si pridobila največ zaslug za to ekskurzijo. Aeroplan »Hindenburg« prispe v Beograd 26. t. m., 29. t. m. bo pa krepil z našimi novinarji nazaj v Nemčijo.
Švicarji bodo gradili velik hotel na naši Adiiji. Te dni sta prispela v Split med drugimi interesenti tudi naš konzul v Curibu, ki vodi vso akcijo, in projektant arhitekt Zelingcr, da si ogledata primeren kraj, na katerem bodo Švicarji zgradili velik hotel. Arhitekt Zclinger je projektiral doslej že več hotelov na francoski in italijanski revieri in je tudi za našo Adrijo izdelal načrt za velik moderen hotel, za katerega so stroški predvideni na ,30 milijonov dinarjev. Naš konzul in arhitekt Zclinger sta izjavila, da so načrti v glavnem že dogotovljeni in da bo prišlo še letos do realizacije. Podjetnost Švicarjev, ki nameravajo zgraditi hotel v Splitu, bo nedvomno velike koristi za tamkajšnje prebivalstvo in za napredek našega turizma.
Milijon dinarjev za glavo atentatorja. Uprava avstrijskih železnic je razpisala visoko nagrado 100.000 šilingov na glavo atentatorja na brzovlak Dunaj—Mo-nakovo, ki je v noči na pretekli torek iztiril blizu Linča. Pri tej priliki sta bila strojevodja in kurjač na mestu mrtva, 11 potnikov pa je bilo težje ranjenih. Atentator je zrahljal vijake, ,s katerimi so pritrjene tračnice na železniške prage, tako, da je bila katastrofa neizogibna. Brzovlak je zavozil na to mesto s polno brzino in se jo lokomotiva z vagoni prekucnila. Zanimivo je, da D bil na istem mestu poskušen že dvakrat sličen atentat, ki pa sc je obakrat izjalovil. Avstrijske varnostne oblasti mrzlično zasledujejo atentatorje.
Pred slovesom Bruna Parme
Mala odhodnica, potem z Bogom in srečno pot! In za prijateljem je zabrisana vsaka .sled. Ali ne tako pri Brunu. Parma Bruno nima tako lahkega slovesa ne od nas ne od Maribora, kjer nam ie preko IG' let pomagal orati in sejati, kjer je z nami delal in ustvarjal dobrine na nacionalnem in sportnovzgo.inem področju. Pregloboko je vtisnjen pečat njegovega udejstvovanja, preživa nam je njegova podoba, svetel njegov spomin. Preglasen odmev njegove zapovedujoče besede, da bi ga mogli kratkomalo črtati iz registra naših javnih delavcev in ga odsloviti češ: odslužil si. zdaj pojdi!
Poleg svoje naporne železniške prometne službe kot kontrolor, je Parma Bruno posvetil svoj prosti, na ure odmerjeni čas društvenemu orgamzatori-čnenru delovanju: V stanovskih železničarskih organizacijah je bil funkcionar v raznih področjih. V letih 1022-25 je bil tajnik v kolu sokolskih jahačev, ki jih je vodil.na Uranik naše meje; v letih 21-29 k bil blagajnik Združenja rezervnih čast nikov; v 1. 1932 Jadranske Straže, v 1. 1933 tudi blagajnik Tujsko-prometne zveze.
Glavno težišče in torišče njegovega delovanja je pa bilo v planinstvu in smu čarstvu, predvsem v zimskem športu. Tu je bil Bruno sam svoj, tu je naSel samega sebe do popolnosti. Vso svojo organizacijsko sposobnost je di.roval zimskošportnim društvom, ki jim je bil butelj in klicai* k vzvišenim vzorom le-Pc,te in zdravja v pridobitev novih etičnih vrednot.
Bil je med ustanovitelji zimskošportnega odseka SPD. potem se je osamosvojil in ustanovil nov klub (MSK), ki mu je bil predsednik, dalje je z drugimi snoval in realiziral zimskošportno pod-zvezo v Mariboru, razširjal brošure, sestavljal letalce, razpisoval tekme, jih izvedel tudi na 50 km daljavo, organiziral več športnih društev v raznih krajih bivše mariborske oblasti, na Pohorju je razvil športni prapor, zbral svoje čete in z armado smučarjev, z godbo ' čelu vkorakal v mesto in ga osvojil. Po teh zmagah je zasedel 1. 1933. prvo mesto v Zimskošportni podzvezi kot njen preza-služeni predsednik.
Kratek odlok premestitve v Ljubljano
—	in Parma Bruno je v nedeljo 8. tm. Pretrgal to lOletno plodonosno delovanje v Mariboru, ko je pri občnem rboru MZSP odložil funkcije in so mu naši Priznani najzrelejši javni delavci dali razrešnicf> s posebno pohvalo.. Od Maribora do Ljubljane — naj mu bodo sport-^ Tožce postlane! Jutri v sobo'") ob 20. UTr Pri »Orlu« (111. nadstr.) se poslovimo ^ Bruna Parma vsi njegovi prijatelji!
Proslava petnajstletnice „Drave“
Nastop v Studencih, kraju nastanka društva
V soboto, dne 7. t. m. je proslavilo glasbeno in pevsko društvo narodnih železničarjev »Drava« 15ietnico svojega obstoja. 15 let! Kako skromna je ta številka, pa vendar težko pomembna za razvoj kulturnega društva. Koliko nesebičnega, požrtvovalnega dela vsebuje :aka-le na videz neznatna stvar! Vse to nam je v kratkih pa pomembnih besedah uvodoma obrazložil predsednik g. Jožko Vokač, ki je tudi ustanovitelj »Drave«. Takrat pred is leti -je,. pričelo s skromnimi osmimi člani, po nekaj dneh pa je narastlo že na 16.
nismo slišali. Nekaj novega nam je tudi bilo solo petje s spremljevanjem harfe. To pa je treba le slišati, in mislimo, da smo s tem povedali vse? Harrinist g. Franjo Lukež. je poglavje zase. Naravnost očarljivo je, kako igraje igra in prede.'s svojimi nežnimi,, rekel bi ženskimi prsti po strunah harfe. Poslušali bi. ga do neskončnosti. Pa celotni zbor? Ta večer nam je podal iz sebe vse. Na lestvici umetnega petja je zlezel že zelo, zelo visoko. Saj pod spretno in veščo roko ' zborovodje g. Albina Horvata to drugače biti ne more. Radi svoje never-
Prav živo še se. spominjamo prvega jetne mirnosti, s katero vodi svoj zbor, javnega nastopa. Bilo je tp v Limbušu, j je. naš ljubi Albin res’zavidanja in ob-
na vrtu gostilne Srečka Robiča. Prav dobro še tudi vemo, da prva zapeta pesem ni hotela iz grl. To pač zaradi umevne porodne bolečine — treme. Pa so se fantje »skupaj vzeli«, in korajžno, oa dobro je potem šlo vse tja do konca, j Hvaležni poslušalci nismo štedili š pritr-1 jevanjem, ter jim dali tako spodbude za nadalje. Pa kakor je njih simbol Drava ob izvirku majhna in nemočna, pa v svojem toku ob sprejemu potočkov, rečic in rek narašča v ogromna iti silno reko, tako je tudi naša -»Drava« od leta do leta rastla ne le samo po številu svojega članstva, temveč tudi po svoji sili. No, in danes? Da, danes predstavlja množinski kader kulturnih delavcev. Saj sestoji danes iz številnega pevskega zbora in številnih godbenikov. Na novo pa je osnovala za 'mladino glasbeno šolo, ki ima že okrog 100 vnetih in to rednih obiskovalcev,
Za svojo — pravili so skromno — proslavo si je tokrat »Drava« izbrala prenovljeni Sokolski dom v Studencih, torej prav v okraju svojega poroda. Zelo posrečena zamisel. Saj leži ta zavidljivi dom prav v osrčju Studencev,- in sprejme nova dvorana nekaj sto obiskovalcev. vseh kulturnih prireditev prav hvaležnih poslušalcev. Gospodar doma. starešina Sokola Studenci, g. 'Tone Hren, je tudi uvodoma v vznesenih besedah čestital »Dravi« k tako uspešnemu razvoju na kulturnem področju in to prav v Studencih, in je Sokol Studenci kot sorodno kulturno društvo vsikdar pripravljen odstopiti svoje prostore za take ali slične prireditve. Saj je še sam vzradoščen, ko vidi pred seboj, polno dvorano hvaležnega občinstva.
Spored sam je bil odlično izbran. Gromko in navdušeno pritrjevanje občinstva pa je bilo dokaz, da je vse, prav vse podano segalo globoko do srca. Slišali smo našega starega znanca, solista g. Guština Živka že večkrat. Tako, kakor pa nam je ta večer zapel, pa ga še
čudovanja vreden. Med pevci so tudi iz vrstni glasovi (baritonist), ki bi.se ob
primerni negi lahko povzpeli do odlične višine. Ali ne bi mogoče tu solist g. Živko posegel vmes in pomagal?
Med poslušalci smo med drugimi zapazili več načelnikov mariborskih železniških edinic, zborovodjo Glasbene Matice profesorja g. V. Mirka in prof. g. H. Druzoviča s svojim učiteljstvom Glasbene šole »Drava«. Želeli bi pa. da bi bila pri koncertnih prireditvah vrsta stolov vsaj za eno ali dve vrsti pomaknjena nazaj, da bi poslušalci prvih vrst imeli več užitka. Želeti je tudi. da bi se odprtina za šepetalca na odru ob takih prilikah dobro zamašila, da ne bi neprijetna podtalna sapa vela po občinstvu in na one na odru. Prav ta nedostatek je menda tudi nagajal strunam harfe. Ob koncu: Bil nam je vsem en lep večer! »Dravi« pa k proslavi naše res iskrene čestitke!
»Kanjera" na odru Sokola IH. v Krčevini
Prošlo soboto je podal gledališki odsek Sokola 111. na svojem, odru v krčevinski šoli jedko politično satiro »Karijero« od Lichtenberga. Komedijo osvetljuje z žgočo ujedljivostjo politične razmere polpretekle dobe v neki sosednji državi: te razmere, ustvarjene po željah posameznika in strank, so ustvarile one prav smešne zapetljaje, ki služijo za okvir in uodlago temu delu, ki je privabilo obilo smeha in vedre zabave željnega občinstva.
Z vso skrbnostjo je igro naštudiral in režiral požrtvovalni br. dr. Sentočnik, ki mu moramo priznati veliko smisla za krepko teatraliko in prav posrečeno sce-nično delo. Vrhu tega je s posrečeno roko izoblikoval zunanjo podobo igralcev in jih združil v enotno učinkujočo igralsko družino.
Kanclist br. Tovornika, prav navdušenega igralskega amaterja, je privabil s svojo suho, neprisiljeno komiko obilje smeha in zidanega razpoloženja. Vseskozi nepotvorjena naturnost njegovega solnčnega temperamenta nas je kaj vse prevzela in zabrisala one male, v takem okolju pač nepremagljive nevšečnosti in nesrečice. ter zmagovito popeljala tok igre do srečnega happyenda. Finančni minister br. Penka in minister za kmetijstvo br. Ventriha sta očitovala prav solidni prikazni teh tipov. S. Čater je brhko podala letalko Sigrid in s. Dob-čnik ljubko prikazen tipkarice Anice, zmagovite' 'zavojevalke brumnega kanc-lista. Posebno v maski sta bila dobra br. Trebec kot poslanik Alkaly de Buer-los in br. Hvalec kot dvomi svetnik Do-ležal. Br. Vrenko se je zelo potrudil s
težavnim ministerijalnim sekretarjem dr. fiennbm. Sluga Prandl br. Purgaju je bil prav posrečeno podan. Br. Linko je bi! še malo plašen Sabander.
Predstavo je vestno vodi! br. Lipko. Našo odersko upravo pa prosimo, da skuša odmore skrajšati na čim krajšo dobo.
Predstavo, ki je zapustila najboljše vtiske, ponove v nedeljo, dne' 15. aprila ob pol 8. uri.	Prosvetar.
Iz župnega načelstva. V soboto 14. tm. bo ob 19. uri v župni pisarni sestanek sodnikov in sodnic za naraščajske tekme. Načelstvo sokolske župe Maribor.
Konferenca gospodarskih zbornic. V
Beogradu že dva dni zaseda konferenca vseh gospodarskih zbornic v državi; Zastopanih je 11 trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic. Ljubljansko zbornico za TOI zastopa njen generalni trj-nik, minister na razpoloženju g. Ivan Mohorič. Na konferenci razpravljajo praktični izvedbi določb novega orora-čur.a, v kolikor se tičejo javnih bremen.
Današnii trg za ribe je bil srednje založen. Bilo je na trgu 30 kg sardelic, kg po 18 Din; 40 kg večjih sardelic, kg po 20 Din: 15 kg molov; 3 kg borbonov, 15 kg sip in 3 kg morskih rakov po 26 Din. okoličanke so prinesle na trg tudi 5- skled žabjih krakov, venec po 2.50 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 10.1 stopinj C liad ničlo; 'minimalna temperatura je znašala 8.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.7 stopinjah 7.39; reduciran na ničlo pa 737.3; relativna vlaga.74; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo zopet bolj oblačno, podnevi manjše spremembe vremena,, zjutraj topleje. opoldne bolj hladno, zmerni za-padni vetrovi.
KaHnikov;
Kako je postal car tat
. Mužik je šel na polje orat; orje — seje, oTje _ seje...
.ogleduje k nebu — ko se mu pri-UT^g0d-la zvez,da, razseie zrna.
se>e, seje počasi — ne mudi se
Mimo se pripelje car in vidi, kako muzik vedno pogleduje k nebu preden vrze zrnje. Car se temu začudi, rekoč: »Zakaj pa mužik vedno pogleduje k nebu, preden vrze zrnje v zemljo?« Pošlie kočijaža, da poklice sejalca. Kočijaž «re k rnužiku in mu reče: »Car te kliče.« »Kaj mi hoče?«
»Le pojdi, nekaj te bo vprašal.«
Mužik se približa carju, sname čepico
—	globoko se priklanja.
“Kaj želi od mene milost?«
»Kaj delaš?«
»Kakor vidiš — sejem žito.«
»Zakaj pri tem obračaš pogled kvišku k nebu?«
»Čakam na 'zvezdo — ko se mi pokaže ugodno znamenje, vržem zrna, če pa se prikaže slabo znamenje, prestanem za trenutek in potem sejem dalje.«
»Kako pa to spoznaš?«
»I no — spoiznam; jaz vem vso, tudi tvoje življenje poznam ...«
»Tudi moje življenje poznaš?«
»Vse veni — tvoje življenje vidim in tvojo smrt, vse to čitam v zvezdah.« »Reci nii torej, kaj veš.«
*To vem: četudi si car, vendar poideš
krast.«
»Kaj praviš?«
»Točno čez leto dni. na velikonočno nedeljo pojdeš krast, in če ne pojdeš, boš moral umreti — tako je zapisano.«
Car se je od mužika poslovil in se odpeljal domov.
Dan je mineval za dnevom — prišla je velikonočna nedelja.
Car se je spomnil mužika in si je mislil:
»Mogoče, da je imel starec prav — torej grem krast.«
Ali je kdo že kdaj slišal, da bi šel car krast? Saj niti ne ve. kako se krade.
Na veliko soboto je car poslal kupiti cunje — skril jih je v kuhinji in je čakal, da se zmrači.
Prišel je čas, ko jc bilo treba iti k vstajenju.
Odpravil so je k maši, spremljal je carico v cerkev in se je vrnil domov...
Hitro se je zmuznil v kuhinjo, da bi ga nihče ne opazil. Slekel je carsko obleko in se je oblekel v berača. Hišo je zapustil pri zadnjem vhodu, toda ni
i	m nai sre krast, niti, kako se to dela... Ustavil se je, pa zopet stopil dalje.
Ljudje hodijo k vstajenju, nosijo v cerkev velikonočno pecivo   on pa naj gre
krast...
Videl jc tudi. kako hodijo stražniki po ulici in ni vedel, kako bi izginil.
Prislonil se je torej k nekim vratom. Tam je čakal tako dolgo, da so stražniki izginili. Ko tako gleda, vidi, da se stiska v dnug kot nek potepuh. Ogovori ga to-
rej z besedami: »Glej no. saj nisem sam, saj imam tovariša!«
Potepuh ga tudi ogovori in mu reče:
»Kaj pa nameravaš?«
»Pripravljam se krast.«
»Kam?«
»Kamorkoli...«
»Pojdiva torej skupaj, bodiva si prijatelja! Tudi jaz sem te obrti — Velika noč je tu in žep je kakor obrnjena vreča — ne preostaja mi nič drugega kakor da kradem.«
»Kam greva torej?«
»V carsko banko.«
Prišla sta k banki. Car pravi:
»•Toda sedaj, kako notri?«
»Po žlebu na strehi zlezem tja, razbijem okno in ti-vržem vrv; ti pa pazi med tem časom doli, če bi se kaj zgodilo.«	...
Potepuh spleza po žlebu k oknu, ga razbije in vrže carju vrv.
Car zleze za njiim in reče:
»Kaj sedaj?«
»Sedaj vlomiva v blagajno.«
In potegne iz škornja železno dleto.
Car pomisli — čemu je treba razde-vati blagajno, ko imam ključe pri sebi. Zatorej reče tovarišu:
*Pusti razdevanje, tu imam ključ.«
»O, sak ra — kje si ga pa vzel?«
»Otipal sem ga v žepu.«
»No, ti si pa navihan dečko — kdo bi si bil kaj takega mislil o tebi!«
Potepuh je hotel posvetiti, toda car se je ustrašil — če bi ju kdo videl.
»Počakaj, ne sveti, zlato najdem tudi v terni.«
Odprl je blagajno:
»Vzemi kolikor hočeš.«
Pbtepuh je jel jx>lniti žepe in je vprašal carja:
»Zakaj tudi ti ne vzameš?«
»Ni mi do tega,«
»Zakaj hodiš torej krast?«
Nič ni pomagalo; car si je moral naložiti zlatnikov, pa sta blagajno zopet zaprla in odšla.
Car se je spustil po vrvi, potepuh po žlebu.
»Sedaj pa si zaslužke lepo razdeliva«, pravi potepuh. Car odvrne:
»Jaz nočem več, meni zadostuje to, kar imam,«
Stopita torej dalje in se pogovarjata:
»Kako se pa imenuješ?«
■»Pravijo mi Sernjon — dni gače sem čevljar.«
Ko sta šla okoli senata, sta videla goreti luč.
Car se je temu čudil.
»Zakaj svetijo? Nič ne vem o kaki seji, okna pa so razsvetljena.«
Potepuh pravi:
»Počakaj, zlezem gori in skušam zvedeti, o čem razpravljajo.«
»Kako pa zležeš gori?«
»Nu, jx) tem drevesu!«
Pritrdil si je plezalke, zlezel do okna In vrgel plezalke carju.
Car je zlezel za njim, držal se je za močno vejo in je gledal skozi okno.
In glej, kaj vidi! Tam sede vsi ministri, prvi minister predseduje.
(Se bo nadaljevalo.J
MARIJ SKALAN;
34
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Favoritka Nefteta«, je odgovorila deklica samozavestno.
»Milost, gospodarica!« je pozdravil evnuh in nadaljeval uradno: »Kaj delaš tu?«
»Glava me boli; prišla sem na zrak, da mi jo ohladi in razbistri.«
»Slišal sem govorjenje. Kdo je govoril?«
»Jaz.«
»S kom?«
»Sama s seboj. Učila sem se nove pesmi, da jo povem velikemu.«
»Zakaj se učiš tu in zakaj na glas?« je vprašal evnuh nezaupljivo.
»Učiti se smem kjerkoli hočem«, je odgovorila jezno Neftata. Njen glas je zvenel ukazujoče. »Od kdaj je favoritki Nei-teti prepovedano gibati se svobodno po tej palači?«
»Milost, gospodarica!« je odgovoril v zadregi evnuh. »Dobili smo stroga naročila ... zaradi princese iz dežele večer-
nih gora. Straže so potrojene. Nihče ne sme v bližino njenih soban.«
»Tu vendar nisem v njih bližini«, je vzkliknila Nefteta s ponarejenim nebriž-nlm, skoraj smejočim se glasom. »Pod nami so, v tretjem nadstropju.«
»Vem«, je odvrnil evnuh. »Toda naročeno nam je...«
»Dobro veš, kolikokrat sem ob tihih večerih prihajala sem gori, strmela v zvezde in sanjala. Kako lepo je sanjati...«
»Ne vem, gospodarica.«
»Nisi nikoli sanjal?«
»Ne.«
»Revež.«
»Ne vem.«
»Da, ti ne veš. Ne veš kaj je ljubezen, hrepenenje, sen o sreči, silni, bajni, omamni kakor vino. Pohabili so te še otroka, da nisi mož.«
»Evnuh sem, gospodarica, stražar te
palače. To je moja služba. Vrni se v svoje sobane.«
Nefteta si je naglo snela dragocen obesek z vratu in ga potisnila evnuhu v roko.
»Smiliš se mi. Sprejmi ta dar. In ne povej nikomur, da si ine našel tu. Tako rada pobegnem v samoto tihe noči, tako rada sanjam. Ta prostor ljubim, ker sem tu tako vsa prosta, svobodna.«
»Hvala ti, gospodarica!« je vzkliknil stražar in se poklonil. »Dobra si, kakor mati, ki živi daleč daleč od tod v deželi jutrnjih planjav, moja nesrečna mati, ki jo nikoli več ne bom videl. Samo ona je bila tako dobra, kakor si ti, gospodarica. Hvala ti, tisočera hvala za besede in za dar. Mislil bom nate in molil, da te veliki Ra ohrani v blesku in sreči. Tvoj najvdanejši sluga sem, gospodarica!«
»Ne zahvaljuj se mi. Ni vredno,« je dejala favoritka. »Zasmilil si se mi, ker si tako pohabljen, ker nisi mož... Lahko noč!«
Okrenila se je in naglo izginila za oglom in skozi ozka vrata v notranjost.
Evnuh je strmel za njo in čuvstvo sreče je prepajalo vse njegovo bistvo.
»Ona, velika, je govorila z menoj ta-
ko prijazno, kakor s tovarišem, prijateljem...« je mislil. »Podarila mi je dragocen obesek ... meni... evnuhu ... Veliki Ra blagoslovi tvojo pot in hodi, kamor in koder hočeš. Kaj me briga...«
Potem je odšel dalje in premišljeval, koliko pijače in drugih dobrot bo dobil za favoritkino darilo, ko bo prost, ko ne bo v službi in se bo lahko brez strahu napil...
IX.
Princa Aftagada je zajel čar Semisiri-sa kakor pajek muho v svoje široko razpredene mreže. Bil je mlad in svoboden, mimo tega še tujec druge polti, eksotično hrepenenje mladih, ljubezenskih pustolovščin žejnih žensk. Tatana ni bila edina, ki je ponorela za njim; skoraj vse plesalke, ljubimke in druge dvor-janke so se ozirale za princem, iskale njegove bližine, njegovih pogledov in besed. V razkošju so mu potekali dnevi, da ni mislil veliko na svojo daljno, siromašnejšo domovino. Spominjala ga je vse preveč utesnjenih razmer in očetovega gospodstva, ki je bilo trdo, neizprosno in niti njemu, bodočemu kralju kraljev, ni dovoljevalo svoboščin, kakršnih so bili v srcu sveta deležni celo nižji dvorjani. (Se bo nadaljevalo.)
Ptuj
Smrtna kosa. V Gruškovju pri Sv. Trojici v Halozah, je umrl dolgoletni župan Jakob Belina v 65. letu starosti. Po poklicu je bil trgovec in gostilničar, ugleden in splošno spoštovan mož. Naj v miru počiva!
Sestanek upokojencev. Državni upokojenci in upokojenke iz Ptuja in okolice imajo v nedeljo 15. tm. ob 10. uri sestanek v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu. O organizaciji bo poročal od poslanec iz Maribora. Vabljeni so vsi državni upokojenci in upokojenke, da se udeleže tega važnega sestanka.
Težka telesna poškodba. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 54 let starega prevžitkarja Jožefa Bratuša iz Sv. Marka niže Ptuja z nevarno poškodbo na glavi. Neki sovaščan ga je udaril s sekiro s tako silo, da je obležal v mlaki krvi. Oblast je storilcu že na sledu.
Hitro zasačen tat kolesa. Janez Rodošek, župan iz Ptujske gore, je pustil v četrtek 12. tm. svoje 1500 Din vredno kolo za trenutek pred gostilno Štefan-ciose. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Prijavil je zadevo orožnikom, ki so nemudoma obvestili telefonskim potom ptujsko policijo. Ko je uzmovič kolesa privozil v Ptuj, ga je policija že čakala in ga aretirala. Aretiranec je identičen z Blažem Rajhom, viničarjem iz Vel. Nedelje. Možakarja, ki tatvino priznava, so izročili sodišču.
Sejem za prašiče. Sejem za prašiče v sredo 11. t. m. je bil razmeroma dobro obiskan in tudi kupčija je bila precej živahna. Prignali so 331 svinj in prascev, prodali pa 134; cene za kg žive teže so bile sledeče: prolenki 5.50—6, pol mastne 6—7, plemenske 6.50—7 Din, mrtve teže 9.50 Din. Prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti od 100—150 Din eden.
O nesreči, ki se je dogodila pretekli ponedeljek v Stopercah, pri kateri je bila od krogle zadeta nevesta, smo doznali še sledeče podrobnosti: V nedeljo 8. tm. sta se poročila pos, Franc Kopše mpos. hči Marija Jus iz Stoperc. Naslednjega dne je bila za mlade poročence sv. maša v cerkvi v Stopercah. Po maši so se podali svatje na dom nevestinega očeta Štefana Jusa. Vladalo je prav dobro razpoloženje in se je po starem običaju tudi streljalo. Med strelci sta bila župnik Alojz Pihler in trgovec Maks Taclga. Nenadoma pa se je zgrudila mlada nevesta zadeta od krogle samokresa in obležala nezavestna. Poklicali so zdravnika dr. Brataniča iz Rogatca, ki je nudil po-nesrečenki prvo pomoč in odredil prevoz v oeljsko bolnišnico. Krogla jo je zadela naravnost v čelo, prebila lobanjo in se zarila v možgane. Ker je poškodba smrtno nevarna, je le malo upanja, da jo o-hranijo pri življenju. Dosedanja preiskava je dognala, da sta zakrivila nesrečo eden navedenih strelcev. Pravi storilec bo ugotovljen šele ko bodo žrtvi izločili
kroglo iz možganov. Samokresi so namreč različnega kalibra, in sicer ima oni župnika Pihlerja 6 mm, trgovca Taciga pa 6.35 mm. Krivda je najbrž v tem, ker
strelca nista popolnoma vešča v ravnanju z orožjem. Prebivalstvo cele okolice je zaradi tega nesrečnega dogodka vzne mirjeno.
Nagradni tečaj za osnutke lepaka
Tujsko-prometnega sveta mestne občine ljubljanske in Ljubljanskega velesejma
Tujsko-prometni svet mestno občine ljubljanske in uprava Ljubljanskega velesejma razpisujeta natečaj za osnutke lepaka za jesenski prireditvi: »Slovanski plesi« in »Kulturna in gospodarska razstava Ljubljanskega velesejma«. Za. obe prireditvi je predviden en lepak. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litografični tisk, največ v 5 barvah.
Natečaja se zamorejo udeležiti vsi umetniki in strokovnjaki, ki bivajo v dravski banovini.
Format vposlanega osnutka mora obsegati 95X126 cm.
Koncepcija osnutka je svobodna, vendar pa mora ustrezati naunenu in smotru lepaka, to so slovanski plesi, glasba in kultura sploh.
Besedilo lepaka: Slovanski plesi. — Ljubljanski velesejem. — J. do 10. sep. tembra 1934. Crke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagraienega osnutka je zavezan vstaviti v litografi-
čnem zavodu tudi besedila v petih drugih jezikih.
Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20. maja t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. in 30. junijem t. 1.
Vsi vposlani osnutki bodo razstavljeni v posebni koji Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija.
Žirija: Po dva zastopnika mestne občine ljubljanske in uprave velesejma, gospodje Božidar Jakac, Ivan Vavpotič in Inž. arh. Jože Platnar.
Nagrade: 1 po Din 3000 , 1 po Din
1500,— in 3 po Din 500.—.
Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, čim predloži litografični zavod poskusni odtis.
Soort
Ljubljanski ŽSK Hermes zopet v Mariboru. v nedeljo 15. t. m. gostuje v Mariboru zopet enajstorica ŽSK Hermesa, in sicer bo tokrat nastopila proti ISSK Mariboru. Zadnje srečanje med obema nasprotnikoma pred 14 dnevi se je kakor znano končalo s pičlo zmago Ljubljančanov. V nedeljo pa se nudi ISSK Mariboru prilika, da ta poraz popravi, na drugi strani pa sc nudi domačinom prilika, da si že vendar enkrat priborijo prvi dve točki. Tekma se bo pričela ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Sodji bo g. Nemec.
Cakovečki SK v Gradcu. ČSK bo jutri, v soboto 14. tm. in v nedeljo 15. tm. odigral dve tekmi v Gradcu v okviru nogometnega turnirja, ki ga priredi grahka Avstrija. Prvo tekmo bo ČSK odir al s SK Sturmom, drugo pa s SK Avstrijo.
Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v table tenisu za leto 1934 bo 28. in 29. tm. v Ljubljani. Prijave je treba poslati do 26. t. m. s prijavnino na naslov L. Griinfeld, Ljubljana, Masaryko-va cesta 64.
Nov svetovni rekord. Američan Martv je v Newyorku postavil nov svetovni rekord v skoku v višini, in sicer na 2OT cm. Dosedanji svetovni rekord je znašal 203 cm.
!a
i\m brez ur tip
6
,47S Prsa in vrat................Pin	6—
Končna, ledvična in kotleti . ,,	8—
Pleče .......................,12.—
Zrezek ....................„	14.—
Za številen obisk se cenj. odjemalcem priporoča
let. Benko. Aleksandrova 19
POZOR!
teletino prodaja od sobote dalje vsak dan /SL
po Din ^ ' in # *
5 stojnica od Velike kavarne Glavni trg
H90
Razno
SVETLI PREMOG DIN 37.-. suhi kolobarji Din 4.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, MagdaIenski Dark, Telefon 2715.	1428
Sobo odda
»VČLKISCIiER BEOBACHTER« PLOMBIRAN.
Naročniki Hitlerjevskega glasila »V61-kischer Beobachter« v tujini so v zadnjem času opazili, da je list. ki ga sicer v redu sprejemajo, »plombiran«. V desnem oglu je zvezan s kovinasto rinčico. To pa zaradi tega, da ga ne čitajo Avstrijci ko »pasira« njihovo deželo, ker so se jim po njem preveč eedile sline...
Zadnje številke o sovjetski zračni flo-tilji so zelo zanimive in povedo Citate-ljem marsikaj. Koncem lanskega leta so sovjetske zračne proge merile skupno
32.000 km. Sovjetska vlada pa jih namerava letos še povečati in je izdelala načrt, po katerem bo njihova zračna mreža do konca leta merila najmanj
43.000 km, kar pomeni, da bodo sovjetske zračne proge enake dolžini angleških zračnih prog. Ko bo pa druga petletka pri kraju, bodo ruske zračne proge merile najmanj 100.000 km — tako računajo sovjeti. Sovjetska civilna avia-tika je sedaj na tretjem mestu vseh zračnih flotilj sveta. Na prvem so Združene države Amerike, na drugem pa je Francija. Zanimivo je, da sovjeti prevozijo na svojih zračnih progah več potnikov kakor Angleži, tudi uporabljajo letala, da nadzirajo svoje meje, uporabljajo jih v obrambi proti požaru, gozdov in step, kakor tudi za rničevanjc kobilic in komarjev- Lani so sovjetski piloti preleteli .300,000 ha raznih terenov. Civilna letala pa bodo Rusi uporabljali tudi v vojni. To vedo dobro Japonci in imajo prav zaradi tega skomine po sovjetskimi provincah na Daljnem vzhodu.
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom oddani s 1. majem eni nli dvema ose« bam». Vrazova ul. 6, pritličje levo.	1337
VESELJE ANGLEŠKEGA NARODA.
V današnjih resnih časih gospodarske depresije tarejo vse evropske narode hude skrbi, le angleški narod je v zadnjem času prosto zadihal. Vzrok temu je bil državni proračunski dobiček in zmanjšanje brezposelnosti. Angleški državni gospodarstveniki so lani gospodarili tako dobro in racionalno, da so pri-štedili državi nad 30 milijonov funtov. Ta štednja bo imela za posledico nagel padec števila brezposelnih. Po službenih podatkih je število že v prejšnjem mesecu padlo za približno 116.000. Ozdravljenje pa se opaža v vseh krajih države in se je izboljšanje vidno pokazalo zlasti v strokah industrijske delavnosti. Čeprav bo še letos zapustilo šole nad 156 tisoč mladih ljudi in stopilo v življenje, pričakujejo, da to ne bo imelo nobenega vpliva, da ne hi brezposelnost še nadalje padala. Angleški listi obširno pišejo o proračunskem višku in o padcu števil*1 brezposelnih ter naglašajo, da gre Anglija lepši in boljši bodočnosti nasproti.
V vsako sinvpnskn in
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
predstavnik izdajatelja In urednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru.
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik