BOGATI KUPUJEJO USPEH OTROK? Stran 8 OČE SIN -t 22 NT 0179880 MRVAR *ODARSTVO Klavnico odprli za ljudi Specializirana linija za zakol prašičev uspešno testirana - Vprašanja o hrupu, smradu in odplakah - Veterinarski inšpektorji zadovoljni Včeraj popoldne se je za- ključila javna razgrnitev projektne dokumentacije za prizidke ter rekonstrukci- jo prostorov za klanje pra- šičev, danes pa bodo zapi- snik o opravljenem javnem zaslišanju investitorja Me- sarstva Šentjur iz Upravne enote Šentjur poslali Agen- ciji RS za okolje. Le-ta mo- ra v roku 30 dni izdati oko- Ijevarstveno soglasje in če bo le-to pozitivno, bo za Me- sarstvo Šentjur konec za- pletov z 800 milijonov to- larjev vredno naložbo. V šentjurski klavnici so v ponedeljek popoldne odprli vrata za okoliške krajane in druge Šentjurčane, ki so jim razkazali prenovljene klav- niške prostore. V preteklih dneh so v Mesarstvu Šentjur testirali novo specializirano klavno linijo za zakol praši- čev, rezultate posodobitve pa so konec tedna preverili tu- di republiški veterinarski inš- pektorji, ki so bili s klavno linijo v celoti zadovoljni. So- dobno klavno linijo so po be- sedah direktorja Emila Štu- klja med testiranjem obre- menili tudi do predvidenega maksimalnega zakola 90 pra- šičev na uro. V vodstvu pod- jetja so bili veseli, ker med testiranjem ni bilo niti ene- ga samega negativnega odzi- va okoliških stanovalcev, prav tako pa je bilo tudi v času od- prtih vrat, ko si je v samo dveh urah klavnico ogledalo več kot 300 ljudi. V torek so v UE Šentjur pripravili še zaslišanje vods- tva Mesarstva Šentjur v ok- viru javne obravnave pred izdajo gradbenega dovolje- nja za prizidka h klavnici ter rekonstrukcijo prosto- rov za klanje prašičev. Za- slišanje, ki se ga je udeleži- lo veliko ljudi, je trajalo kar tri ure, prikazali pa so tudi film, ki so ga posneli v pri- merljivi nemški klavnici med obiskom delegacije Šentjurčanov, ki si je sodo- ben način dela v klavnici og- ledala prejšnji konec tedna. Največ vprašanj med zasli- šanjem je bilo vezanih na hrup, smrad in klavniške odplake in po besedah Ro- berta Brežana bodo v UE Šentjur danes, po včerajš- njem zaključku javne raz- grnitve, poslali zapisnik Agenciji za varstvo okolja, ki mora zatem v roku 30 dni izdati oziroma zavrniti oko- Ijevarstveno soglasje k iz- daji gradbenega dovoljenja. V Mesarstvu pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje zanesljivo dobili, saj so se s posodobitvijo klavnice obremenilni vplivi na oko- lje bistveno zmanjšali. Z iz- dajo dovoljenja pa bo tudi konec agonije za zaposlene, saj so morali v Mesarstvu za- radi tega, ker se je prenova klavnice zavlekla, v drugi polovici marca odpustiti 45 mesarjev. Slednjim so vmes podaljšali odpovedni rok, ki se jim zdaj s koncem maja spet izteka. IVANA STAMEJČIČ Foto: MOJCA MAROT Med ogledom posodobljene klavne linije so se tisti, ki so poznali klavnico v prejšnji podobi, čudili nad spremembami na bolje. »A dela še niso končana,« je direktor Mesarstva Šentjur Emil Štukelj napovedal menjavo strehe ter ureditev izolacije v depojih za prašiče, obnovo obstoječe čistilne naprave ter posodobitev prezračevalnega sistema. Evropski denar za večjo zaposlenost še letos nacionalna strategija zaposlovanja - Do leta 2014 sedem tisoč novih delovnih mest v regiji V Zrečah je bila v torek regionalna konferenca o pomenu kadrov za tehno- loško in razvojno prestruk- turiranja gospodarstva, ki jo je pripravila celjska raz- vojna agencija. Poleg pred- stavnikov ministrstev za delo in za šolstvo so se je udeležili tudi nekateri teo- retiki, ki se ukvarjajo z raz- vojem človeških virov. Minister za delo Vlado Di- movski je predstavil trg de- lovne sile v Evropski uniji in povedal, so v Evropi že raz- vili socialni model, ki naj bi težil k ravnovesju med eko- nomsko in socialno politiko ter politiko zaposlovanja. Evropa in tudi Slovenija naj bi takšno ravnovesje dosegli z uresničevanjem takoime- novane Evropske strategije za- poslovanja, ki naj bi se finan- cirala iz skupnega Evropskega socialnega sklada. Denar bo- do usmerjali v aktivno pre- prečevanje brezposelnosti, v vseživljenjsko učenje, v raz- voj podjetništva in v spodbu- janje večjega dostopa žensk na trg delovne sile. Sredstva Evropskega socialnega skla- da bo lahko črpala tudi Slo- venija, vendar mora najprej sprejeti svojo strategijo za- poslovanja. V njej bodo, je dejal minister, združili lokal- ne in regionalne zaposlitve- ne programe in pobude. Direktor Regionalne raz- vojne agencije Celje Boris Klančnik je povedal, da je cilj Savinjske regije do leta 2014 odpreti 7 tisoč novih de- lovnih mest in stopnjo brez- poselnosti zmanjšati na osem odstotkov. Regija je že izde- lala koncept razvojno tehno- loškega prestrukturiranja gos- podarstva in pripravila raz- vojne projekte, s katerimi naj bi uresničila ta svoj cilj, za katerega pa potrebuje 350 milijonov evrov. Vsako no- vo delovno mesto stane na- mreč okrog 50.000 evrov. Savinjska regija, ki zaradi propada nekaterih delovno in- tenzivnih panog še vedno krep- ko zaostaja v razvoju, je letos iz programa Phare dobila de- nar za projekte, v okviru ka- terih bo najkasneje do okto- bra morala ustvariti 150 de- lovnih mest. Veliko priložnost Klančnik vidi tudi v postavi- tvi industrijskih con in mreži podjetniških inkubatorjev, ki naj bi kadrovski potenciala re- gije izboljšali predvsem v ke- mični industriji, orodjarstvu, turizmu in poslovnih storitev. JANJA INTIHAR Bosio predsednik podjetnikov Nov 9-članski upravni od- bor Zduženja podjetnikov celjske regije je za novega predsednika združenja iz- volil Huga Bosia, o dveh pod- predsednikih pa bo odločal na eni od prihodnjih sej. Hugo Bosio, sicer Celjan, je lastnik in direktor podjetja Bo- sio, ki ima sedež in proizvod- njo v Štorah. Ukvarja se z izde- lovanjem vseh vrst industrijskih peči in se že vrsto let uvršča na lestvico najhitreje rastočih slo- venskih podjetij. Bosio je na predsedniškem mestu zamenjal Petra Privška. JI, foto: GK V Nazarjah podirajo rekorde Nazarsko podjetje BSH Hišni aparati, ki je del kon- cema Bosch and Siemens Home Appliances Groupe, je lani s prodajo 3,7 milijo- na malih gospodinjskih aparatov ustvarilo 21 mili- jard tolarjev prihodkov ter 1,3 milijarde tolarjev čiste- ga dobička. Kakor je na ponedeljkovi novinarski konferenci pove- dal direktor podjetja Matjaž Lenassi, je bilo preteklo le- to rekordno v njihovem de- sedetnem obstoju - toliko let je namreč minilo, kar so nemški partnerji odkupili te- danjo Gorenj evo tovarno ma- lih gospodinjskih aparatov. Med drugim so se nazarski Hišni aparati uveljavili tudi kot pooblaščeni center za proizvodnjo in razvoj malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon ter okrepil svojo navzočnost na trgih nek danje Jugoslavije. V podjet ju je bilo lani v povprečju za poslenih 626 delavcev, kar j( 100 več kot pred desetletjem Sicer v Nazarjah uveljavlja jo fleksibilno politiko zapo slovanja - v sezoni namreč za poslujejo tudi do 850 delav cev, izven sezone pa je v pod jetju zaposlenih okrog 53(1 ljudi. Nazarsko podjetje ima po sebno mesto tudi znotra; koncema Bosch Siemens največjega evropskega proi zvajalca bele tehnike, saj S{ njihovi zaposleni ponašajo j številnimi inovacijami, ki jili v podjetju še posebej spod bujajo, ter najnižjo stopnje bolniške odsotnosti. »Pred podjetjem, ki je v zadnjih de setih letih za 4-krat poveča lo proizvodnjo, je obetavna prihodnost,« je povedal di rektor Lenassi ter napovedal^ da bodo v BSH Hišnih apara tih v petih letih podvojili se danji obseg proizvodnje tei začeli izdelovati aparate za toplotno obdelavo hrane. US BSH Hišni aparati tri če- trtine izdelkov izvozijo v Nemčijo, 3 odstotke jih pro- dajo na ameriškem trgu, 11 odstotkov pa na slovenskem trgu. Letos so za območje nekdanje Jugoslavije prev- zeli tudi prodajo velikih gos- podinjskih aparatov. Sprta partnerja spet skupaj Družbi Celjski sejem in Hair Fashion iz Maribora sta očitno pozabili na vsa nesoglasja, saj bosta letos spel skupaj organizirali sejem Lepota las in telesa. Sejen bo na celjskem sejmišču 27. in 28. septembra, na njen pa pričakujejo blizu sto razstavljavcev. Namestnica direktorja Celjskih sejmov Breda Obrez Pr^ skar in direktor podjetja Hair Fashion Roman Hlep sta pove dala, da so se po prvem sejmu, ki je bil leta 2001, njihove pot »zaradi čudnega spleta okoliščin pač razšle, kar pa je na slo vensko profesionalno lepotno tržišče vneslo veliko zmede.* Na zahtevo razstavljalcev so ponovno združili moči, zato lah ko obiskovalci letos pričakujejo še boljši in večji sejem, ki bi morda že letos dobil tudi mednarodne razsežnosti. Za začetek bodo k sodelovanju pritegnili Hrvate, ki n^ bi se udeležili nekaterih tekmovanj, sicer pa bo na sejmi tudi letos veliko podjetij, ki v Sloveniji prodajajo izdelke znanih svetovnih blagovnih znamk ter opremo za frizer- ske in lepotne salone. Tako kot je že običaj, bo dvodnevno dogajanje na razstavišču spremljalo več delavnic, pred- stav v živo in strokovnih predavanj. JI NA KRATKO Dobiček za razvoj Delničarji Zdravilišča Laško so na skupščini podprli vi predlagane sklepe uprave nadzornega sveta družbe in pre( stanek bilančnega dobička v višini 36 milijonov tolarje razporedili v druge rezerve, ki jih bodo namenili za razvi zdravilišča. Na seji so imenovali nov nadzorni svet. Me predstavniki kapitala ne bo večjih sprememb, saj bodo nadzornem svetu še naprej Jožef Pušnik, Olga Jakhel De gan in Tone Turnšek, edini novi član je Andrej Vesenjak. zdravilišču so lani poslovali bolje kot so načrtovali, poda ki za letošnje prve štiri mesece pa prav tako kažejo dobr( Načrtovano število nočitev so že presegli za petino, prihoi ki pa so se povzpeli na 850 milijonov tolarjev, kar je za 1 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Drofenik ne gre nikamor Po Celju so že drugič v zadnjega pol leta zakrožile govori ce, da Dušan Drofenik zapušča upravo Banke Celje in odh< ja v Etol za predsednika uprave. Drofenik je takšna namige vanja, ki jih je večkrat slišal tudi sam, odločno zavrnil. D< jal je, da bo upravi banke prihodnje leto res potekel mai dat, vendar za zdaj še nihče, niti predsednik niti oba člani ne razmišlja, kako se bodo odločili za naprej. Zato so tu( govorice, da naj bi se predsednik uprave Niko Kač odprav Ijal v pokoj, zvite iz trte, širili pa naj bi jih tisti, ki jih sk( mina Kačev stolček. (JI) Št. 22 - 29. maj 2003 GOSPODARSTVO Turisti donosnejši od jabolk Bistriški podjetnik Stanislav Pšeničnik bogati ponudbo hotela Sava - Prvi skupni projekt slatinskih hotelirjev v hotelu Sava v Rogaški Slatini so jninuli petek odprli terme Lotus. Na 1,200 kvadratnih metrih so uredili de- ^vnosti, ki jih hotel doslej ni imel, »ostje pa so jih pogrešali. Večji del erm, v katerem je manjši bazen s ter- aalno vodo, je v novem prizidku, do- iro tretjino prostorov, v katerih so sav- le in lepotilni salon, pa so uredili v totelu. Naložba, pri kateri je z nepo- rratnimi sredstvi sodelovala tudi dr- ava, je stala nekaj manj kot pol mi- ijarde tolarjev. Ob gradnji prizidka za terme so »os- ežili« tudi pročelje hotela, januarja pri- lodnje leto pa se bodo lotili še notra- ijosti in za začetek prenovili polovico ob. »Hotel je star že več kot dve deset- etji in nujno ga moramo posodobiti, e se želimo postaviti ob bok najbolj- im hotelom z wellness ponudbo v Slo- eniji,« je ob otvoritvi povedal lastnik 1 direktor družbe Hotel Sava Rogaška tanislav Pšeničnik, Poudaril je še, a vse dosedanje in načrtovane nalož- e pomenijo, da se bo s turizmom uk- arjal še naprej in da se kot lastnik ne amerava umakniti iz Rogaške Slati- e. Pšeničnik je Savo s hotelom Zagreb, i imata skupaj največje število postelj Rogaški Slatini, kupil leta 2000 od lanke Celje. Pred tem se je v svojem istriškem podjetju Plod ukvarjal s tr- [ovanjem s sadjem in zelenjavo ter s ynetijstvom. Pranžerija združuje Stanislav Pšeničnik bo sodeloval tu- li pri urejanju območja nekdanje vrt- larije, ki je v neposredni bližini hotela lava. To bo prvi skupni projekt slatin- kih hotelirjev, saj bo družbi Zdravi- išče Rogaška in njenim največjim del- ličarjem (podjetjem Rogaška Crystal, Vesnine Žerak, Hotel Sava, Zdravstvo logaška) k sodelovanju najverjetneje ispelo pritegniti tudi Jožeta Pipenba- lerja in njegove Terme Rogaška ter še nekaj drugih lastnikov hotelov. »Če nam projekt uspe, bo to najpomembnejša stvar, ki se bo za dobro celotnega zdra- vilišča zgodila v zadnjih treh ali štirih letih. Slatinski hotelirji, ki so doslej za prenovo svojih objektov namenili že precej denarja, končno ugotavljajo, da se jim bolj izplača vlagati v skupne pro- jekte, kot da vsak dela nekaj po svoje. Takšno sodelovanje bo zagotovo dalo nov zagon za še hitrejši razvoj Rogaške Slatine in pripomoglo k večji prepoz- navnosti kraja na trgih zahodne Evro- pe,« je prepričan predsednik uprave Zdravilišča Rogaška Iztok Lipovšek. Na območju nekdanje vrtnarije, ki je v lasti Zdravilišča Rogaška, naj bi zrasel večnamenski prireditveni prostor z letnim gledahščem in kinom. V osred- njem objektu vrtnarije, tako imenova- ni oranžeriji, naj bi bili kavarna, raz- stavna galerija za Mullerjevo zbirko gra- fičnih listov ter muzej mineralne vode donat. Enega od prostorov bi v brez- plačen najem ponudili občini, da bi v njem uredila prostor za bogato zbirko kaktej, ki jih je dobila v dar. Pod oran- žerijo bi zgradili še podzemne garaže, ki bi jih uporabljali tudi gostje hotela Sava. Iztok Lipovšek o vrednosti projekta še ne želi govoriti. Pravi, da so za zdaj pripravili le idejne zasnove, konkret- nejših načrtov pa se bodo lotili šele po- tem, ko bo občina izdelala spremem- be prostorskih načrtov. Soglasje zavo- da za varovanje naravne in kulturne de- diščine ter kulturnega ministrstva za po- sege v oranžerijo, ki je spomeniško zaš- čitena, že imajo. JANJA INTIHAR Foto: Arhiv Hotela Sava S termalnim bazenom se želi Sava postaviti ob bok najboljšim slovenskim vveliness hotelom. Lastniki Atomskih toplic se bodo na sji skupščine, ki bo prihodnji mesec, lorali odločiti, ali se strinjajo s spre- lembo imena podjetja. Uprava in nad- ttmi svet sta predlagala, da bi se celot- 0 podjetje in ne samo ena od storitve- ih znamk imenovalo Terme Ohmia. a seji bodo odločali tudi o višini divi- ende ter o dokapitalizaciji, s katero bodo brali denar za nakup Hiheljskih to- lic. V Atomskih toplicah so znamko Ter- le Olimia začeli uporabljati decembra ta 2000. Direktor Zdravko Počivalšek takrat pojasnil, da si na domačem in ijem trgu želijo zgraditi povsem novo )dobo, pri čemer naj bi jim pomagala Idi nova znamka, s katero so poimeno- ili svojo najpomembnejšo storitev - zdra- liški turizem. Za spremembo so se od- Čili, ker so bili prepričani, da zlasti tuj- I, ki so imeli do takrat v strukturi vseh )stov dokaj skromen delež, od obiska Iravilišča odvrača predvsem njegova itomskost«. Uvedba novega imena je med domači- povzročila nemalo razburjenja, najbolj asen je bil oče Atomskih toplic, danes pokojni Franc Renier. Pa so se strasti kmalu umirile, čeprav so v kraju razmišljali celo o referendumu. Čeprav je vodstvo zdravi- lišča nenehno poudarjalo, da je bojazen, da bo ime Atomskih toplic šlo v pozabo, povsem odveč, odločitev o preimenova- nju podjetja ni presenetljiva. V dveh letih in pol se je namreč naziv Terme Olimia zelo dobro prijel. Železnica spet prodaja Delničarji zdravilišča naj bi letos za del- nico dobili 70 tolarjev bruto dividende, kar je za 10 tolarjev več kot lani. Za divi- dende bi porabili dobrih 41 milijonov to- larjev bilančnega dobička, ki v celoti zna- ša 180 milijonov tolarjev. Z nekaj več kot 5,6 milijona tolarjev bi nagradili nadzor- ni svet, preostanek dobička pa bi prenesli v prihodnja leta. Bolj kot sprememba imena podjetja in višina dividende pa bo na seji pomem- bna odločitev o dokapitalizaciji. Brez sve- žega denarja namreč zdravilišče ne bo moglo kupiti Tuheljskih toplic. Dogovor- jeno je že, da bosta pri dokapitalizaciji sodelovali le Kapitalska družba in Kre- kova družba oziroma njen pid Zvon Ena, ki je postal delničar zdravilišča šele le- tos, ko je od Slovenskega investicijskega sklada odkupil nekaj več kot 10-odstotni lastniški delež. Družbi bosta kupili vsa- ka po 117000 delnic, ki bodo v nominal- ni vrednosti 2.000 tolarjev, njihova pro- dajna cena pa bo 4.300 tolarjev. To po- meni, da bo vsaka od njiju za svoj novi paket delnic odštela nekaj več kot pol milijarde tolarjev. Ali bosta Kapitalska in Krekova druž- ba, ki je med drugim večinska lastnica v Termah Dobrna, sodelovali tudi pri na- kupu deleža, ki ga prodajajo Slovenske železnice, nam ni uspelo izvedeti. Slo- venske železnice, ki imajo dobrih 28 od- stotkov vseh delnic zdravilišča in so nje- gov največji posamični lastnik, so namreč prejšnji teden spet objavile javni razpis o prodaji svojega deleža. Delnice Atom- skih toplic so prodajali že lani, vendar je bil razpis neuspešen. Koliko ponudb, če sploh, so dobili takrat in kakšne so bile, vodstvo železnic nikoli ni želelo poja- sniti. JANJA INTIHAR Ameriški dolar dela preglavice Na domači borzi se od prejšnje srede ni zgodilo nič pre- tresljivejšega. Do minulega petka je bilo trgovanje izrazito obvezniško, kar še posebej velja za sredo, ko je bil kar dobr- šen del prometa opravljen z republiškimi obveznicami. Med delnicami so bile, glede na promet, v ospredju delnice Kr- ke, Petrola, Pivovarne Laško ter Mercatorja. Slednje so do- živele tudi rahel padec tečaja, kar pa je bila posledica sredi- nega datuma zajema dividende. Med zanimivejšimi dogaja- nji na slovenski borzi lahko omenimo še petkov »polet« tečaja Krone Holdinga, kateremu se je enotni tečaj povečal kar za 52 odstotkov. Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 21. 5. do 28. 5. 2003 Počivalšek radira atome Atomske toplice naj bi tudi uradno postale Terme Olimia - Z dokapitalizacijo do milijarde tolarjev za nakup Tuheljskih toplic Dividenda Krke 1.050 SIT Med najbolj nihajoče lahko uvrstimo predvsem delnice Pivovarne Laško, ki so tako od prejšnje srede pa do pone- deljka zrasle za 1,46 odstotka, nekoliko hladnejši tuš pa jih je prizadel s torkovim padcem za 1,31 odstotka. Njihovo nihanje je mogoče posledica špekulacij glede odločitve Pi- vovarne Laško o sprejemu pogojev, ki jim jih je predlagal urad za varstvo konkurence. Tako se počasi bliža konec pivovarske vojne, v kateri večina že vidi(mo) zmago v ro- kah Laščanov. V ponedeljek pa je tudi novomeški farmacevt Krka objavil pričakovan sklic skupščine ter predlagano vi- šino dividende. Le-ta bo znašala 1.050 SIT, kar glede na torkov enotni tečaj pomeni 2,5-odstotni dividendni donos. Njena višina me ni čisto nič presenetila, saj s tem Krka le še nadaljuje ustaljeno dividendno politiko, ki zajema izplače- vanje približno 35 odstotkov tekočega čistega dobička. Pod- jetje je tudi objavilo, da poslovanje sicer poteka po priča- kovanjih, nekoliko pa jim »nagaja« šibak ameriški dolar (v primerjavi z evrom), ki pa verjetno dela preglavice tudi še kakšnemu drugemu slovenskemu podjetju. Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 21. 5. do 28. 5. 2003 Premočan evro lahko tudi škodi Podobne težave s šibkim ameriškim dolarjem v razmerju z evrom (oziroma premočnim evrom) pa imajo tudi druga evropska (predvsem izvozna) podjetja. Tem se zaradi stal- nega večanja tečaja evra v primerjavi z dolarjem manjša prodaja v Ameriki, saj so njihovi izdelki tam vedno dražji. To pa se trenutno pozna tudi pri upadanju vrednostih evropskih delnic, še posebej nekaterih avtomobilskih. Večjo korekci- jo tečaja evropskih delnic navzdol so zaradi šibkosti dolar- ja vlagatelji občutili prav v minulem tednu. Kratkoročno še ne vidim možnosti, da bi se dolar okrepil, zato tudi raznim valutnim špekulantom še ne svetujem nakupa te valute. Res je, da se je sedaj dolar že izjemno pocenil, a to glede na trenutne razmere koristi le ameriškemu gospodarstvu. VALTER GRILANC analitik Št. 22 - 29. maj 2003 8 lUCTUALNO POZOR, HUD PES Pozor, ne ščij na gradu Park Boboli, Firence, po- darjen mestu Firence, daro- valka poslednja Medičejka, vstopnina par evrov, Firen- čani imajo zastonj. Nebeš- ki tempelj, Peking, nekoč da- ritveni tempelj kitajskih ce- sarjev, okoli njega ogromen park, zasnovan po vseh pra- vilih fengšuja. Vanj hodijo Pekinžani spuščat zmaje in tja vodijo na sprehod svoje ptiče, pravzaprav ptičje klet- ke s ptiči v njih. Sicer je to moj razum zmeraj begalo, na koncu sem si pojasnil, da ptiče tja pripeljejo, da še globlje zahrepenijo po svo- bodi, po modrem nebesnem svodu, da zaužijejo druga- čen zrak, ujamejo kakšno erotično vonjavo, Kitajci za- njo biti kruti. Dejstvo pa je, da je park zanje zastonj, dru- gače je vstopnina par dolar- jev. Dimenzije omenjenih kompleksov - gigantske. Po svetu je takšnih prime- rov, kolikor hočete. Praktič- na rešitev, ni kaj. Z vstopni- no pokrivajo vzdrževalce in zaposlene, na neki simbol- ni ravni pa so obe »zname- nitosti« povzdignili na nekaj kar je vredno plačila vstop- nine; povedano s parolo li- beralnega kapitalizma, loka- ciji sta dobiU svojo tržno vrednost in hkrati nista iz- gubili svoje funkcije mest- nih sprehajališč, prostora za oddih meščanov. Boboli pre- more še odlično panoramo. Panorama pa običajno sta- ne. Na panoramskih točkah so običajno lokali, tam naj- dete prodajalce spominkov, včasih celo kaj več. Najbolj- ša panorama Celja je seve- da pogled z gradu in nekoh- ko slabša z Miklavškega hri- ba. Grad je čudovito prenov- ljen in prenova še teče; re- snično pohvale vredno in dokaz, da ni vse črno. Am- pak!!! Kakšen smisel ima obnova gradu, če ga ne trži- mo? Zgodovinski, kulturni, umetnostno-zgodovinski? Kakšno vrednost ima grad, če je zastonj, podobno kot lapidarni ostanki za Pokra- jinskim muzejem, po kate- rih ščijejo in kozlajo nažga- ni srednješolci in psi? Kak- šno vrednost ima grad, če ne premore poštene restavraci- je, poštene spominkarnice, za povrhu vsega pa še zra- ven, ob enormnih vsotah, ki so bile vložene v prenovo, poslušamo abotne, absurd- ne in za podpovprečen IQ ža- ljive obrazložitve, da Celj- ski grad ne premore ureje- nega odtoka ali pak nekaj po- dobnega, kar bi omogočilo kvahtetnejšo gostinsko po- nudbo. Za zjokat! NIKAKRŠEN, POUDAR- JAM, NIKAKRŠEN argument te vrste ne more priti v po- štev, da se opravičuje ta sra- mota. Kot v vseh mojih pisa- rijah tudi v tej ne želim ne- koga »pribiti na križ«, pač pa spodbuditi TAKOJŠNJO re- šitev tega, čemur še problem ne morem reči. Primeri so v svetu: vstopnina za prišleke, gratis za Celjane in ureditev tržne turistične infrastruktu- re, ki mora seveda sovpadati s podobo objektov. Za lapi- darij pa konkretno predla- gam ograditev in vstopnino, naj ga mularija žre drugje, se bodo znašli, brez skrbi, če ne drugje, nekje na nabrež- ju Savinje, ki je tudi ena iz- med morebitnih lokacij za letni vrt, pivski vrt nekakšne- ga muzeja, za katerega od- meva glas iz daljne preteklo- sti, glas senatorja Kata, ki še zmeraj z uresničljivo vizijo stoji pred mestnim munici- pijem mesta Celeie. Z vešči- no pravega rimskega retor- ja, z dvignjenim kazalcem ari- stokrata, pravi: »Sicer sem pa mnenja, da je potrebno v va- šem Noriku postaviti pivo- varniško-hmeljarski muzej, ne bi bilo slabo, če bi premi- slili še o pivovarnišld cesti na relaciji Žalec-Celje-Laš- ko.« MOHOR HUDEJ Tisočaki za šolski uspeli Je boj za točke v devetletki prinesel tudi podkupnine? - Država ne ve nič Maj in junij sta v zname- nju boja za točke. Začne se že v osnovni šoli, kjer se učenci borijo za čim boljši uspeh, ki je pol vstopnice za dobro srednjo šolo. Starši seveda želijo pri tem poma- gati, vendar pa naj bi v ne- katerih šolah šlo to malce predaleč. V devetletkah naj bi se namreč začelo podku- povanje učiteljev. Premožni starši naj bi v že- lji pomagati otroku podku- povali učitelje (in menda celo ravnatelje), da bi otroku pri ocenjevanju dali več točk. S tem bi otrok imel najprej možnost vstopa na višjo ra- ven zahtevnosti, ob koncu šo- lanja pa bi več točk prineslo tudi višjo oceno in s tem več možnosti za vstop v želeno šolo. Za vstop v srednjo šolo namreč odločajo (spet) toč- ke, ki so seštevek ocen pred- metov pri državnih preizku- sih in ocene, ki jih je učenec dobil v šoli s strani učitelja. Točke lahko na tak način ze- lo spremenijo otrokovo živ- ljenje. Otroci se v večini pri- merov pomembnosti točk ne zavedajo. Prav zato naj bi star- ši z denarjem podkupovali učitelje. Na Celjskem so le štiri os- novne šole, ki imajo devet- letko tako v prvem kot tudi sedmem (takrat se otroci raz- vrstijo v ravni) razredu: II. OŠ Celje, OŠ Polzela, OŠ Ro- gatec in OŠ Šempeter v Sa- vinjski dolini. Ravnatelji vseh šol zatrjujejo, da podkupo- vanja na njihovih šolah ni. Čeprav ravnateljica OŠ Šem- peter Mca Čretnik pravi, da je zanj že slišala. Prav nič o domnevnih pod- kupovanjih ne vedo na Inš- pektoratu RS za šolstvo in šport. Še več, zdi se, kot da zanj sploh nočejo slišad. Na vprašanje, ali so na inšpek- torat že dobili kakšno prija- vo, je glavni inšpektor mag. Alojz Širec stoično odvrnil: »Prvič slišim za kaj takega in tudi o tem nič ne vem.« »Pa boste sedaj kaj naredi- li, ko veste, da se to morda dogaja?« »Ne moremo nič, ker mo- ra bid prijava o morebitnih kršitvah podkrepljena z do- kazi,« je zaključil Širec. Pri tem je seveda vsem ja- sno, da je dokaze zelo težko dobiti. Tisti, ki je podkup- nino dal, se s tem ne bo hva- lil. Tisti pa, ki je podkupni- no sprejel, bo govoril še manj. Kot možen dokaz za podku- povanje bi po besedah Širca lahko šteli tudi indic, da se je dejanje zgodilo. Če bi na primer učenec, ki je v šoh dobival nizke ocene, na kon- cu prišel v najvišjo raven aU dobil zelo veliko točk, bi bil to indic, da je šlo za podku- povanje. Z zahtevo po doka- zih so se na inšpektoratu za- varovali pred morebitnimi lažnimi prijavami. Vendar na ta način ljudi silijo, naj opra- vijo njihovo delo in sami zbe- rejo dokaze. Pa čeprav so na- vadni smrtniki veliko bolj kot državni organi omejeni pri brskanju po umazanem pe- rilu drugih. Več zagnanosti so pokaza- li na Uradu za preprečevanje korupcije. Tudi njih ni nih- če obvestil o domnevnem podkupovanju učiteljev, bi pa takšne prijave z veseljem obravnavali. Metanje denarja skozi okno Najbolj absurdno pri vsej zgodbi je dejstvo, da je (dom- nevno) podkupovanje popol- noma brez smisla. Starši lah- ko namreč sami dosežejo, da se otrok šola na višji zahtev- nostni ravni. »Učenec in uči- telj, ki uči določen predmet, sedeta skupaj in drug druge- mu povesta, v katero zahtev- nostno skupino bi učenec so- dil. Staršem pošljemo dopis, da so s tem seznanjeni in po- tem lahko dajo pripombe na izbrano raven. Če pa starši me- nijo, da otrok sodi bodisi na višjo bodisi nižjo raven, se s starši v šoli pogovorimo, zra- ven pa sodelujejo vsi učitelji' tistega predmeta, obe sveto- valni delavki in jaz,« pravi rav- natelj II. OŠ Celje Igor Topo- le. Če starši torej vztrajajo, lahko otrok kljub slabšemu uspehu šolanje nadaljuje na višji težavnostni ravni. Podkupovanje je vsekakor medvedja usluga učencu. Učenec, ki bi morda težko izdeloval razrede tudi v 2. rav- ni, še težje (ali celo ne) izde luje 3. raven. Če pa gre tu le za končne točke, se bo slab- še znanje pokazalo pri »ek- stercih«, ki pri končnem se števku točk za vpis v srednjo šolo predstavljajo 50 odstot kov celotnega uspeha. In tu- di če bo imel vse (kupljene) točke iz šolskega uspeha, mii bo slabši rezultat na testih prav tako onemogočil vpis na srednjo šolo. , Pri kupovanju točk in tudi pri zahtevah staršev za vpis otrok na višjo raven je sku- pen predvsem pritisk na otro- ke. To pravi tudi ravnateljica OŠ Polzela Marinka Marovt: »Šolanje otroka na previsok) zahtevnostni ravni mu škodi.* Tako bo namreč veliko težje sledil pouku, ki bi bil v pri- merni zahtevnostni skupini prilagojen njemu. Poleg teg^ pa je prav tako možno na niŽ' ji ravni doseči vse točke. Ne kateri starši so to že ugotovili in sedaj se že pojavljajo zah- teve po vključitvi otrok n^ nižje zahtevnostne ravni. ŠPELA OSEt Delitev po sposobnosti Devetletka ima v prvem triletju opisno ocenjevanje, hkrati pa se v tem triletju znotraj razreda že izvaja prva delitev na zahtevnostne ravni. To pomeni, da učitelj presodi zmožno- sti, sposobnosti in interese otrok in na tej podlagi oblikuje različno zahteven način dela z njimi. Naslednje triletje se opisno ocenjevanje dopolnjuje s številčnim. Hkrati pa pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku že poteka nivojski pouk v različno zahtevnih skupinah. Za določeno raven se ■ odločijo skupaj učitelj, učenec, socialna delavka, zadnjo besedo pa imajo starši. V tretjem triletju je ocenjevanje izključno številčno, pouk pa pri prej omenjenih predmetih^ poteka izključno nivojsko (tudi z delitvijo v razrede z raz- lično zahtevnostjo pouka). Ocenjevanje pri teh predmetih je po 10-stopenjski točkovni lestvici, ob koncu leta pa se dobljene točke pretvorijo v ocene. Če učenec na 1. ravni (osnovna) doseže 6 točk, to pomeni, da je dosegel standar- de znanja; na 2. ravni mora za to zbrati 8 točk, na 3. ravni vseh 10. Možno pa je seveda prehajanje med ravnmi. Ivica Čretnik Igor Topole Marinka Marovt Št. 22 - 29. maj 2003 INTERVJU Grofica^ ki je redila kokoši S Špelo Janežič odkrivamo življenje v velenjski vili Herberstein, za katero je mogočna rodbina vložila denacionalizacijski zahtevek Se kdaj vprašate, kakšne zgod- t)e se skrivajo za mogočnimi graj- skimi zidovi? Je bilo življenje po- dobno našim predstavam o živ- ljenju grofov in plemičev ali pa stare zgradbe skrivajo trpljenje in obup? S pomočjo Špele Jane- žič smo odgrnili nekaj zaves in odpihnili del prahu iz življenja vile Herberstein v Velenju, ki je v zadnjem času postala izjemno za- nimiva za javnost. Minuli teden je ministrstvo za kul- turo zavrnilo zahtevo treh dedičev družine Herberstein za vrnitev nji- hovega premoženja v Sloveniji. Gre za gradove Ptuj, Hrastovec in Vur- berg ter vilo Herberstein v Velenju, po uradni obrazložitvi pa dediči niso bili jugoslovanski državljani. Pred- stavniki Herbersteinov so napove- dali pritožbo zoper odločbo mini- strstva. O vili v Velenju smo se po- govarjali s Špelo Janežič, ki se z zgradbo ukvarja že dobra štiri le- ta. Najprej je izdelala raziskoval- no, nato diplomsko nalogo, sedaj pa nastaja še knjiga. V tem času se je dokopala do vrste informacij, ki v marsičem postavljajo na glavo zgodbe o nastanku vile in grofov- skem življenju - »pa čeprav sem z raziskovanjem začela 20 let prepoz- no, saj je ljudi, ki o tem kaj vedo, vedno manj,« trdi diplomirana prav- nica, ki se na celjskem sodišču pri- pravlja na pravniški državni izpit. »Predvsem me je zanimalo živ- ljenje v vili in na posestvu Herber- stein na podlagi ljudskega spomi- na ter pravni vidik, prenosi pravic in podobno. O vili ni bilo napisa- nega skoraj ničesar, dotlej znani po- datki pa so bila zgolj ugibanja, ki pa jih moja raziskava ni potrdila,« pravi Špela, ki ji zgodovina vile Her- berstein tudi kot Velenjčanki po- meni pravi izziv. Zakaj Herbersteini - je na od- ločitev vplivalo življenje v Vele- nju ali želja po raziskovanju pre- ' teklosti? Nenehno smo se vozili mimo vi- le, o njej pa nisem našla nič upo- rabnega. Pobudo o raziskovalni na- logi so dali v velenjskem muzeju ' na predlog družbe Gorenje, začela pa sem praktično z ničle. Moti pa me, ker sedaj v nekaterih publika- cijah o Velenju dobesedno povze- majo moje informacije, do kate- rih sem se s trudom prikopala. Tu- di zato nameravam izdati knjigo o Wli Herberstein. Kakšna je v grobem zgodovi- na vile? Herbersteinovi so vilo kupili šele Po koncu prve svetovne vojne, to- fej leta 1918, v njihovi lasti pa je Ostala do konca druge svetovne voj- ie. Prej je bilo to samo posestvo v Izmečki lasti, ki so ga konec 19. stoletja kupili plemiči in dali na Ijem postaviti vilo. Vila je bila Ograjena okrog leta 1890, pred Her- bersteini pa so se zvrstili kar trije lastniki. Nad vhodom je grb, ki pripada prvim lastnikom, rodbi- ni Ritter de Zahony. To so bili povz- petniki iz Gorice, ki so obogateli s trgovino s sladkorjem in bih povzdignjeni v plemstvo. Ni zna- no, zakaj se je rodbina de Zahony odločila za Velenje, vendar pa ob- staja vez med prvimi lastniki vile in velenjskimi graščaki - njihova hčerka se je namreč primožila na Velenjski grad. Drugi lastnik je bil Alfred Ritter, o njem pa ni veliko znanega. Tretji lastnik je bil Jo- seph Eder. V njegovem času je vila še pridobila na veljavi, saj je združil posestvo in ga ogradil. Nato so prišli Herbersteini. Po drugi sve- tovni vojni so bile v vili pisarne, kasneje dom za ostarele, v začet- ku sedemdesetih let pa jo je prev- zelo Gorenje, ki je vilo preuredi- lo v reprezentančni objekt in ji dalo sedanjo podobo z restavracijo, pre- nočišči, parkom... Kakšno vlogo je imela vila v Ša- leški dolini? Vila je v Šaleški dolini nekdaj predstavljala prostorsko dominanto - na starih razglednicah iz tega ob- dobja je bila pogosto upodobljena poleg Velenjskega gradu, gradu Ša- lek, trga Velenje ali cerkve sv. Mar- tina. Vila se je najprej imenovala vila Ritter, nato - tudi za časa grofi- ce Marije Ane Herberstein - Novi Šalek ali nemško Neu Schallegg. Šele po drugi svetovni vojni so jo imenovali vila Herberstein. Kakšna rodbina so bili Herber- steini? Rodbina se v virih omenja že v 12. stoletju. Njeni pripadniki so bili pomembni možje na pomembnih funkcijah - dva sta bila ljubljanska škofa, eden tržaški škof, najbolj znan pa je Žiga Herberstein, avstrij- ski poslanik v Moskvi. Vplivna rod- bina je imela v lasti ogromna po- sestva, ne le v Sloveniji, temveč tu- di v drugih državah. Vila v Velenju je bila last grofice Marije Ane Her- berstein, rojene Galen. Gj-ofica, Nemka po narodnosti, vendar ju- goslovanska državljanka, se je v rod- bino primožila, z možem pa nista živela skupaj. Najprej je živela na Ptuju, potem pa je kupila vilo v Ve- lenju. Kakšno je bilo življenje Marije Ane Herberstein? Kot si ga pred- stavljamo iz filmov o plemičih ali pa je bilo podobno življenju pre- možnejše meščanske družine? Grofica je sicer imela stike z družino, vendar pa je v Velenju ži- vela sama, brez moža, s katerim uradno nista bila razvezana. Z njo niso živeli niti že skoraj odrasli otroci. V Velenje so prišli hišni du- hovnik pater Keller, najmlajši sin ter služinčad. Na posestvu so se najprej ukvarjali z rejo kokoši, ven- dar pa je posel propadel zaradi ko- košje kuge. Grofica je o reji koko- ši pisala članke in na neki razstavi prejela kraljevski pokal za tako imenovano štajersko kokoš. Nato so gojili zajce in jih česali za vol- no, grofica pa je celo sama pletla. Gojili so zelišča, na njivah pred- vsem meliso, ter ržene rožičke - iz njih so pridobivali osnovno se- stavino za zdravilo za srce. Grofi- ca je gojila še dalije, iz gradu Li- bochovice na Češkem jih je v Ve- lenje prinesla več kot 30 vrst. Ne- ka vrsta dalije se je celo imenova- la Marija Ana Herberstein - kljub prizadevanjem pa mi ni uspelo ugo- toviti, kako je izgledala. Ukvarja- li so se tudi s sadjarstvom, gojili vrbe za šibe... Grofica je nadzira- la vse delo, gotovo pa je na njena prizadevanja vplivala tudi gospo- darska kriza koncem tridesetih; Lahko sklepamo, da ni živela naj- bolj lagodno. Verjetno je imela tudi pomočni- ke... V začetku je bilo v vili precej slu- žinčadi: sobaric, strežnic, spletičen in podobnih pomočnic, kasneje so imeli le še vrtnarja, pri drugih opra- vilih pa so pomagali domačini. Gro- fica se je namreč 13 let po tistem, ko je kupila vilo, preselila v manj- šo hišo pod vilo. Ko se je preselila, je odpustila večino zaposlenih, ohra- nila je le ljudi, ki jih je nujno po- trebovala. Tako grofica, verjetno za- radi visokih stroškov, sploh ni ži- vela v vili Herberstein. Otroci so jo imeli zelo radi in jo obiskovali, tu- di vnuki se je spominjajo kot pri- jazne gospe. Delavci pravijo, da je bila precej stroga in je znala nasto- pati kot grofica. Morali so ji celo poljubljati roko. V nekem obdob- ju je bil Herberstein med domači- ni sinonim za plačano delo, kasne- je pa se je to seveda spremenilo. Je grofica Marija Ana igrala po- membno vlogo v takratnem družabnem življenju? Družila se je z grajskimi ljud- mi, torej z graščaki z Velenjskega gradu in gradu Turn, baronije v Šmartnem ob Paki... Nikjer pa ni- sem zasledila, da bi bila še druga- če, recimo kot dobrotnica, vklju- čena v družabno življenje. Kar se tiče oblačenja, je nosila prepro- sto obleko, klobuk iz hermelina in rokavice. V bistvu je bila skrom- no oblečena, o kakšnih krinolinah ni bilo govora. Vendar se je v očeh preprostih ljudi že ta oprava zde- la nobel - ne vem pa, kako so jo sodili v njenih krogih. Grofica je veliko kupovala v Celju, predvsem mila in parfume ... V vili so imeli celo kopalnico, kar je bila takrat velika redkost. Seveda ne z umi- valnikom in kadjo, temveč so ime- li manjši bazenček, obložen s ploš- čicami ter peč na žagovino za ogre- vano vodo... Ful nobel. Tudi zato je bila grofica nekaj posebnega. Dejstva so, da je bila 22 let mlajša od grofa, za tiste čase zelo moder- nih nazorov, samostojna in neod- visna ženska močnega karakterja. Povsem se je osamosvojila, čeprav ne vem, ali po svoji volji. Po pri- povedovanju vnuka, grofa Georga Herbersteina, se je znala odločno postaviti zase. Grofica je umrla leta 1944 v Grazu, 11 dni po moževi smrti. Koliko je iz tistih časov spre- menjena današnja podoba vile Herberstein? Zunanjost vile je ostala nespre'- menjena z izjemo petih dimnikov v beneškem slogu, od katerih se je danes ohranil le še eden. Notranjost vile pa je popolnoma spremenje- na. Ohranjena sta le še dva bogato profilirana stropa iz hrastovine. Po eni strani vila je propadala že za časa grofice, po drugi strani pa so po nacionalizaciji ljudje odnesli kar precej stvari... Gotovo gre zahvala Gorenju, da Herberstein ni doži- vel usode podobnih vil, ki tudi v Šaleški dolini žalostno propadajo. Potomci Herbersteinov živijo na Dunaju, kjer je pri njihovi vili ure- jen živalski park. Za raziskovanje ste vzpostavili stike tudi z njimi... Potomci rodbine živijo v različ- nih krajih sveta, tudi na Dunaju. Očitno je bilo, da so bili grofje ze- lo prizadeti, ko so jih izgnali iz Slo- venije, kamor se sedaj večkrat vra- čajo. Vso mladost so preživeli v Slo- veniji, grof Georg na Dunaju govo- ri odlično slovensko, njegov bra- tranec grof Christof pa hrvaško. De- nacionalizacijski postopek na ra- ziskavo ni vplival - pomagali so mi tako v Gorenju kot Herbersteini. Želela sem si le, da bi izvedela in zapisala ter tako ohranila čimveč podatkov iz minulih dni. URŠKA SELIŠNIK Foto: ALEKS ŠTERN Za vilo Herberstein velja režim najstrožjega varstva. Ta določa ^drovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Kakršen- koli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pri- %jna spomeniška služba. Isti režim velja za območje spomenika z ••rejenim parkom in za prostor, ki ga spomenik v veduti obvladuje. Št. 22 - 29. maj 2003 10 INFORMACIJE Tri poroice 82-letna Marija in 88-let- ni Jože Pirh iz Celja sta lah- ko vzor vsem poročenim, kako v razumevanju doča- kati visoko starost. Življenje zakoncev Pirh je bilo težko, a lepo. Še pose- bej v povojnih letih. Prvič sta se poročila 16. maja 1943 v Celju, kar ju je povezalo za dolgih, a srečnih 60 let. »Sta- novala sva v Zidanškovi uli- ci, nasproti gostilne Berger. Zjutraj ob 8. uri sva s priča- ma odšla v cerkev sv. Danie- la, kjer naju je poročil opat Kovačič. Po poroki sva se vr- nila domov, kjer je mama pripravila bolj slovesno ko- silo. Imeli smo tudi meso in potico, vino pa smo dobih iz domačih krajev. Jaz iz Hrastnika pri Dramljah, kjer sem bila rojena, mož iz Go- renje vasi pri Šmarjeti,« se lepega dogodka živo spomi- njal Marija. Po vojni sta se zaposlila, v Aeru in Cetisu, kjer sta se tudi upokojila. »Čudno se mi zdi, da sem vse to prestal,« resno pripoveduje Jože, ki je sicer že vse življenje pravi ve- seljak. »Ob delu sem se izo- braževal, saj sem raje delal, kot vratarja špilal. In še za- služil sem več.« Imata dva otroka, hčer Ma- rico in sina Danijela, poh- valita pa se s tremi vnuki in štirimi pravnuki, med kate- rimi sta najmlajši dveletna Zala in leto dni stara Tinka- ra. »Na vsaki poroki nas je več,« pripomni Jože in se spomni, da jih je bilo najmanj na prvi poroki in največ na zadnji, tretji, ki so jo cerk- veno in civilno izpeljali v Ce- lju, slovesno srečanje pa pri- pravili v gostišču Hochkraut v Tremerjih. Jože se pohvali z dobro že- no, otroki, vnuki in snaho. Čeprav je 60 let invalid brez noge, ga to ni oviralo pri grad- nji hiše in drugih delih. Si- cer pa je navdušen nad špor- tom: »Prej sem redno hodil na nogometne tekme na Gla- zijo. Celo iz bolnišnice so me izpustili, da sem šel na tek- mo. Danes se zadovoljim s televizijo, šport gledam tudi do polnoči, če je treba«. TONE VRABL Marija in Jože Pirh Št. 22 - 29. maj 2003 INFORMACIJE 11 Št. 22 - 29. maj 2003 12 V Štorah praznujejo v štorah bo jutri, v petek, 30, maja, osrednja priredi- tev letošnjega občinskega praznika. Na slovesnosti v šolski telovadnici bodo med drugim podelili občinski priznanji za to leto. Bronasti grb občine bo pre- jelo mlado Športno-kultur- no društvo Rudar Pečovje, ki organizira tradicionalni Barbarin pohod, predstavlja Štore na karnevalu v Novi Cerkvi, vključuje mladi an- sambel Jurij ter še kaj. Bro- nasto plaketo občine name- njajo letos 70-letni občanki Anici Vengušt iz Laške va- si. Bila je ustanoviteljica žen- ske gasilske desetine, danes je članica veteranske deseti- ne, odbornica in pevka zbo- ra Bojansko ter dejavna na humanitarnem področju. Osrednja slovesnost ob 18. uri bo obenem priložnost za predstavitev bogate kulturne dejavnosti v štorski občini. Predstavili se bodo štorska godba na pihala, folklorna skupina Kompole, vokalna skupina Kompolčani, dekliš- ka vokalna skupina Rož'ce ter osnovnošolci. V počastitev občinskega praznika bo še več drugih pri- reditev. V soboto bo po 19. uri promenadni koncert štor- skih pihalcev na Lipi, godba na pihala s Svetine pa bo v istem času na poti iz vasi v vasi. Tako se bo ustavila v Kompolah, Prožinski vasi. Dragi ter Laški vasi. Prav ta- ko v soboto pripravlja Šport- no društvo Rudar maraton v malem nogometu v Pečovju, ki se bo začel ob 8. uri zju- traj ter trajal vse do nedelje zjutraj. Sicer pa bo v soboto na Li- pi živahno že od 15. ure, ko bo tam gasilsko tekmovanje za pokal Štefana Krumpaka. Pričakujejo ekipe iz različ- nih krajev Slovenije. BRANE JERANKO Največ točk v Sloveniji Slavistično društvo Celje je skupaj z Za- vodom RS za šolstvo, območno enoto Ce- lje, minuli teden pripravilo podelitev Can- karjevih priznanj. Regijsko in hkrati dr- žavno tekmovanje v znanju slovenščine je bilo na II. osnovni šoli v Celju že 8, marca. Takrat sta za 26. Cankarjevo priz- nanje na šestih stopnjah tekmovala 302 učenca oziroma dijaka. Največ tekmovalcev je bilo iz osnovnih šol, v Slavističnem društvu Celje pa so vese- li tudi tega, da je vedno več dijakov iz po- klicnih šol oziroma iz štiriletnih srednjih šol s poklicno maturo. Vseh zlatih je bilo v Sloveniji 160, v celj- ski regiji pa je zlato Cankarjevo priznanje prejelo 25 učencev. Največ možnih točk sta osvojili dve učenki, iz naše regije je bila to Eva Fricelj iz OŠ Rečica ob Savinji. Njena mentorica je bila Sonja Škerget. Zlata priz- nanja jim je podelil profesor Slavko Deržek, v. d. predstojnika celjske enote zavoda za šolstvo. Slavistično društvo Celje pa je vsem tistim, ki so osvojili zlato Cankarjevo priz- nanje, podarilo še knjižno nagrado. Srebrna priznanja za najboljši regijski do- sežek je prejelo 120 učencev in dijakov. Kul- turni program so pripravili učenci IV. os- novne šole iz Celja z gledališko skupino Pac- ka. SIMONA BRGLEZ Foto: SHERPA NA KRATKO Španski večer iz teienovele CEUE - Dijaki I. Gimnazije v Celju priprav- ljajo jutri, v petek, ob 21. uri v dvorani Plesne- ga foruma Celje Tretji španski večer. Osnovo za druženje v španskih vzdušjih in ritmih so štirje dijaki I. Gimnazije v Celju pod mentor- skim vodstvom Tine Dimec, Nataše Peunik in Polone Škornik gradili na lastni telenoveli Los Herederos del Poder oziroma Dediči moči in vpliva. Med vsakim odigranim prizorom za- pletov in še večjih zapletov bodo obiskovalci lahko prisluhnili popularnim latinskoameriš- kim melodijam in si ogledali najbolj značilne plese na te ritme. IS Cicibaniada CEUE - Športno društvo Gaberje je tudi letos pripravilo tradicionalno srečanje pred- šolskih otrok v spretnostnem poligonu za najmlajše iz vrtcev, društev Partizan in dru- gih športnih ter rekreacijskih društev v ok- viru Gaberiade 2003 in evropske akcije Ve- ter v laseh-s športom proti drogi. Na sreča- nju, ki so ga pripravili na zunanjem telova- dišču Športnega društva Gaberje, so se otro- ci pomerili v spretnostnem poligonu. Ekipe so nato s kredo ustvarjale izdelke na asfaltni površini. Najboljše izdelke na temo Življe- nje je gibanje, gibanje je življenje so tudi nagradili. Zastonj lipe ob dnevu parkov Projektna pisarna Celje zdravo mesto je minulo soboto ob dnevu parkov na zvezdi, torej na stičišču Stanetove in Prešernove, brezplačno delila semena lipe, V ta namen so v središče mesta pripeljali štiri metre visoko drevo, pod katerim je potekalo »oseme njevanje« mimoidočih. Hkrati z dogajanjem na zvezdi so v Mestnem parku organizirali strokovni ogled dreves Darko Avžner iz Projektne pisarne Celje zdravo mesto, ki je vodil ogled, pravi, da je \ mestnem parku kar nekaj izjemnih vrst. »Med listavci sta dva živa fosila. Tako imamc drevo vrste ginko biloba, ki je najstarejša živeča drevesna vrsta na svetu, in kitajsko meta sekvojo, ki je bila do leta 1941 znana le preko fosilov. Med iglavci pa je velika ppsebnosi srebrna koloradska smreka, ki je rekorderka po višini v Srednji Evropi in meri 26 metrov,* pravi Avžner. Glede umirajočih kostanjev ob cesti pa Avžner zaključuje: »Vse, ki o kosta njih razpravljajo, bodo prav ti kostanji preživeli.« ŠO, foto: SHERPA Glasno o drogi Mestna občina Celje je vsem, ki imajo internet, dala na voljo forum, kjer bo govora o problematiki drog in vsem, kar je pove- zano z uživanjem nedo- voljenih opojnih sub- stanc. Gre za prvi takšen forum pri nas, nanj pa je možen dostop preko splet- nih strani celjske občine virvvw.celje.si. Projekt je pripravila ob- čina skupaj z Javnim zavo- dom Socio in Zavodom Vir. Kot pravi njegova direkto- rica Vida Vozlič, so v foru- mu dobrodošli vsi, ki ima- jo kakršnakoli vprašanja v povezavi z drogo. Mladost- niki lahko v forumu spre- govorijo tudi o svojih izkuš- njah in težavah, s katerimi se srečujejo. V forumu lah- ko sodelujejo tudi starši, še posebej tisti, ki jih mučijo dvomi, ali njihov otrok uži- va nedovoljene droge. Voz- ličeva še dodaja, da bodo forum vodili in v njem od- govarjali na vprašanja stro- kovnjaki iz Vira, ki se uk- varjajo s psihosocialno in psihološko rehabilitacijo mladostnikov, uporabnikov nedovoljenih drog. V letu in pol delovanja se je v Za- vod Vir oglasilo več kot 130 iskalcev pomoči, opravili pa so okrog 1.500 strokov- nih svetovanj. Mesečno pov- prečje pa se je z 20 oseb po- večalo na 45 uporabnikov, kar nedvomno kaže na to, da je problem drog tudi v Celju vse večji. SŠ Na Hudinji so uspešni raziskovalci V letošnjem šolskem letu mineva 25 let od začetka ra- ziskovalnega dela v občini Celje. Mladi raziskovalci iz celjskih osnovnih in sred- njih šol ter njihovi mentorji so svoja dela postavili na og- led minuli četrtek v Osred- nji knjižnici Celje, kjer si jih lahko ogledamo do 18. ju- nija. V sredo, 4. junija, pa bodo podelili priznanja najboljšim. Osnovna šola Hudinja je ena tistih šol, ki so v to področje dela vključene skoraj od sa- mega začetka, velik poudarel raziskovalnemu delu pa daje jo še posebej v zadnjih letih V občini Celje je bilo v ten šolskem letu na desetih osnov nih šolah izdelanih skupaj nalog, od tega so jih učenci Os novne šole Hudinja izdelali 12 kar je več kot tretjina vseh na log. Od 12 izdelanih nalog j( kar 11 nalog uvrščenih v naj višjo kakovostno skupino. Oc devetih nalog, ki bodo.Celj( zastopale na državnem tekmo vanju v Murski Soboti, je kai 6 nalog s Hudinje. SE Metek v petek Mladinski center Celje (MCC) je minuli petek v Mestnem parku v Celju pri- pravil prvi Metek, ki se ga je udeležilo več kot 1.500 mladih. Gre za projekt s ka- terim želijo v MCC-ju pet- kovim žurom v parku do- dati vsebino. Mestni park bo gostil Metek vsak petek do 20. ju- nija, dogajanje pa se bo zače- lo ob 12. uri. Vsakič bodo na- stopile različne glasbene sku- pine. Minuli petek je bil park glasbeno zapolnjen s progre- sivnim rockom, v MCC-ju pa si želijo gostiti tudi hip-hojj in rap skupine. Vsakič bod^ potekale tudi različne krea tivne delavnice, družabne igrj in športne dejavnosti ter preq stavitve mladinskih organizi cij. Ta petek bodo mladi pc slikavali sode, ki jih bodo p koncu prireditve uporabili z koše za smeti. Z Metkom, k je minuli petek polnil pari do 17. ure, želi MCC ponudil mladim priložnost, da si predstavijo in da bolj kake vostno preživijo petkovo p( poldne. i SI Št. 22 - 29. maj 2003 13 Bodo Italijani prižgali zeleno luč? Odločitev o Golteh prihodnji teden - Brez dodatnih vlaganj v smučarski center ne bo šlo v začetku prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če se bodo italijanski lastniki podjetja Golte Slovenija od- ločili za partnerstvo s Pre- mogovnikom Velenje. Na zadnjem srečanju v mi- nulem tednu so predstavni- ki premogovnika Italijanom izročili popoln elaborat, v ka- terem so temeljito preanali- zirali stanje na Golteh. V ela- borat so vključili dogovore i lokalnimi skupnostmi in manjšimi partnerji, opravili so anketo med ljudmi, preu- dli hidrološko stanje; skrat- ka, preverili sd vse negativ- ne in pozitivne dejavnike, ki so in bodo vplivali na Golte. Prav tako so izdelali investi- cijski načrt, v katerem so opredeljena izhodišča za zimsko in letno sezono, v ela- borat pa zapisali tudi svoje pogoje. Po besedah Zvone- ta Esa, direktorja za razvoj- no področje v velenjskem premogovniku, so si Italija- ni vzeli deset dni časa, da po- drobneje preučijo ugotovitve in pogoje, ki jih ponuja pre- mogovnik, nato pa se bodo v južnotirolskih podjetjih od- ločili, če je premogovnik pra- vi partner ali ne. Pri tem je Es poudaril, da smučišče potrebuje še do- datna vlaganja ter da prihod- nost smučarskega centra vi- dijo samo povezavi z drugi- mi turističnimi centri v re- giji. V premogovniku so ita- lijanskim lastnikom ponu- dili dve možnosd sodelova- nja v podjetju Golte Slove- nija, in sicer možnost naje- ma ali solastništva, na vsak način pa želijo, da v sloven- skem podjetju italijanski partnerji ostanejo solastni- ki. V premogovniku se o Golteh pogovarjajo pred- vsem zato, ker se zavedajo. da bodo nekoč nehali kopa- ti premog in da bodo mora- li zaposlene prerazporedid na druga delovna mesta. Zvone Es je še poudaril, da so v premogovniku izjemno zadovoljni s pogovori na lo- kalni ravni, saj so vse zgor- njesavinjske in šaleške ob- čine podprle prizadevanja premogovnika za oživitev smučišč na Golteh. O podrobnejših pogojih ponudbe Zvone Es ni želel go- voriti, saj so stvar medseboj- nega pogajanja. URŠKA SELIŠNIK Zlatoporočenca Papinutti V Ločici pri Vranskem sta zlato poroko praznovala 75- letna Olga in Leopold Papi- nutti. Svoj zlati »da« sta izrekla pred matičarjem He- nrikom Krajncem in župa- nom Francem Sušnikom ter župnikom Jožetom Turine- kom. Leopold Papinutti se je ro- dil kot šesti otrok v Čepljah pri Vranskem. Po končani os- novni šoli se je za mlinarja izučil pri Balantovih v Bra- slovčah, medtem pa veliko pomagal staršem na kmetiji in v opekarni. Olga Novak se je rodila kot prvi otrok na ve- liki kmetiji v Doberljevu pri Čemšeniku. Tudi ona je kot otrok je morala trdo popri- jeti za delo, drug za drugim pa se je na kmetiji rodilo še sedem bratov. Že kot šolar- ka je bila razpeta med gos- podinjskimi opravili ter šo- lo, kamor je še posebno ra- da zahajala. Leopold in Olga sta se spoz- nala marca 1953 in se čez dva meseca poročila. Skupaj z Leopoldovim očetom Ludvi- kom in bratom Francem sta zagospodarila na kmetiji. Mladi mož si je kot izučen mlinar poiskal delo na Go- renjskem, delal je tudi na kmetiji, v zakonu pa so se ro- dili Kari, Toni in Ludvik. Le- ta 1962 se je družina preseli- la na manjšo kmetijo z mli- nom na Ločico pri Vranskem. Olga se je hitro priučila mli- narskih spretnosti in oprav- ljala kmečka dela, Leopold pa se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold. Sedaj zlato- poročenca razveseljujejo vnukinji Maja in Jana ter vnu- ka Mitja in Robert. Zadovolj- na sta, da še vedno lahko de- lata, saj jima je bilo delo ved- no v veselje. TT Župan Sušnik je ziatoporočencema izročil poročno listino. NA KRATKO Praznik zborovskega petja GORA OUKA - »Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo,« pravi star slovenski pregovor. To so dokazali tudi številni pevci iz polzelske občine, ki so se zbrali minulo nedeljo v cerkvi sv. Križa na gori Oljki. Srečanje z naslovom Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli bi lahko imenovali kar praznik zborovskega petja, ki se ga je udeležilo več kot dve- sto pevcev in pevk. Na gori Oljki so nastopili številni zbori, ki jih vodijo Tina Novak, Sabina Florjane, Mija Novak, Franci Ogriz, Katarina Pustinek in Marko Slokar. iVIaltežaiii kot gostitelji POLZELA - Društvo malteške konjenice, ki deluje na Polzeli, je minuli teden gostilo otroke iz Varstveno delovnega centra Muc iz Preserij. Življenje konj je otrokom predstavil predsed- nik društva Zvonimir Zupane, nato pa se je večina opogumila in se podala na krajšo ježo. Ob skrbnem vodenju konja sta bila dva kroga jahanja za nekatere kar prekratka. Po mnenju poznaval- cev je tovrstna terapevtska oblika za otroke s posebnimi potre- bami v Evropi že razširjena, pri nas pa je še v povojih. TT Narava v tednu gozdov ŽALEC, NAZARJE - V Medobčinski matični knjižnici Žalec je še jutri odprta razstava fotografij z naslovom Narava govori - poslušajte. Razstava je nastala v sodelovanju celjskih območnih enot zavodov za gozdove in za varstvo narave, posvečena pa je tednu gozdov in dnevu biotske raznovrstnosti. Avtorji fotografij so Miran Orožim, Matej Petkovšek in Milan Vogrin. Zaključno prireditev ob tednu gozdov bodo v nazarski enoti zavoda za gozdove pripravili jutri ob 17. uri pred gra- dom Vrbovec v Nazarjah, kjer bo celotna prireditev v zna- menju gozda in vode. Med drugim bodo v Nazarjah odprli naravoslovno-kulturno pot Samostanski hrib, ogled pa bo možen pod vodstvom gozdarjev. Koncert v Celju kot izziv PETROVČE - Po uspešnem koncertu v Slovenski filhar- moniji so pevci in pevke Mešanega pevskega zbora A Cap- pella iz Petrovč naštudirali pester koncertni program iz vseh obdobij svetovne zborovske literature. Pevci se bodo med drugim predstavili tudi celjskemu občinstvu, koncert pa v sodelovanju s petrovškim kulturnim društvom pripravljajo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v dvorani Narodnega doma v Celju. Zborovodja Mitja Bervar pravi, da bo sobotni kon- cert zaradi bogate zborovske tradicije v Celju še poseben izziv za petrovške pevce. US Popravek v 14. številki Novega tednika dne, 3. 4. 2003, sem naro- be zapisala znesek sejnin občinskih svetnikov. Plače svet- nikov znašajo 15 odstotkov višine županove plače, vendar se za posamezno redno sejo izplača 30 odstotkov iz te mase. Sejnina svetnikov tako znaša 12.258,55 tolarjev bruto na redno sejo občinskega sveta. ŠO Koncert ob jubilejih v dvorani Doma II. Slovenskega tabora v Žalcu so pripravili zaključni letni koncert pevskih zborov I. OŠ Žalec, koncert pa so posvetili nekaterim okroglim obletnicam. Z njim so počastili 75-letnico glasbenega pedagoga, skladatelja in glasbenika Marjana Kozmusa in se spomnili četrt stoletja nove šole v Žalcu. Letos mineva tudi 25 let, odkar glasbo na žalski šoli poučuje Zdenka Markovič, ki vseskozi usmerja šolske pevske zbore in moški pevski zbor. Na prireditvi sta nastopili tudi nekdanji učenki Nataša Krajnc in Andre- ja Zakonjšek, ki je po več letih ponovno zapela Fičfiriča, za katerega je besedilo napisala Meta Reiner, glasbo pa Marjan Kozmus. Na prireditvi so se predstavili otroški pevski zbor Podružnične šole Gotovlje ter otroški in mladinski pevski zbor matične šole Žalec, vse tri pa vodi Zdenka Markovič. TT Otroški pevski zbor I. OŠ je nastopil pred polno veliko dvorano v žalskem domu kulture. lUlisli iz šole življenja v žalski knjižnici je naslovni škof dr. Vekoslav Grmič v pogovoru s publicistom Dragom Medvedom predstavil novo knjigo z naslovom Misli iz šole življenja. Že 24. Grmičeva knjiga je izšla ob njegovem 80. rojstnem dnevu in 35-letnici škofovske- ga posvečenja. Avtor govori o najpomembnejših teoloških in etičnih vprašanjih današnje- ga sveta, pomembnih dogodkih iz novejše zgodovine ter problemih našega časa, dodani pa so še govori in pozdravne besede z različnih nastopov v zadnjih dveh letih. Knjigi je prilo- žena zgoščenka s posnetki avtorjevih govorov in intervjujev, ilustrirana pa je s številnimi fotografijami iz avtorjevega arhiva. TT V žalski knjižnici se je spletel zanimiv pogovor o življenju. Št. 22 - 29. maj 2003 14 Združena zadruga pušča odprta vrata Z novim letom naj bi zaživela združena kmetijska zadruga iz šestih zadrug Savinjske in Šaleške doline v Evropski uniji ne bo nihče resno jemal direktorja zadru- ge s tremi zaposlenimi in eno trgovino, v kateri so police vredne milijon in pol tolarjev, blago pa itak ni plačano. To je le eno od razmišljanj, ki se porajajo ob sedanjem zdru- ževanju kmetijskih zadrug. Projekta združevanja so se že lotili Dolenjci in Korošci, konkretneje pa se ga loteva tu- di šest kmetijskih zadrug v zgor- njem delu Savinjske doline - o združitvi se pogovarjajo pred- stavniki zgomjesavinjske Za- druge Mozirje, KZ Šaleške do- line Šoštanj, Prebold, Braslov- če, Gotovlje in Tabor. Za zdru- ževanje se po besedah direktor- ja mozirske zadruge Antona Vrhovnika odločajo predvsem zaradi tržnega sistema in vsto- pa v Evropsko unijo. V zadru- gah se zavedajo, da bi večja, s tem pa tudi močnejša zadruž- na organizacija, lažje konku- rirala na proizvodnem in na- bavnem področju tako na slo- venskem kot evropskem trgu. Nova zadruga naj bi bila med večjimi v Sloveniji, obvlado- vala pa naj približno 10-odstot- ni tržni delež tako pri proizvod- nji kot prodaji nJeka, jajc in pitane živine. O dokončnem združenju se bodo odločali člani zadrug, predvidoma pa naj bi bil pro- ces zaključen do konca leta. Da se predstavniki zadrug v resni- ci precej konkretno pogovar- jajo, je potrdil tudi direktor Mlekarne Celeia in šaleške za- druge Marjan Jakob. Tako Vr- hovnik kot Jakob pravita, da se v zadmgah ne smejo zaostro- vati dogovarjanja, temveč se pogovarjati na osnovi argumen- tov. »Upam, da se bodo zadeve odvile po najboljšem scenari- ju, vendar pa težji del še priha- ja. Pomembno je, da se ne bi kdo čutil zapostavljenega ter da bomo dose^ soglasje, ne gle- de na to, ali imajo v posamez- ni zadrugi 5 ali 65-odstotni de- lež. Združevanje bomo posku- šali speljati bolj v mehW obli- ki,« napoveduje Jakob in do- daja, da bodoča zadruga ver- jetno ne bo povsem zaprta. To pomeni, da če bi se jim katera od zadrug še želela priključiti, ji bodo odprli vrata, saj je »na tem območju nekaj takšnih, ki o združitvi še niso pripravljeni razmišljati.« Predstavniki zadrug se bo- jijo, da se bo majska suša na- daljevala še v poletnih me- secih. Ponekod, predvsem na obrobnem hribovskem ob- močju, se zaradi suše soo- čajo s precejšnjimi težavami. O združevanju zadrug so seznanjeni tudi v sindikatih. »Brez združevanja zadruge v Evropi sploh ne morejo funk- cionirati, majhne zadruge z malo zaposlenimi pa sploh ne bodo mogle preživeti. Je pa res, da so procesi združevanja mukotrpni in dolgi,« pravi Sreč- ko Čater, predsednik sindikata kmetijstvain živilske industrije Slovenije. V celotnem sloven- skem prostoru se za združe- vanje zadrug zavzema tudi predsednik slovenske zadruž- ne zveze Peter Vrisk, ki pa v začetku tedna ni bil dose^jiv. URŠKA SELIŠNIK Z OBČINSKIH SVETOV Proračun namesto staršev TABOR - Svetniki so se na ponedeljkovi seji odločili, d; bo občina plačala rezervacije za vrtec v počitniških mese cih, kot je to storila že prejšnja leta. Vrtec v avgustu ne bi obratoval, otroci pa bodo lahko obiskovali vrtec na Vran skem. Svetniki so sprejeli še zaključni račun lanskega pro računa in imenovali nove člane volilne komisije. Š( Izredna seja za podražitev GORNJI GRAD - Svetniki so na četrtkovi seji zavrnil zahtevo podjetja Engo za spremembo tarifnega sistema to plotne energije in uskladitev cen s tarifnim sistemom. Us kladitev cen bi pomenila podražitev oskrbe s toplotno enei gijo, svetniki pa so zahtevali podrobnejšo analizo cen ii obrazložitev novih cen. O višjih cenah toplotne energiji bodo tako svetniki odločali na današnji izredni seji občin skega sveta. UI Ključ za prihodnost Minuli teden se je v Gri- žah družilo več kot sto mla- dih raziskovalcev, ki so so- delovali na 2. Unescovem raziskovalnem taboru. V Griže so prišli mladi ra- ziskovalci iz sedmih sloven- skih Unesco šol, petih savinj- skih šol ter gostje z Madžar- ske. Učenci so s pomočjo mentorjev tri dni raziskova- li rastlinski in živalski svet, gozd in živali v njem, prete- klost, zdravilno zeliščarstvo in čebelarstvo, poleg tega pa so pripravili ornitološko, bo- tanično, fotografsko, sadjar- sko in planinsko delavnico. Mlade raziskovalce, ki so k sodelovanju pritegnili doma- čine, je obiskal tudi minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Na Unescovem raziskoval nem taboru so učenci spoz navali soodvisnost narave ii človeka, ugotovitve pa so ; razstavo, fotografijami, ple som in pesmimi predstavil na sobotni zaključni priredi tvi. Slavko Deržek iz celjsk enote Zavoda za šolstvo je d zaključku tabora povedal, d je poznavanje kulturne in na ravne dediščine ključ za ra zumevanje prihodnosti, žal ski župan Lojze Posedel p je poudaril, da bodo podot na znanja še posebej pomen bna »jutri, ko bomo skupaj veliki Evropi«. Mladi raziskc valci so tridnevno druženj zaključili z obljubo, da se pr hodnje leto spet snidejo Grižah. U Zadovoljna jubilantka Redki so tisti, ki dočaka- jo 90 let, še manj je takšnih, ki bi bili pri teh letih še pri močeh in bi opravljali raz- na kmečka dela. Med temi redkimi je Zofka Mogel, po domače Kompoštova mama iz Podgorja pri Letušu. V Letušu ob visokih oblet- nicah jubilante obiščejp pred- stavniki krajevnega odbora, rdečega križa in društva upo- kojencev. Kompoštova ma- ma, ki so jo obiskali prav na njen 90. rojstni dan, je obi- skovalce pričakala veselo raz- položena in zgovorna. Do- mači so zanjo in za obisko- valce pripravili pravo poje- dino, tudi dobre kapljice ni manjkalo, med pogovorom pa je zazvenela pesem, saj je Zofka vedno rada pela. Slavljenka se je na Kom- poštovo domačijo primoži- la s sosednje kmetije. Z mo- žem Ivanom, ki je leta 1988 umrl, sta imela štiri otroke, Ivana, Marjano, Ano in Zof- ko. Doma je ostal Ivan, z nje- govo družino pa Zofka pre- življa jesen svojega življenja. Najbolj vesela je, da še ved- no lahko pomaga pri skoraj vseh opravilih, posebno ra- da sede za šivalni stroj. V mla- dosti si je najbolj želela, da bi postala šivilja, vendar pa želje zaradi takratnih razmer ni mogla uresničiti. TT Zofka Mogel (v sredini) med svojimi obiskovalci. Pevsko druženje v Taboru in Grižah Minulo soboto sta zaključna koncerta sezone pripravila Mešani pevski zbor pev- skega društva Tabor in Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže. V Grižah so občinstvo poleg domačega ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Breda Veber, navduševali še moški PZ iz Kamnika in Harmonikarski orkester Barbara iz ve- lenjskega premogovnika, katerega mentor je Miro Khnc. V Taboru pa so obiskovalci koncerta MePZ Tabor, ki že dvanajsto leto deluje pod vodstvom Milana Kasestnika, pri- sluhnili ubranemu petju Zagorskega okte- ta, ki ga vodi Urška M. Kos. Oba koncerta sta pokazala, da ljubiteljska kulturna de- javnost, še posebej petje, deluje na izredno kakovostni ravni in da lepa slovenska pe- sem ostaja del naše prepoznavnosti in iden- titete. DN Kapianija še v najemu v Krajevni skupnosti Rečica ob Savinji bodo po odločitvi krajevnih svetnikov do oktobra podaljšali najemno razmerje za kaplanijo, kjer gostujeta krajevna skup- nost in krajevni urad. Na Rečici so za potrebe krajevne skupno- sti in nekaterih društev najprej nameravali preurediti staro šolo, kasneje pa so se odlo- čili, da bodo to šolsko zgradbo prodali, z izkupičkom pa ob novi šoli zgradili vrtec in od župnišča odkupili kaplanijo. Prva draž- ba, na kateri so v mozirski občini prodajali tudi staro šolsko zgradbo, ni uspela. Druga dražba naj bi bila po besedah mozirskega župana Iva Suhoveršnika sredi julija, zato so se rečiški svetniki odločili, da do oktobra podaljšajo najemno razmerje za kaplanijo. Svetniki so se tudi strinjali, da bodo kapla- nijo odkupili le v primeru, če bo druga draž- ba uspela in če bo po gradnji vrtca ostalo dovolj denarja. US Tiskarna v Šmiklavških hribih Občinski odbor ZZB NOE Tabor in Območno združe- nje ZB NOE Spodnje Savinj- ske doline sta minulo so- boto obeležila 60-letnico de- lovanja partizanske tehni- ke Cankar, ki je delovala v Šmiklavških hribih nad Ta- borom od začetka leta 1943 do konca vojne. Slovesnost so organizirali pri obnovljenem obeležju na mestu, kjer je bila postavlje- na prva zemljanka te partizan- ske tehnike. Udeležence sta pozdravila predsednik bor- čevske organizacije občine Ta- bor Jure Matko in predsed- nik območnega združenja ZB NOB Rado Gilenšek, ki je predstavil delovanje partizan- ske tehnike Cankar. Ta je pod vodstvom Rada Zakonjška- Cankarja nemoteno delovala vse do osvoboditve. V njej s razmnoževali skoraj vsa t; kratna partizanska glasila, 1( take za trosilne akcije, man še brošure in drug propaganc ni material. Delo v tiskarni j nazorno opisal Drago Zav šnik, slovesnost pa so s ku turnim programom obogat li Moški pevski zbor KD Iva Cankar Tabor in harmonikar] družine Zupan. D1 V Taboru je nastopilo 62 pevk in pevcev mešanega pevskega zbora. Št. 22 - 29. maj 2003 15 Desetletje partnerstva s Pliezhausnom Sodelovanje so leta 1970 ob svojih 100-letnicah zastavili laški in nemški gasilci v nemškem mestu Pliez- hausen so konec tedna pro- slavili 10-letnico partner- skega sodelovanja z Lašča- ni, slovesnosti pa se je ude- ležila tudi 55-članska dele- gacija slovenskih podpisni- kov listine o partnerstvu z županom Jožetom Rajhom na čelu. Prve stike med mesti so na- vezali gasilci, ki so leta 1970 tako v Laškem kot v Pliez- hausnu praznovali visok ju- bilej, 100-letnico organizira- nega delovanja. Listino o part- nerstvu sta obe mesti skleni- li sicer šele pred desedetjem, a prav oddej se sodelovanje iz leta v leto bolj krepi. »Zdaj sodelujejo kulturniki, pove- zujejo se strelci iz obeh mest, že utečeno pa je tudi sodelo- vanje naših učiteljev in os- novnošolcev z nemškimi ko- jlegi in vrstniki,« pravi laški župan Jože Rajh, ki je ko- nec tedna tudi vodil sloven- sko delegacijo na praznova- Jnju 10-letnice sodelovanja. ^ »V programu v Pliezhausnu ,so nastopili pevci našega Me- PZ Koral in folkloristi sku- pine Lipa iz Rečice, v pro- gramu, ki ga je povezovala Erika Krašek, pa je nemško občinstvo izjemno lepo spre- jelo tudi harmonikarja Iva- na Kušarja in njegovega sina Dejana, Id je kot najstnik nav- dušil s frajtonerico,« pravi Rajh in dodaja, da so Pliez- hausen obiskali tudi predstav- niki laških gasilcev. Strelske- ga društva Dušan Poženel iz Rečice ter občinskih svetni- kov in uprave, ki zadnja leta tudi vse bolj tesno sodeluje- jo z nemškimi kolegi. I. STAMEJČIČ Nemški gostitelji so Laščane popeljali tudi v Tiibingen, kjer je živel in deloval Primož Trubar. Upihnjena prva svečka v študentskem, mladin- skem, otroškem centru Laš- ko so v soboto praznovali svoj prvi rojstni dan. Na veliko, celodnevno praznovanje v kletnih pro- storih občinske zgradbe in na graščinskem dvorišču so mladi povabili tudi sorod- nike in prijatelje, botre in mecene centra, sosede in sodelavce. V dvorani Šmoc- la so ves dan vrteli risanke v slovenščini, dopoldne sta bila na graščinskem dvoriš- ču bolšji sejem in Šmoclo- va info točka (na sliki). Po- poldne so sledile Igre za sta- ro in mlado, zatem pa ve- černo-nočna zabava z ru- skim duetom Balalajka, med katero so tudi upihni- U prvo svečko na svoji rojst- nodnevni torti. IS, Foto: MM Navihani Jaica na revijo Amaterska gledališka skupina Strelskega društva iz Male Breze v Šentrupertu nad Laškim vsako leto uprizori eno premiero in več ponovitev ene od ljudskih iger, ki jih režira domačin Viljem Videc, s kostumi in pri pripravi scene pa mu pomaga njegova žena Helena. Letos so se lotili igre Navihani Jaka, v kateri nastopajo Renata Ocvirk, Boštjan Klepej, Damjana Mačkovšek, Metka Čadej, Urška Videc, Katja Guček in Ivan Videc, zvečine še študenti in dijaki, zato je bilo za vaje bolj malo časa. Kljub vsemu so občinstvo navdušili, z njo pa se bodo predstavili tudi na reviji odraslih dramskih skupin občine Laško, ki bo jutri, v petek in v soboto zvečer v Kulturnem centru Laško. MM Pilfovarji v novih uniformah Laški pivovarji so ugotavljali, da čas prinese svoje in jbo po dobrih trinajstih letih res treba zamenjati tudi uni- Iforme. Prvotno rdečo so zdaj zamenjali za laško zeleno barvo, javnosti pa se bodo v novi opravi predstavili med prireditvami Piva in cvetja v prvi polovici julija. »Za prireditve Piva in cvetja postavimo pivovarji svoj Šank, kjer obiskovalci edino lahko poskusijo specialno nefiltrirano pivo. Lani, na primer, smo ga stočili dobrih 60 sodov oziroma preko 3 tisoč litrov,« je dejavnost Druš- tva pivovarjev Pivovarne Laško opisoval predsednik Ja- nez Hrastnik. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1989 in člani ob svojem strokovnem izpopolnjevanju, ki je pove- zano tudi s številnimi seminarji in ekskurzijami po vsem svetu (tudi na Kitajskem in v ZDA so že bili), skrbijo tudi za promocijo laškega piva, saj redni člani sodelujejo pri degustacijah hmeljskih napitkov. Člani društva lahko po- stanejo samo pivovarji z dokončano 4. stopnjo pivovarske strokovne šole, zaposleni v Pivovarni Laško. Po slabih 14 letih dela društvo zdaj šteje 39 članov, od tega 30 pivovar- jev, 8 bivših pivovarjev je izrednih članov, v svoje vrste pa so za častnega člana sprejeli tudi direktorja Pivovarne Laš- ko Toneta Turnška. IS Foto: GREGOR KATIČ Pivovarji v novih uniformah pred svojim kraljetn Gambrinusom. Do denarja z razpisi? Ali se je Občina Šentjur v preteklih dveh letih sploh prijavljala na različne državne razpise in kako uspe- šna je bila pri pridobivanju dodatnega denarja, je ob- činski svetnik iz vrst Stranke mladih Slovenije Marko Diaci zastavil vprašanje občinski upravi. Iz poročila za leti 2001 in 2002 je razvidno, da se je občina sicer prijavljala na razhčne razpise, a bila pri tem dokaj neuspešna. Niti tolarja dodatnega denarja niso do- bili za vzpodbujanje demografsko ogroženih območij s prijavljeno gradnjo javnih krajevnih vodovodov ter na- ložbo v telovadnico pri OŠ Franja Malgaja v Šentjurju, prav tako pa so brez državnega sofinanciranja ostali tudi vsi prijavljeni projekti RRA Gelje, vezani na gradnjo re- gionalne infrastrukture in regionalne razvojne programe z območja občine Šentjur. Nekaj boljši izplen je bil na razpisih v lanskem letu, saj bodo Šentjurčani letos in v prihodnjem letu dobili dobrih 40 milijonov tolarjev za sofinanciranje projektov s področja kulture, osnovnega zdravstva in športa. IS Mladi zasavsici planinci na Šmohorju Podmladek Planinskega društva Laško, vključen v Mla- dinski odsek Klinček, je v soboto na Šmohorju gostil svoje vrstnike iz celotnega Zasavja. Srečanja zasavske mladine Šmohor 2003 se je udeleži- lo okoli 350 planincev iz Dola pri Hrastniku, Hrastnika, Rimskih Toplic, Litije, Krškega, Trbovelj, Radeč, Brežic in Zagorja. Srečanje na Šmohorju je minilo v znamenju zabavnih iger brez meja, druženja, petja in plesa, mladi pa so prevetrili tudi male sive celice v kvizu Lepo je biti planinec. IS Št. 22 - 29. maj 2003 16 Pravniki rušijo grad Podčetrtek Rogaški Strmol je obnovljen, kamenje s Podčetrtka pada po hišah Obnove slovenskih gradov so prej izjema kot pravilo, ce- lo v najpomembnejših turi- stičnih krajih Slovenije. Po celoviti prenovi gradu Strmol v Rogatcu je v Obsotelju vse bolj na očeh propadajoči grad Podčetrtek. Grad nad odlič- no obiskanimi toplicami je v tako slabem stanju, da pa- dajoče kamenje ogroža bliž- nje hiše. Obiskovalci Podčetrtka se kljub vsemu zelo radi vzpenja- jo na grad ter si ogledujejo nje- govo nevarno notranjost. Pod podrtimi stropovi želijo obču- titi nekdanji sijaj, ki so mu ga vtisnili grofje Attemsi. Med vsemi mogočimi grafiti je mo- goče prebrati, da sta bila pred dvema letoma v notranjosti ce- lo obiskovalca iz Čila ter Pa- ragvaja. Kljub temu, da je na grajskem vhodu opozorilo, da je grad v zasebni lasti. Na vho- du, ki je vedno odprt na ste- žaj. Zgovorno. Grad je v lasti dveh srbskih poslovnežev, Georga Zečevi- ča (predstavnika japonskega Mitsubishija nekje v zahodni Evropi) ter Dimitrija Djoki- ča, slovenskega državljana iz Ljubljane. V gradu, ki sta ga kupila za sto tisoč nemških mark, ima slednji le 10-odstotni delež. Podčetrtek sta kupila le- ta 1989, v akciji Iščemo dobre gospodarje slovenskih gradov, prodala jima ga je nekdanja šmarska občina. V petih letih, ki so jima jih dali na voljo, ni bilo nareje- nega ničesar, vse do danes. Zato bi jima mlada Občina Podče- trtek lahko grad vzela, vendar se je znašla v začaranem kro- gu čudne slovenske zakonoda- je. Vmes je namreč prišlo do denacionalizacije, ko so po- tomci grofov Attemsov (danes živijo v Avstriji) vložili zahte- vek za vračilo odvzetega imet- ja. Pravniki iz kulturnega mi- nistrstva so občini takoj ods- vetovali, da bi grad poslovne- žema odvzela. Grad Podčetr- tek je v zasebni lasti ter ga kot takega denacionalizacij skim upravičencem ni treba vrniti v naravi. V primeru, da bi ob- čina srbskima poslovnežema grad odvzela, bi jima morala dati zanj njuno kupnino, de- nacionalizacijskim upravičen- cem pa nato še vrniti grad. V primeru, da bi bil denaciona- lizacijski postopek za njego- ve upravičence uspešen, seve- da. Postopek namreč še traja, zato občina sploh ne ve, kaj z gradom storiti. Sicer pa nima denarja za obnovo gradu nih- če: niti srbska poslovneža, ni- ti denacionalizacijski upravi- čenci, niti občina. Samo nujna obnovitvena de- la bi zahtevala približno 5 mi- lijonov evrov. Grad Podčetr- tek je kar trikrat večji od ro- gaškega Strmola, v slabšem sta- nju kot je bil rogaški grad na začetku obnove, v zvezi s Str- molom pa se prav tako ni bilo treba ubadati z resnimi dena- cionalizacijskimi zapleti. Grad Podčetrtek je tudi kulturni spo- menik, zato bi občina lahko opravila najnujnejša dela brez privolitve lastnikov. To se vsee- no ne zgodi. Kurja farma Na zadnji seji podčetrteške- ga občinskega sveta so vendarle sprejeli štiriletni načrt investi- cij, z 10 milijoni tolarjev za najnujnejše zaščitne ukrepe na gradu. »Predvsem na obzidju, da bi preprečili nevarnost ru- šenja obzidja in ogrožanja ob- jektov v zgomjem Podčetrtku,« omenja župan Marjan Drofe- nik. Občini po svoje pomagajo tudi domači osnovnošolci, ki opravljajo v teh dneh razisko- valno nalogo o tem, kaj z gra- dom v bodoče storiti. Sredi ju- nija bo sledila javna predsta- vitev naloge v grajskem oko- lju, ob tej priložnosti pa bo občina skušala poskrbeti vsaj za urejenejšo okolico. Obči- na za urejanje okolja ne skr- bi, pri čemer pravijo, da zara- di nevarnosti ne želijo, da bi postal grad oblegani turistič- ni cilj. Kljub vsemu se v Podčetrt- ku tu in tam oglasi kakšen in- teresent, ki se pozanima za mo- rebitni nakup gradu. Načrti, da bi uredili v gradu razkošni hotel z igralnico, seveda niso novi. Resnega interesenta žal še ni bilo, ugotavljajo v občinski stavbi. Z denarjem, potrebnim za celovito obnovo, je mogo- če zgraditi veliki hotel z vsaj štirimi zvezdicami. Res pa je, da lahko pri obnovi gradu in- vestitor računa na veliko de- narja iz kulturnega ministrs- tva. Pri vseh velikih načrtih je podčetrteški grad žal najbolj propadel (oziroma propada) prav v času, ko se je slovenska javnost ovedla, da srednji vek ni bil zgolj hladen in mračen. V petdesetih in šestdesetih le- tih so bila v njem še stanova- nja, potem so si ga podajali iz rok v roke. Nekaj časa je slu- žil celo kot kurja farma! Za gozdarji, ki so pridno iz- koriščali nekdanje Attemsove gozdove (v grad pa v nasprotju z grofi niso nič vlagali), je po- stal lastnina nekdanje šmarske občine, ki je nato poiskala »do- bra gospodarja.« Vmes je bil grad večkrat izropan ter tarča izživljanja vandalov. Uničena je bila grajska kapela, izginil je grajski oltar, bogatih kami- nov ni nikjer več. Pred kakšnim desetletjem se je še vdri strop viteške dvorane, z izjemnimi štukaturami. Takšnimi, ki so od starih časov vzbujale med domačini veliko ugibanja o grajskih zakladih. »Zavedamo se, da je prob- lem gradu Podčetrtek zelo ve- lik. Občina je odgovorna, ker je na njenem ozemlju, za se- danji položaj pa ni kriva,« od- govarja župan. »V Podčetrtku pri vzdrževanju kulturnih spo- menikov nimamo slabe vesti.« V občini s tri tisoč prebivalci so pred šestimi leti že veliko vložili v obnovo gradu Olim- je ter obnovo cerkve Marije na Pesku. Dveh kulturnih spome- nikov, ki jih strokovnjaki po vrednosti uvrščajo še višje. BRANE JERANKO Razpadajoči grad Podčetrtek vse bolj ogroža okolico. »Dobra gospodarja« se zanj ne menita, čeprav mika turiste iz dneva v dan. Šestdeset let if zakonu V Obsotelju je prišlo ko- nec aprila do zanimivega dogodka, saj sta zakonca iz Rogaške Slatine obhaja- la biserno poroko. Medtem ko so postale zlate poroke nekaj običajnega, so biser- ne še vedno zelo redke. Pred nekaj leti so bile zla- te poroke redkejše, saj so jih obhajali pari, ki so si oblju- bili večno zvestobo med voj- no vihro. To je v času, ko so življenja mladih vojaških ob- veznikov visela na nitki. Tu- di zakonca Kregar iz Rogaš- ke Slatine, letošnja biserno- poročenca, sta se poročila v tistem času. Mladi Janez Kregar je bil nato prisilno mobiliziran v nemško vojsko ter poslan na rusko fronto. Tam je bil ra- njen. Proti koncu vojne, ko pošta ni več delovala, sta os- tala s soprogo Emo brez sti- kov kar dobrega pol leta. Ema, ki je povila prvorojenca, ni vedela, če je mož oziroma oče živ ali mrtev. Oba sta preži- vela veliko hudega, zato sta si nakopala šibko zdravje. Po drugi vojni sta dolga le- ta živela na Pristavi pri Me- stinju, nakar sta se preselila v Rogaško Slatino. Janez Kre- gar je bil nazadnje zaposlen kot cestni preglednik, sopro- ga Ema se je povsem posve- tila domu in družini. Tudi si- nu, ki je že dolga leta na Šved- skem ter hčerki, ki se je po- ročila v Zagreb. V Rogaški Slatini živita do- bra tri desetletja, od tega sta dve desetletji srečna v enem od tamkajšnjih blokov. Po- sebej vesela sta, ko ju obiš- čejo otroka, vnuki, sorodni- ki ter prijatelji. V lepem ob- soteljskem mestu se zelo do- bro počutita, saj imata veli- ko prijateljev, obiskov. Od do- ma se rada odpravita na spre hod po lepi bližnji okolici, Pred leti sta tudi zelo skrbne skrbela za okolje bloka tei prejela za urejenost celo zlato vrtnico. Smreka, ki sta jo pred dolgimi leti posadila pred blokom, je danes koša- to, visoko drevo. Le zdravje jima že dolge bolj slabo služi, zato v času zlate poroke nikakor nista ra- čunala na biserno. Duhovne ostajata zelo čila. Bisernopo- ročenec spije že dve deset- letji na tešče pol litra mine ralne vode, ki si jo lahko Sla- tinčani natočijo kar pri vod- njaku, v bližnjem gozdu. V kozarcu raztopi žličko me du. Na praznovanju Kregarje ve biserne poroke se je zbra- lo približno trideset ljudi \i štirih držav, posebej jima j« prišel voščit tudi slatinski žu- pan. V času ko ne zdržijo po- samezni mladoporočenci na skupni življenjski poti niti šest mesecev, je 60 let skup nega življenja gotovo izjem ni dogodek. Da do tega lah ko pride, svetujeta biserno poročenca posameznim mlaj šim zakoncem več medseboj nega spoštovanja. BRANE JERANKC Šestdeset let v dobrem in slabem. Ema in Janez Kregar, bisernoporo- čenca iz Rogaške Slatine. Pomembno leto knjižnice Za javni zavod Knjižni- ca Šmarje pri Jelšah, ki de- luje na območju štirih ob- čin, je letos pomembno le- to. v novi organizacijski ob- liki deluje od začetka leta, pred tem je bila v okviru Ljudske univerze Rogaška Slatina. Pri tem je prišlo do razporoke z občinama Ro- gaška Slatina in Rogatec, ki ustanavljata svoj zavod. V šmarski knjižnici je tre- nutno vpisanih več kot dva tisoč članov. Enote z izposo- jevalnicami ima tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem, Lesičnem ter Podčetrtku, kjer jo letos prenavljajo. Po novem zako- nu o knjižničarstvu se od prejšnjega meseca Šmarčani ukvarjajo še z domoznansko dejavnostjo, zato so naslovi- h na različne naslove dopis. s katerim želijo pridobiti raz- lične drobne tiske, prospek- te, kataloge, vabila, biltene, plakate in podobno. Sicer pa bodo v Šmarju de- cembra obeležili dve za knjiž- nico pomembni obletnici. 120-letnico njene prednice Narodne čitalnice ter 25-let- nico Kulturnega doma, kjer knjižnica domuje ter katerega upravljalka je. BJ V Žiberniit icrožni icrižišči V Rogaški Slatini se pripravljajo na grad- njo nove ceste v mestno naselje Žibemik, ki leži med Ratansko vasjo in zunanjo obvoz- nico. Gre za eno od večjih občinskih naložb v štiriletnem obdobju. Cesta v Žibernik bo potekala po povsem novi, dobrega pol kilometra dolgi trasi, s krož- nima križiščema na obeh koncih. Trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo za iz- vedbo lokacijskega načrta, v maju bosta jav- na razgrnitev in javna razprava. Občinski svet namerava sprejeti lokacijski načrt na junij- ski ali septembrski seji, nato bodo sledili izdelava izvedbenih projektov in odkupi zem- ljišč. Sicer pa gradijo v naselju Žibernik tre- nutno zadnji blok, predviden po obstoje- čem zazidalnem načrtu. BJ Št. 22 - 29. maj 2003 17 Špesov dom brez dobrotnika V novem domu starejših v Vojniku je vsak dan več stanovalcev in bolj živahno Dom starejših občanov v Vojniku, ki so ga poimeno- vali po darovalcu zemljiš- ka Francu Špesu, je 5. ma- ja sprejel prvo oskrbovan- ko. Do preteklega tedna je iz različnih krajev Sloveni- )e, največ s Celjskega, prišlo v sodoben in prijeten dom že 78 oskrbovancev. Direktor podjetja Contra- co, slednje je tudi nosilec koncesije za dejavnost doma, Dragan Žohar je povedal, da vseljevanje poteka počasi, kajti ob sprejemu je treba opraviti vrsto formalnosti, da zagotovijo vsem pogojem za vpis. Na voljo imajo 154 po- stelj, ki naj bi bile zasedene najkasneje do konca junija, ko bodo pripravili tudi slo- vesno otvoritev. V domu že- lijo, da bi v otvoritvenem pro- gramu sodelovali tudi novi stanovalci, povabili bodo tudi najbližje sosede iz šole in vrt- ca. Prepričani so, da bodo s pomočjo kulturnih skupin v Vojniku tudi v prihodnje do- bro skrbeli za živahno živ- ljenje oskrbovancev. »Kar precej ljudi se je tež- ko odločilo za odhod v novo okolje. Pomlad in poletje sta pač obdobji, ko so še raje do- ma, jeseni in pozimi bo to se- veda drugače,« razlaga Dragan Žohar, ki je s sodelavci in Ob- čino Vojnik, zlasti županom Benom Podergajsom, prestal veliko težav na poti do dokon- čanja pomembnega objekta. Po vseh peripetijah so okto- bra 2001 končno začeli z grad- njo doma in jo z namestitvijo opreme letos spomladi tudi končali. Po dveh tehničnih pregledih so 5. maja le odprli vrata za sprejem oskrbovan- cev. Največje zanimanje je za oddelek, na katerem so oskr- bovanci s težjimi zdravstveni- mi motnjami, medtem ko je zaenkrat na drugih oddelkih še nekaj prostih postelj. »Kdor ne bo prišel in bo sobo odklo- nil, ga bomo uvrstili na rep ča- kajočih,« je povedal Dragan Žo- har, ki zaenkrat bdi nad uva- jalnim delovanjem doma, v ka- terem je že zaposlenih 32 de- lavcev od predvidenih 65, ki so jih izbrali med približno 900 prijavljenimi na razpis. V domu so že začeli s fi- zid- in delovno terapijo za os- krbovance. V kletnih prosto- rih je urejena kapela (poime- novali naj bi jo v Slomškovo kapelo), v kateri je vrsta na- božnih predmetov, ki so jih podarili občani Vojnika. Kmalu računajo na oživitev kulturne dejavnosti, sicer pa jih je že obiskal Moški pev- ski zbor Frankolovo, česar so se še posebej razveselili. Med prvimi stanovalci sta Marija Kerš in Jože Rihter iz Razgorja, ki sta se v dom pre- selila iz šentjurskega doma, v katerem sta bila skoraj štiri leta. Pravita, da sta tako bližje do- mu. Vida Mohar iz Celja je prvič v domu, kjer je tako kot v hotelu. Marija Brlogar je prišla iz Mengša: »Iz Vojnika se bom takoj, ko bo za to pri- ložnost, preselila v Šmarje, od koder sem tudi po rodu.« Sla- vica Ojsteršek z Dobme in Ma- rija Jezemik iz Nove Cerkve sta bili pred prihodom v Voj- nik več mesecev v Laškem. Še posebej vesela je bila gospa Je- zemikova, ki ji je med delov- no terapijo prvič po daljšem času težje obolelosti spet us- pelo, da se je podpisala in na- pisala imena svojih otrok. Franček Špes, ki je poklo- nil parcelo velikosti sedem ti- soč kvadratnih metrov in ima v domu svojo sobo, je zaen- krat še doma in hodi v dom le na oglede in hrano. »Saj razu- mete, da se je človeku, ki je še poln volje in energije, težko ločiti od doma, ki ga ima v ne- posredni bližini,« pojasnjuje Dragan Žohar, »lahko pa pri- de takoj, ko se bo za to odlo- čil.« V Špesovem domu v Voj- niku, čeprav še ni poln in še diši po novem, je že prisot- no življenje, nastajajo nova poznanstva in kdaj pa kdaj se tudi že oglasi prijetna pe- sem. Mnogim bo v novem okolju lepo, lepo pa bo tudi tistim, ki bodo tja hodili na obiske. TONE VRABL Dragan Žohar Med pogovorom in delom minevajo ure v lepem okolju. Od leve Marija Jezernik, Antonija Černelč, delovna terapevtka Simona Adrinek, zadaj Jože Rihter, Marija Kerš in Milena Grum. Konjiški dan mladosti Mladinski svet Občine Slovenske Konjice je v soboto, 24. maja, na Sta- rem trgu v Slovenskih Konjicah pri- pravil prireditev Dan mladosti 2003. Na prireditvi se je predstavilo šest mla- dinskih društev iz občine, to so Klub študentov Dravinjske doline, Klub di- jakov Dravinjske doline. Hokejski klub Veti, Društvo tabornikov Rod belega ko- nja, Mladinsko društvo Pozitiva iz Loč in Kulturno društvo Svoboda osvoba- ja. Glede na to, da se večkrat postavlja vprašanje, kaj mladinska društva v ob- čini sploh počno, je presenetljivo, da je bil odziv vplivnih ljudi v občini mi- lo rečeno žalosten. Kot kaže, je vpraša- nje dejavnosti mladinskih društev ak- tualno le na sejah občinskega sveta, ze- lo kvalitetno pripravljene predstavitve, kjer je bilo mogoče videti skoraj vse, kar društva počno, pa se je udeležilo le malo svetnikov. PP Praznik pevcev na Frankolovem Moški pevski zbor PD Antona Bezenška na Frankolo- vem je praznoval 30-letnico prepevanja, jubilejni kon- cert pa je pripravil v telovadnici Osnovne šole Frankolo- vo. Pevce je 23 let vodil prof. Marjan Lebič, nato Janez Karo in Milan Kasesnik, v letu 1998 pa je zbor prevzela in ga na jubilejnem koncertu vodila Darinka Stagoj. Ob mnogih nastopih do- ma, v občini in izven nje so gostovali na adventnem pet- ju na Dunaju, več let pa so- delujejo z zborom iz Sze- geda na Madžarskem. Ob lanskem gostovanju so na- vezali stike z zborom KUD Nikola Džurkovič iz Kotorja v Črni gori, ki je bil tudi gost na sobotnem jubilejnem koncertu. Jubilejni koncert 24. ma- ja je bil tudi osrednja prire- ditev ob praznovanju praz- nika Frankolovo v spomin na 23. maj 1944, ko so partiza- ni zasedli središče Frankolo- vega, izpraznili skladišče orožja in pregnali nemške uči- telje. In v tisti noči je po treh letih hitlerjevske okupacije zopet zadonela slovenska pe- sem. Ob krajevnem prazniku so podelili tudi priznanja KS Frankolovo, ki so jih preje- li Dragica Gregorc, Milan Dečman in Moški pevski zbor PD A. Bezenška Frankolo- vo. JANJA SREBOT VDOVIČ Jubilanti v družbi gostov iz Črne gore in župana Občine Vojnik Bana Podergajsa. iVIov razpis za direictorja zavoda za šport Zavod za šport v Slovenskih Konjicah naj bi po tra- gični smrti dosedanjega direktorja in zapletih pri ime- novanju novega, le dobil novega vodjo. Po spremem- bah ustanovitvenega akta zavoda bodo v občini na- mreč pripravili nov razpis za to mesto. Svet zavoda je pred časom objavil razpis za novega di- rektorja, med sedemnajstimi prijavljenimi izbral najbolj primerna kandidata in jima naložil, naj se dodatno pred- stavita. Vendar so se glasovi članov sveta porazdelili na- tanko na polovico. Trije člani sveta so glasovali za enega kandidata, trije za drugega. Predsednik sveta zavoda se je zato obrnil za mnenje na občinsko komisijo za volitve, imenovanja in administra- tivne zadeve. Ta je svetnikom predlagala, naj bo v svetu zavoda po novem sedem članov, direktor zavoda mora imeti visokošolsko izobrazbo, izkušnje na vodilnih me- stih in poznati področje delovanja zavoda. Konjiški svet- niki so na zadnji seji sprejeli vse predlagane spremembe in dopolnitve ustanovitvenega akta. Svetniki niso bili enotni, ali je treba obstoječi razpis ponoviti ali nadaljevati izbirni postopek tam, kjer se je ustavil, na koncu pa je prevladalo mnenje, da je treba iz- vesti nov razpis. BJ Dobrodelni koncert za dializnike iz Zreč v nedeljo, 1. junija, bo ob 16. uri v telovadnici OŠ Fran- kolovo dobrodelni koncert, ki ga pripravlja Društvo Viva, društvo za življenje Zreče s pomočjo PD A. Bezenška Fran- kolovo ter OŠ Frankolovo. Zbrana sredstva bodo porabili za nakup zdravil z negativne liste in pomoč finančno šib- kim dializnim pacientom. Zapeli bodo člani Moškega zbo- ra A. Bezenška, sekstet bratov Pinter in kvartet Shalom. Med ansambli bodo igrali Iskrice, Mogu, Okrogli muzikan- ti, Klavžar, Pruhovčani in Frajerji, predstavili pa se bodo tudi recitatorska skupina domačega kulturnega društva in Valerija Šoster s pianistom Simonom Dvoršakom. TV Št. 22 - 29. maj 2003 Pat Pong in pingpong četrt Bangkoka, ki je en sam velik bordel z neverjetnimi nastopi »artistk« Pat Pong. Morda ste že slišali zanj. Če ste, potem veste, o čem govorim, če ni- ste, potem si le preberite na- slednje vrstice, čeprav so po mojem mnenju neprimerne za tiste, ki so zaljubljeni ali se imajo namen še kdaj za- ljubiti, predvsem za moški spol. Pat Pong je četrt v Bang- koku. Tajska. Odprta in po- krita tržnica, ki se razteza vzdolž dveh uličic, bi naključ- nega obiskovalca še za hip za- vedla, da gre za eno izmed mnogih tovrstnih uličic Bang- koka, za tipično azijsko trž- nično mravljišče. A Pat Pong je nekaj povsem drugega; gre za veliko kurbišče. Vzdolž obeh koncev ulice, med im- proviziranimi štanti, se vrste lokali, ki ponujajo ljubezen. Zasnova tovrstnega lokala je enostavna: velik šank, za ka- terim se pije, velik oder, na katerem plešejo dekleta, ki običajno prihajajo v mesto s trebuhom za kruhom, ki so oblečena v kičast bikini, čez desno stegno pa jim visi re- gistracijska številka, da si jih po njej gost izbere. Pravza- prav plesu težko rečeš ples, prej je to nekakšno prestav- ljanje teže z ene noge na drugo in miganje z glavo z leve na desno, z desne na levo in ta- ko naprej, spričo gneče na odru pa se jih kar nekaj dre- nja okoli plesnega droga, da bi se z roko malenkost opr- le. Če žeUš kaj postoriti z nji- mi, najeti se jih da kolikor hočeš naenkrat, samo poveš številko in stvar se reši nekje drugje. Skratka, kurbišče, kot jih je kar nekaj po svetu, če- prav morda malenkost bolj v sorodu s štalo. Pingpong sov Kar je unikatnega pri Pat Pongu, je pingpong šov. Po naravi radoveden sem vsto- pil v kurbiščno gnezdo, kjer je že sedela množica hotne- žev. Prisedel sem k njim in buljil na oder pred seboj. Za hip se mi je zazdelo, da sem v dvorani sam, kar se je po mojem tudi drugim, vsi smo namreč buljili naravnost, ne levo ne desno. Če sem do te predstave še verjel, da je žen- ski spolni organ, ki ga bom ob tej priložnosti imenoval »tisto vmes«, lahko nekaj mi- stičnega, nekaj, kar omam- lja, kar kazi moškemu bistri pogled, kar zmanjšuje spo- sobnost racionalnega doje- manja realnosti, sem po tej predstavi korenito spremenil mnenje. »Tisto vmes« ni na- mreč nič drugega kot hlad- no orožje med nogami žensk, je organ, ki je sposoben ne- verjetnih stvari, prava kon- kurenca Debevčevi maloka- liberski puški. »Artistka«, sam bi ji prej rekel mitraljez, ki je poskrbela za mojo men- talno preobrazbo, je namreč nežno pristopicljala na oder, v rokah pa držala majhno ve- dro, podobno tistemu, ki ga moj sin uporablja na peskov- niku, le da sta manjkali lo- patica in grabljice, namesto tega pa je imela polno ping- pong žogic. Le kaj bo počela s temi žogicami, morda žon- glirala, sem se spraševal. To- da, ni vrag, babnica se je sle- kla, razširila svoje, sicer ze- lo lepe noge, nič ne rečem, sedla in pokazala »tisto vmes«, vzela žogico in pot- lej sem že zaslutil, kaj bo na- vihanka ušpičila. In je res, žo- gica je neslišno zdrknila v no- tranjost nekaterim tako sve- tega prostora, kot zdrkne kak- šen pljunek v odtok. Da pa bi bila osuplost še večja, je nadaljevala s tovrstnim po- četjem, vse dokler ni bilo ve- dro nared, da ga z mivko na- polni kakšen malček. Po tem njenem nečednem početju sem med publiko opazil ne- malo nemira in nekakšen šok, češ, kaj vse se tja not spravi. In kar gre not, mora nekako tudi ven, in če smo se čudili, kako je šlo not, se moramo še bolj, ko bo šlo ven. Zato je nečednica pri- čela s »tistim vmes« streljati naokrog vsebino, ki si jo je pred tem prinesla v vedru. Tarče smo bili seveda tudi mi, da nas je iz resnobne, mistične zamaknjenosti nekoliko na- smejala. i Leteče britvice Zgroženi in nekolikanjj vzvišeno meditirajoči v zvei zi z videnim smo zdaj še zl večjim zanimanjem pričako- vali naslednjo točko, ki nam je resnično zaprla sapo. Ver- jetno ste že kdaj gledali kak- šen čarovniški šov in vestej kako najprej čarovnik poka- že cilinder in golobčka za^ tem pa ta pravi golobček iz- gine. Tako je tudi deklica po- kazala sedem britvic in »ti- sto vmes«, zraven pa še vrvi- co. Kaj kmalu je izginilo se- dem britvic v »tisto vmes«, vrvica pa je služila temu, d^ je iz »tistega vmes« potegni- la vseh sedem britvic. Če gre pri čarovnikih za trik, v tem primeru ne moremo govori- ti o kakršnikoli zvijači. Po tej sado-mazo točki, ko smo se vsi na povsem medicinsko- poškodbeni ravni zbali za »ti- sto vmes«, je sledila še zad- nja, precej zabavna točka. Vsak izmed nas je dobil ba- lončke, ki smo jih kot šolarč- ki držali za vrvice in čakali, kakšnega hudirja bo dekle zdaj ušpičilo. Ni vrag, da je spet vzela britvico, si jo za- taknila med ustnici »tistega vmes« in ponovno pričela s strelskimi vajami. Bila je ta- ko natančna, da je zadela vse balončke tja do zadnje vrste. Seveda so nam zagotovili, da ni nikakršnega strahu, da bi lasersko natančna »pametna bomba« zgrešila svoj cilj in poškodovala kakšno očesno zrklo. Na koncu bi vas samo še posvaril: ne počenjajte tega doma, pa najsi sami ali kako drugače. Svarilo je pač sva- rilo, da me kdo, ki se mu je vse skupaj ponesrečilo, ne bi tožil. MOHOR HUDEI Št. 22 - 29. maj 2003 KULTURA 19 Vrhunec prijateljevanj Pod vinorodnimi Škalca- mi so se v soboto zvečer v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah končala IX. Likov- na prijateljevanja. Pričela so se minulo sredo in dosegla vrhunec v soboto zvečer na dražbi umetnin in vin Zlate- ga griča. Letos je pod Škalcami in v okolici prijateljevalo in ustvar- jalo enajst umetnikov iz raz- ličnih koncev Slovenije. Naj- bolje prodano umetniško de- lo dobro obiskane dražbe ko- njiških IX. Likovnih prijatelje- vanj je bilo olje Brez naslova, ki ga je ustvarila akademska slikarka Ivana Andrič Todič iz Celja. Sliko je izdražil pred- sednik uprave zreškega Cometa Marjan Lorger za 290 tisoč to- larjev. Visoke cene je na za- ključnem dražbenem večeru, ki ga je že peto leto vodil od- govorni urednik Dela Mitja Meršol, doseglo tudi vseh dru- gih devet ponujenih slik in kip. Likovna prijateljevanja bo- do jeseni zagotovo znova raz- pisala najmanj dve štipendiji, saj je štipendijski sklad prija- teljevanj polnejši za milijon dvesto tisoč tolarjev. Zbrali so jih dražitelji 15 steklenic po- sebne polnitve vina Zlatega gri- ča. Najdražjo steklenico je za 120 tisoč tolarjev izdražil stra- niški podjetnik Vladimir Wra- vor. Doslej so vina pomagala pri študiju že dvanajstim na- darjenim študentom občin Zreče, Konjice, Vitanje in Op- lotnica. MP Med dražbo: v ospredju od leve: Branko Simčič in župan Janez Jazbec s soprogo, v drugi vrsti direktorja zreških podjetij Unior Turizem Maks Brečko in Comet Marjan Lorger, za njima sedi (s črnimi lasmi) Celjanka Ivana Andrič Todič, avtorica najbolje prodane slike letošnjih prijateljevanj. Pojem in igram Komaj dobro je pred dne- vi utihnila otroška in mla- dinska pesem na Mednarod- nem mladinskem pevskem festivalu, že je bilo v Celju spet slišati prepevanje. Otro- ci, stari od 4 do 6 let, so mi- nuli ponedeljek prepevali aa prvi Medobmočni reviji j pevskih in glasbenih sku- pin vrtcev z naslovom Pojem in igram. Na dveh koncertih je pre- pevalo približno 500 pevcev. :Ma prvem so nastopili malč- ki Zarjinih Mehurčkov ter vrt- cev iz Gaberja in Centra ter njihovi vrstniki iz Šentjurja, Mozirja, Šmarja pri Jelšah, Bistrice ob Sotli in s Polze- le. Mnogi otroci so bili prvič v Celju. Bili so očarani, ker so prvič nastopili v tako ve- liki in lepi dvorani in pred tako številnim občinstvom. Prav tako tudi otroci na dru- gem koncertu, ki so prišli pre- pevat iz velenjskih enot vrt- cev Tinkara, Najdihojca in Ciciban ter celjskih Vrtcev Tončke Čečeve s Hudinje ter enot Vrtca Anice Černejeve, Hribček in Sonce. Oba koncerta je spremlja- la strokovnjakinja za glasbo in zbore, mag. Dragica Žvar iz celjske enote zavoda za šolstvo, ki ni skrivala zado- voljstva nad uspelo priredi- tvijo in korajžo tako otrok kot njihovih pevskih mento- ric, ki so otroke skrbno pri- pravile za prvi veliki nastop. »Bil je to dober pregled v vrtčevsko zborovsko prepe- vanje, za katerega si želimo, da tli se z novimi šolskimi programi še bolj prijelo in razširilo,« je v pogovoru z vzgojiteljicami in ravnatelji- cami vrtcev poudarila Dra- gica Žvar. Tistim vrtcem, ki letos niso sodelovali na revi- ji, bo ta spodbuda, da bodo ustanovili zborček in nasto- pili na reviji prihodnje leto. MATEJA PODJED Grajsici poletni večeri Stari grad nad Celjem to poletje ne bo sameval. Grajsko prizorišče bodo napolnili pevci in umetni- ki. Grajski večeri naj bi usto- ličili začetek stalnih komor- nih prireditev, ne le v polet- nih mesecih, ampak tudi ka- sneje. Letošnje prireditve bo- do v osrednjem, odprtem de- lu gradu. V primeru slabega ^Temena jih bodo preselili v kavarno Evropa v Celju, pra- vijo organizatorji Pit media. Zavod za turizem Celeia in Turistično društvo Celje. Celjani so že pripravili pro- gram večerov, ki se bo pričel 19. junija z nastopom Ibrice Jusiča. Na grajskem prizoriš- ču bo prepeval lovec na sa- nje, Zoran Predin, občinstvu se obeta gledališki večer s Pol- detom Bibičem, v goste sta povabljena Lado Leskovar in Moj mir Sepe. Obeta se ne- pozaben večer operetnih arij z Andrejo Zakonjšek in Mar- janom Trčkom ter pianistko Natašo Valant, gostili bodo tudi Darjo Švajger in piani- sta Jako Puciharja. Organi- zatorji bodo v Celje pripeljali tudi gledališke komedije. Za vrhunec poletja bo podelitev Veronikine nagrade, ki jo bo Mestna občina Celje 26. av- gusta, letos že sedmič, pode- lila najboljši pesniški zbirki v Sloveniji. MATEJA PODJED Ovacije za Komorni moški zbor Letošnjo izredno uspešno sezono bodo pevci Komornega moškega zbora Celje za- ključili v ponedeljek, 2. junija, ob 19.30 uri z rednim letnim koncertom v Narodnem domu v Celju. V začetku maja je bil v Cornvvallu prvi britanski festival moških zborov, na katerem je slovenske barve uspešno zastopal in občinstvo navdušil Komorni moški zbor Celje z diri- gentom Samom Ivačičem. Pevci so nastopili skupaj s 45 zbori iz vse Evrope. V tekmovalni skupini zborov do 40 pevcev so dosegli odličnih 90 točk in drugo mesto ter s tem dodali srebrno plaketo z državnega tekmovanja Naša pesem 2003. V razprodanih dvoranah je zbor požel ovacije občinstva, kar pevci zlepa ne bodo pozabi- li. Zelo veseli so bili tudi številnih povabil na podobne festivale po Evropi, še posebej vabil dirigentov obeh zmagovalnih zborov Revalia iz Estonije in Bela Bartok z Madžarske. MATEJA PODJED Knjige za radost Slepi pesnik iz Celja se iz teme rešuje s pisanjem pe- smi za otroke in mladino. Pred kratkim smo njegovo drugo pesniško zbirko Igra nas združuje, veselje nas raduje predstavili tudi na tej strani. Zvonko Perlič je pred časom napovedal, da bo knjigo, v kateri je natisnjenih 49 pesmic za otroke od rojstva do dese- tega leta (in starše), poklonil otrokom s posebnimi potre- bami. Vendar takrat še ni vedel, da bo akcija, ki si jo je zamislil, tako široko zastavljena. V dneh od 27. do 31. maja bo v zavodih za usposabljanje v Kamniku in Šentvidu pri Stični razdelil 500 svojih pesniških zbirk. Danes, v četrtek, bo knjiga, s posvetilom Za veselje in radost otrokom s po- sebnimi potrebami, prišla tudi med otroke hematoonko- loškega oddelka v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Sicer pa Zvonko Perlič piše roman Preženi strah in pri- pravlja novo pesniško zbirko za mladostnike. MATEJA PODJED Venček zidanih Sobotni dopoldnevi v Celju so že po pravilu živahni in razgibani. Minulo soboto so se vrteli folklorni plesni pa- ri iz Celja, Laškega, Velenja in Žalca ter Šempetra, ki so občinstvo na ploščadi na Krekovem trgu razveselili z Venčkom židanih, kakor se je imenovalo območno sre- čanje odraslih folklornih skupin. Celjane pa so ob domačih vižah in plesih navdušili tudi plesalci iz Boke Kotorske v Črni gori, ki so bili v minulih dneh gostje moškega pevskega zbora s Frankolovega, nato pa so se odzvali še na sobotno folklorno dopoldne v Celje. Zasluge za zabavne dopoldneva ima Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Celje in ljubitelj- ske skupine, ki sodijo pod to streho. MP Št. 22 - 29. maj 2003 Oblast klecnila p Direktorji so v drugem tradicionalnem nogomel Sobotni nogometni spek- takel, ko so se tradicional- no drugič spopadli župani z direktorji, je prinesel zrcal- no podobo lanske katastro- fe kapitala. Medtem, ko je oblast lani na Skalni kleti slavila, je tokrat v Žalcu z 2:4 pogrnila na celi črti. Lanskih 8:2 za župane je očitno direktorje hudo pekli- lo. Šušljalo se je o podkupo- vanju, o grobi maščevalni tak- tiki... Govorilo se je marsikaj, a nič od tega ni držalo. Skriv- nost prepričljivega poraza žu- panov je, se zdi, bistveno bolj prozaična. Lani, 25. maja, so bili polni energije, nabrušeni kot kosa, ki v ranem jutru za- reže v visoko travo, zato, ker so se »pumpali« za predvolil- ne nastope. A jesen, ki je ve- čini prinesla vnovični župan- ski fotelj, je negativno vpli- vala na njihov tokratni nastop. Preprosto - župani so bili polni sebe zaradi lanske zmage, za- radi dobljenih volitev, zaradi tega, ker jim v podzavesti še vedno kljuva, da se nič ne mu- di, saj so pred nami še dobra tri leta do naslednjih volitev. Potruditi se bo treba šele v no- vem volilnem letu... Prvi polčas Kot vse, kar je nemogoče, se je tekma odvila v vsaj treh pol- časih, dveh tekmovalnih in tret- jem - zabavnem. Župani so pod budnim očesom Nika Marko- viča opravili polovično ogre- vanje. Direktorji v brazilsko ru- menih dresih so bolj poslušali avtoritativne nasvete Bojana Prašnikarja, ki je svojo eki- po temeljito segrel: »No, gre- mo, gremo, segrejte se, da ne bo poškodb. Potem pa - boljši morate biti, to je približno vse...,« je bil konkreten. Za začetek je žalski nogo- metni stadion nizko prelete- lo letalo Aero kluba Celje in pilot Drago Kosaber je iz njega igralcem vrgel žogo. Še uvod- ni strel mis Slovenije Nataše Krajnc in nogometnega stro- kovnjaka dr. Branka Elsner- ja in tekma se je lahko zače- la. Začetek pa je bil tako od- ločen in hiter, da je sapo vze- lo celo laškim godbenikom in mažoretkam, ki so poslej le še nemo opazovali bliskovite akcije. Takoj je bilo jasno, da so tokrat direktorji boljši, saj so zagospodarili na igrišču, če- prav je uradni komentator tek- me Sašo Hribar ugotavljal, da so vsaj tako neučinkoviti, kot so v svojih podjetjih. Zato opi- šimo le prvi resen incident, ko je Andrej Štrk v žaru bor- be namesto po žogi kresnil po nosu županskega vratarja Mar- jana Kovača. Sicer vojniški občinski svetnik je tudi del di- rektorskega lobija, saj vodi Kmetijsko zadrugo Celje. Če ne bi tako sijajno branil, bi še utegnili sklepati, da je bil di- rektorski janičar v županskih vrstah... No, poškodba ni bi- la (pre)huda in vzdržal je. Dve minuti pred polčasom se je, po prvi bolj resni župan- ski priložnosti, vidno razbu- ril Markovič. »Čista nula...,« je zavpil, sebi v brk pa zamom- Ijal: »Pa saj to je normalen re- zultat...« In potem... Potem je prvič počilo. Tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom je Cveto Kavka sijajno izkoristil luk- nje v županski obrambi, po- dal žogo Igorju Jerotu, ta pa je iz bližine mirno plasiral žo- go v nebranjeni del mreže. DrugI polčas Med odmorom so zaradi šte vilnih strelov, ki so leteli viso- ko čez gol, mnogi komentira- li, da je še sreča, ker je Kosa- ber letalo tako hitro odpeljal nazaj v Leveč, saj bi ga sicer kdo utegnil še sklatiti z neba. Dragi polčas se je začel z na- leti direktorjev in s sijajno pri- ložnostjo Braneta Mežnarja, katerega strel so ustavili sicer redki, a dobro postavljeni ob- laki. Ker so se priložnosti kar vrstile, je vidno nervozni Pra- šnikar moral poseči po moč- nejših orožjih. »Levega bo za- menjal desni,« je odločil in Srečko Šrot je odfrčal na klop. Uspešno. Igor Jerot je le pol minute po tej brUjantni strateški potezi zadel v polno še drugič. To je ujezilo Milana Kop ja, ki je le minuto zaten županom nove upe. Zlol sicer natolcujejo, da je ho sedemindvajsetič streljat gol, pa mu ni uspelo. 2:1, Potem je na sceno stop silec najlepših nog na igi slatinski župan Branko Ki Trikrat v eni minuti je ] nil na praktično istem n nogometnega stadiona tem le nasvet tokrat blec in na igrišču skoraj ne« nemu žalskemu županu zetu Posedelu. Kidrič,.] iz Rogaške Slatine, ima brž nos za tople vrelce. I jih v Žalcu že leta dolgo jo nedaleč stran, bi bilo da na Kidričevi točki ui no zavrtati nekoliko gol Kopušarjev gol je spod župansko telo, da je le bo ločno napadlo. Bili so bliz da podle načrte, da bi s pi nimi streli vnovič poniž« rektorje, je odločno pref val sijajni vratar Boris Ki ki je s pravimi rokome obrambami reševal »svoje dila je sijajna priložnost i togol Branka Kidriča, a se je kot za vpis med strelce čil za pripadnost ekipi i slal žogo v avt. Potem pa težje poškodoval eden i najprizadevnejših na igriši vexov Štrk, ki je ob štarti nesrečno padel, da so ga i li odpeljati v bolnišnico. Dogodek: Druga tradicionalna nogometna tekma med župani in direktorji. Prizorišče: športni center Žalec. Selektorja: Bojan Prašnikar (direktorji), Niko Marko- vič (župani). Tehnični vodji ekip: Ivan Hribernik - Anza (direktorji) in Stojan Golob (župani). Župani: Lojze Posedel (Žalec), Bojan Šrot (Celje), Mi- lan Kopušar (Šoštanj), Martin Bred (Dobrna), Ljubo Žni- dar (Polzela), Vilko Jazbinšek (Tabor), Branko Kidrič (Ro- gaška Slatina), Dušan Andrej Kocman (Kozje), Janez Jaz- bec (Slovenske Konjice), Alojz Podgoršek (Šmartno ob Paki), Jože Korže (podžupan Šentjurja), Andrej Vesenjak (podžupan Laškega), Boris Kupec (podžupan Prebolda), Marjan Kovač (občinski svetnik v Vojniku). Direktorji: Marjan Krajnc (Adriatic Celje), Stanko Ste- pišnik (EMO Orodjarna), Andrej Štrk (Živex), Cveto Kav- ka (Kac), Marjan Mačkošek (Inexa Štore), Srečko Šrot (NT&RC), Matjaž Jakopič (direktor nogometnih reprezen- tanc Slovenije), Odon Simonič (Sipro Žalec), Bruno Za- gode (Smreka Gornji Grad), Brane Mežnar (Zdravstveni dom Celje), Vlado Jager (s.p.), Aljoša Džumhur (pomoč- nik direkorja A2S), Boris Krajnc (član uprave Ere), To- maž Krajnčič (Hypo Alpe Adria bank), Igor Jerot (Hypo Alpe Adria bank). Sodnik: Vili Krajnc Gornji Grad. Vinerji in luzerji ob koncu odoji srečni, da so p V žaru borbe je Andrej Štrk nehote poškodoval golmana županov, vojniškega svetnika Marjana Kovača. V drugem polčasu je neprijetno poškodbo staknil še sam. Najstrožja komisija je, tudi s kričanjem in medsebojnimi spori, a vendar ob kompromisu, ko so odločale tudi desetinke točk, izbirala mistra tekme, nosilca najlepših nog in igralca z najprepričljivejšim umetniškim vtisom. Tatjana Cvirn, Polona Rifelj, Irena Mužič, Damjana Seme, Tanja Rehar in (na sliki manjka) Nataša Kranjc so se odločile odgovorno in pravilno. Nesporno najlepše noge - Branko Kidrič iz Rogaške Slatine. Pri 67 letih še vedno v top formi - nerešljiva n za župane - legenda nogometa na Celjskem h bemik-Anza. Št. 22 - 29. maj 2003 d kapitalom )adu porazili župane s 4:2 terapevta žalskih roko [ Janija Pristovška in |i pregled v bolnišnici so li, da je vse v redu. Štrk [lil na prizorišče še pred 11 tretjega polčasa, tainute pred koncem je začelo pokati. Pol- lupan LJuIm) Žnidar je jcinljivo bombo izena- mi bilo prav Prašnikar- fle so ostre besede in IV zadnjih dveh minu- Ije županom povsem mcentracija, še dva go- ■rej je svoj tretji gol lor Jerot, ki si je ves pnje v brado popeval pvi pravu stvar na pra- |o, učini to često.« Zdaj Ife jasno, zakaj. Ko žu- ^niso prišli k sebi od i je četrti gol, v tre- to je sodnik hotel od- onec, za direktorje za- don Simonič. rai polčas je začel pod šotorom, lanjkalo nagrad, zaba- Ssenečenj (največje je Id rokometašev Celja e Laško po zmagi v fO čemer več na straneh ). Za telesu najbolj pri- \ poskrbeli v gostišču i in jurčku Pivovarne ato lačen in žejen ni iče. Z glasbo so mrke Razveselili Can-can in ra skupina Divas. In uradne izjave? Selektor županov Niko Markovič je bil skesan: »Taktika bunkerja v na- padu in odprte obrambe se očitno ni obnesla. A dali smo vse od sebe, saj seje po izena- čenju razvila prav živalska bor- ba. Prašnikar je bil ziheraš in je premalo menjal, itak pa ga je reševal vratar, ki sem ga tre- niral jaz.« Direktorski selek- tor Bojan Prašnikar je bil za- dovoljen: »Zmagali smo boljši in na koncu tudi srečnejši. Re- zultat je prinesla primerna borbenost in disciplina.« Tekmo je skrbno spremljala mis Slovenije Nataša Krajnc. »Bila je silno napeta in razbur- ljiva. Ker ne hodim pogosto na nogomet, sem navijala za obe ekipi in v njihovem spopadu sem zares uživala.« Kapetan žu- panov Lojze Posedel je otož- no povedal: »Očitno je direk- torje lanski poraz hudo priza- del, saj so pripeljali nekaj no- vih moči in tudi nekaj nedirek- torjev. Upam, da bodo gosto- ljubni Žalec zapustili z lepimi občutki. Igralec tekme pa je bil sodnik, za katerega ne vem, če se mu piščalka ni pokvarila. Pri- hodnje leto bomo stvari spet po- stavili na svoje mesto.« Kape- tan direktorjev Marjan Krajnc je bil vzhičen nad disciplinira- no igro svojega moštva: »Vese- lim se zmage, ki je posledica resnejšega pristopa kot lani. Pra- šnikarja smo ubogali in mu po- kazali recept, kako naj vodi slo- vensko reprezentanco v tekmi proti Izraelu, da jih bodo naši sesuli vsaj s takšnim rezultatom kot smo mi župane. Ti pa naj nikar ne bodo žalostni. Pripo- ročam jim, da malo več treni- rajo.« BRANE STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Na igrišče so obe ekipi pos- premili najmlajši člani NK Žalec, ob polčasu pa je na- stopila plesna skupina Upis iz Žalca. NAGRADE Mister tekme (enakovred- no): Bojan Šrot in Lojze Po- sedel Najlepše noge: Branko Ki- drič Najčistejša igra: Marjan Mačkošek (sploh ni vstopil v igro) Najboljši umetniški vtis: Andrej Štrk SPONZORJI Obračuna med direktorji in župani ne bi bilo brez Pivo- varne Laško, Občine Žalec, NK Žalec, NK CMC Publikum, Co- ca Gole, Zavoda za šport, tu- rizem in kuhuro Žalec, Go- stišča Amerika, družbe Petre d.o.o., Teniške akademije Volk in NK Žalec. ičun. Prašnikar kapetanu Krajncu: »Ti pa le nič ne ugovarjaj - poslušaj navodila in zmaga bo naša.« Gostitelj in kapetan reprezentance županov, Lojze Posedel, selektorju Niku Markoviču: »V roke sem ti dal nekaj malega, če bo treba v skrajni sili koga podkupiti.« Začetni udarec sta tako umetelno izpeljala dr. Brane EIsner in Nataša Kranja, da je komentator tekme, Sašo Hribar, ob soglasju sodnika Vilija Krajnca odločno zahteval ponovitev. cngust (CMC), Lojze Posedel (Žalec) in Gvido Omladič (Era) so si, kot ostali prisotni, z veseljem privoščili odlično hrano, ki jo je z žara ponudilo gostišče Amerika. Priznanja tokratnim luzerjem, ki so igrali brez predvolilne inspiracije, je podelila odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn. Št. 22 - 29. maj 2003 22 ŠPORT Novi, stari šampioni! Huronsko veselje celjskih rokometašev - Enajsti naslov državnih prvakov, slajši kot vseh prejšnjih deset skupaj Dve tekmi in dve zmagi Celja Pivovarne Laško pro- ti Pnilam - to je razplet fina- la državnega prvenstva. Neizmerno radost vseh v klubu in tistih okoli njega je najbolje orisal Renato Vu- grinec: »Prejšnje naslove ni- smo znali ceniti. Do njih smo prihajali zlahka. Šele ko ne- kaj izgubiš, dobiš občutek, kako to stvar pogrešaš. Kdo me je razvnel za takšno igro? Hvala za to vprašanje! Mo- ram se namreč zahvaliti vsem, ki niso verjeli vame in v to moštvo, saj so nas primerno spodbudili.« In res, pivovarji so prekipe- vali od energije. Močan mo- tiv, polet, dobro vzdušje, fizič- na pripravljenost, zagrizenost, ničesar ni primanjkovalo. Škorpijonov pile Pred Tivolijem je Tone Turnšek razkril scenarij: »Če zmagamo, se na hitro ustavi- mo s Florijani na Trojanah, po- tem gremo v Žalec, nato pa v Ameriko.« Verjel je v fante in v mislih že vse načrtoval. Nje- gova železna volja se je pod- vojila po lanski sramoti na Ko- deljevem. A ni se vrgel v nove nakupe. Po tekmi je bilo pri- jetno slišati iz njegovih ust: »Veš, Andrej, morda pa so no- vinarji imeli prav. Sedaj igra- mo s srcem, več in bolje treni- ramo, tu so mladi, ki dobiva- jo svoje minute...« Nič ni bilo tako boleče kot poraz s Prula- mi z 10 goli razlike ob brez- krvni igri; ne polomi z Zagre- bom, Barcelono in Portlan- dom, ne gol Magdeburgovega Peruničiča v zadnji sekundi. Ne prav rad se spominjam dogodkov še pred letom dni. Skoraj nihče ni skušal razu- meti napisov, ki niso imeli namena blatiti, temveč osveš- čati, strezniti. Tone Turnšek, škorpijon po horoskopu, neo- majen na kariernih poteh, se je odločil, da bo zaupal nas- vetom tistega, ki ga je tudi nastavil v to vlogo, športne- mu direktorju Slavku Ive- ziču. Slednji je spletel vez z Mirom Požunom, ta z De- janom Peričem, kapetan s soigralci in ti med seboj. Za- čela se je zgodba o uspehu, ki sta jo pokvarila le Island- ca Štefan Arnaldsson in Gu- nar Vidarsson, sodnika na prvi tekmi polfinala pokala pokalnih zmagovalcev v Ciu- dad Realu. Tudi prizadevna Poljaka Miroslav Baum in Marek Goralczyk je nista zmogla zgladiti na povratnem obračunu. A Španci so odle- teli domov »frapirani«, češ nekje tam v Sloveniji so nas dobro pretepli. Stranske spo- sobnosti klubov so bile ven- dar izenačene. Škorpijon je nato morda usodni pik namenil Prulam, ki so pred razpadom. A sod- niki so bili le stranski akter- ji, odločala je Želja. Pa enot- nost, pripadnost. In nenazad- nje: tudi kvaliteta, ki jo je Ce- lje že imelo, a ni bila izko- riščena. »Naj se ve - sloven- ska rokometna prestolnica je bilo, je in bo še dolgo Celje, in ne Ljubljana. Fantom is- kreno čestitam, saj so se iz- kazali, čeprav so morali igra- ti pod pritiskom,« je zaklju- čil škorpijon Turnšek v ra- dijski eter, to pa ponovil tu- di pred igralci v Žalcu. Perice, Vugi in Žiicic^a To so junaki obeh tekem, napisani po abecednem vrst- nem redu. Dejan Perič je zbral 40 obramb, Renato Vu- grinec in Žikica Milosavlje- vič sta dosegla po 16 golov. Kapetan je bil vzhičen na par- ketu: »Lepo je biti igralec Ce- lja, živeti v Celju. Upam, da enako kot mi čutijo tudi vsi, ki so nas spremljali celo se- zono. Čestitke vsem. Živelo Celje, živeli Celjani!« Ptujčan »Vugi« živi z lepo- tico Marino v Celju, poroči- la se bosta v Piranu in njeni Izoli, »ohcet« bo v Portoro- žu: »Fantovščina je že mimo, usodni da bom izrekel 7. ju- nija « Nadaljevanje srečnega življenja z izbranko so mu zaželeli tudi Florijani. Mali veliki mož »Žile« je osvojil prvi naslov državne- ga prvaka, pa čeprav je tri le- ta odlično igral tako pri Pru- lah kot pri Celju (v Tivoliju met 10-13): »Zelo sem vesel, zaradi zmage in tudi zaradi moje dobre igre. Po štirih le- tih končno slavim!« Odkritje sezone, tudi za evropske razmere, je Sergej Rutenka, ki pa je bil preveč samokritičen. Nenazadnje je dosegel gol z igralcem manj za vodstvo z 21:18: »Čestitke pripadajo soigralcem, katerim se opravičujem za slabšo igro. Trudil sem se, kolikor sem mogel, a sem imel slab dan. Ponosen sem, da sem člen v ekipi, kot je ta.« Tolažil ga je Slavko Ivezič: »Nihče od nje- ga ne pričakuje, da na vsaki tekmi zabije 10 golov. Kot star Celjan sem si naslova želel še toliko bolj. Moram pa pou- dariti, da lanske lovorike ni- smo izgubili na igrišču, tem- več za zeleno mizo!« Strateg Miro Požun je iz- postavil dejstvo: »Zdaj Celju nihče več ne more očitati, da ne igra srčno. Bal sem se utru- jenosti po četrtkovi tekmi, saj imajo Prule daljšo klop. Bili smo boljši, tudi provokacije nam niso mogle do živega.« Morda je Požuna posredno še najbolj pohvalil Aleš Pa- jovič: »Celo sezono smo ze- lo dobro delali, zato smo pri- dobili na samozavesti. Zaslu- žili smo prvo mesto.« Nje- gov nerazdružni »frend« Lu- ka Žvižej je dokončno raz- bil Prule, ko je metal s tal, s Pajovičevega mesta: »Lepo je sedaj, ko vračamo pokal tja, kamor spada. Igrali smo ta- ko, kot znamo, zato smo na obeh obračunih naredili za- jetno razliko.« Pogodba z Žvižej em ni po- daljšana, tudi s Tomažem Tomšičem ne, ki je z nekimi novimi motivi znova navdu- ševal in izkoristil vse štiri stre- le: »Ja, vse je še negotovo. Zmaga v Ljubljani je še po- sebej sladka, nasploh ena naj- slajših v moji karieri. Vse smo podrejali temu cilju. Celjska publika je pač zahtevna. Am- pak, hvala bogu, da je tako zahtevna!« Slednjo je zagotovo zado- voljil, kaj zadovoljil, navdu- šil Edvard Kokšarov. Pravi bull-terier v obrambi, tokrat pa na obeh srečanjih krvnik obeh vratarjev, saj je za 13 go- lov porabil le 16 strelov: »Dali smo vse od sebe. Ful sem ve- sel, zase, za ekipo.« V Golov- cu se je na žalost, po izjemnih strelskih sezonah pri Preven- tu, »izgubil« Nenad Maksič: »Tudi zame je to prva lovori- ka. S Prulami ni bilo tako lah- ko, kot je bilo morda videti. Verjemite, bilo je zelo težko.« Še enicrat s Prulami Sledi še en dvoboj s Pru- lami, v polfinalu pokala RZS. Milosavljevič je na za- ključku prireditve Novega tednika in Radia Celje na- povedal dvojno krono. Po tistem se je začelo norenje, ki ga je težko opisati. Tako spontano, tako sproščeno. Mira Požuna tarejo nove skrbi, tudi za naslednjo se- zono. Trdi, da ima moštvo še vsaj 20 odstotkov rezer- ve, ki jo mora pridobiti še z večjo marljivostjo na trenin- gih. Pokalni naslov ne pri- naša veliko, a je za favori zirano moštvo, kar celjskc nedvomno je, dejanske dolžnost. In zato obreme nitev. Pritiskov so Celjan: že vajeni, Prulčani pa bode sila nepredvidljivi ob svo jem labodjem spevu. In ne varni, saj so nekaznovani na daljevali tekmo, potem kc so napadli sodnika Nenadt Krstiča. DEAN ŠUSTEF Foto: ALEKS ŠTERN Novi, stari šampioni. Renato Vugrinec je bii na obeh tekmah pri strelu, a v Škofji Loki zarad poškodbe komolca ne bo nastopil. Prulska vratarja: »Mi prvaki? Beno, ti se hecaš!« 1. finalna tekma Celje Pivovarna Laško - Mobitel Prule 67 36:29 (19:12) CELJE - Dvorana Golovec, gledalcev 1500, sodnika Robert Krašna Robert in Tomo Vodopivec (Ajdovščina), delegat Herbert Jeglič (Ljubljana). Celje: Perič (19 obramb), Lorger (1); Rutenka 6, Vugrinec 10, Bilbija, Oštir,_Pajovič 3, Gajič, Maksič, Ivančič,Tomšič 4, Milosavljevič 6, Žvižej 1, Kokšarov 6. Prule: Podpečan (6), Lapajne (5); Natek 1, Brumen 1, Vučičevič 8 (7), Backovič 2, Lubej 2, Sokolov, Ficko 3, Simonovič 4, Zrnič 1, Matovič 2, Zorman 2, Kastelic 3. Izključitve: Celje 12 min, Prule 6. Sedemetrovke: Celje -, Prule 7 (9). Bistveni potek rezultata: 1:0,1:1,2:1,6:2,8:3,9:4,12:9, 18:9,18:11,19:15,23:18,25:19,26:20,27:24,30:25,33:27, 34:27,36:28,36:29. 2. finalna tekma Mobitel Prule 67 - Celje Pivovarna Laško 26:32 (15:15) UUBUANA - Dvorana Tivoli, gledalcev 1000, sodnika Nenad; Krstič in Peter Ljubič (Kozina), delegat Herbert Jeglič (Ljubljana). Prule: Podpečan (O obramb), Lapajne (15); Natek 2, Brumen 4, Vučičevič 3 (2), Backovič 1, Lubej 2, Sokolov, Ficko 3, Simonovič 1, Zrnič, Matovič 4, Zorman 5, Kastelic 1. Celje: Perič (21), Lorger (2); Rutenka 1, Vugrinec 6, Bilbija, Oštir 1, Pajovič 2, Gajič, Maksič ,Tomšič 4, Kozlina, Milosavlje Vič 10 (1), Žvižej 1, Kokšarov 7 (2). Izključitve: Celje 16 min, Prule 10. Sedemetrovke: Celje 3 (5), Prule 2 (6). Bistveni potek rezultata: 1:0,1:1,5:3,5:6,6:7,8:7,10:10, 12:10,15:14,15:17,17:20,20:23,22:23,23:24,23:27,24:27, 24:31,26:32. ' Št. 22 - 29. maj 2003 Noč za zmagovalce Napoved Toneta Turnška se je uresni- čila: rokometaši so zmagali in se na po- ti proti Celju skupaj s Florjani najprej na hitro ustavili na Trojanah, nato pa v Žalcu, na zaključku prireditve NT&RC - nogometnem spopadu med direktorji in župani. Prireditveni prostor ob šport- nem centru se je v hipu spremenil v pri- zorišče vsesplošnega navdušenja, plo- skanja, govorov in rajanja. Večer, ki bo ostal v spominu! Foto: GREGOR KATIČ Po nogometni tekmi med župani in direktorji je sledilo rokometno rajanje. Miri Maksimovič je po šesturnem garanju usposobil kapetanov gleženj. Pod vodstvom Sabine Muhič so rokometaši prikazali, česa so se naučili pri aerobiki. Vodja marketinga NT-RC Vesna Lejič v družbi županov Lojzeta Posedela in Bojana Šrota. Tudi takole so se pripravljali na Prulčane... To je tai-bo. Luka Žvižej je dokazal svojo nadarjenost za šovbiznis in poskrbel za sproščenost. Sprva so prisotni omenjali »Štamperiovega Pepija«, a ga odslej ne bodo nikoli več. Nenadoma so se ulegli in po naporni tekmi poskrbeli še za trebušne mišice. Miro Požun je spil šampanjec na ramenih Miladina Ko^ line in dejal: »Imamo najboljšega predsednika na svetu!« Bja je bila neizmerna in mladenkam je pri točenju pomagal Tomaž Tomšič. Čisto potiho je Dejan Perič zapel:« Je rumeno kot zlato...,« potem pa so odmevali Florijani. Št. 22 - 29. maj 2003 24 Iport Tudi v tretje ne gre rado! Celjani brez poraza le vicešampioni - Osmoljenci, da jim ni para - Včeraj v Mariboru, v nedeljo doma z Olimpijo »Pokal je dvignilo slabše moš- tvo. To Ljubljančani priznava- jo tudi sami,« je bil jedrnat celj- ski župan Bojan Šrot, ki je za CMC Publikum stiskal pesti tu- di včeraj v Ljudskem vrtu. Zad- nja remija sta potrla Skalno klet: 2:2 proti Olimpiji ni bil us- trezen izid po ljubljanskih 1:1, 3:3 s Koprom pa je zmanjšalo možnosti v prvenstvu. A če le niso Celjani sinoči izgubili, po- tem bo upanje ostalo do nede- lje. Tedaj bo Maribor Pivovar- na Laško gostoval za Bežigra- dom pri Ljubljani, Publikum pa bo skušal prvič premagati Olim- pijo v tej sezoni. Po prikazanem bi si Publikum za- služil tudi dvojno krono, a ga je enkrat izdala obramba, drugič neu- činkovitost... »Igrali so odlično« Vse je v dveh stavkih pošteno strnil Marijan Pušnik: »Svojim fantom ne morem zameriti nič. Igrali so odlično, bili veliko boljši tekmec, žal pa nam je na koncu zmanjkal kanček športne sreče.« Tudi tretji finalni poskus Publi- kumu ni uspel. Pušnikovi varo- vanci so zamudili kup priložno- sti tako na prvi tekmi (igralca več so imeli od 40. minute) kot tudi na drugi. V zadnjih sekundah okoli 191 minut dolgega dvoboja je žo- ga priletela do Vladislava Lun- guja. Dobro jo je zadel, močan udarec je letel proti desni vratni- ci. Junak celotnega finala je do- končno postal vratar Olimpije Bo- rut Mavrič, ki je s konicami pr- stov le preusmeril smer žogi in ta je obšla ljubljanski gol. Ko so se vzdihi polegli, je bilo tekme ko- nec. Morda so bili domači še bližje tretjemu zadetku v 86. minuti, ko je neoviran z glavo s petih me- trov slabo meril Gregor Helbl, ki je nadomestil kaznovanega kape- tana Sebastjana Gobca in po za- celjeni poškodbi zaigral zelo do- bro: »Simon je žogo s kota moč- no zarotiral. Res je, da sem bil sam, toda žoga mi je »bežala«, kaj- ti neslo jo je proti golu. Nisem je dobro zadel. Dobili smo dva evro- gola. Na žalost tudi v finalu velja ob neodločenem izidu pravilo, da gol več v gosteh pomeni prednost.« Razočaran je bil tudi Matej Šnofl: »Olimpija je imela ogromno sre- če.« Celjani so sicer izvedli 12 stre- lov s kotov, a učinka žal ni bilo. Igrali, zadevali, a^BB Proti moštvu Kopra so celjski no- gometaši izvedli 18 kotov, Mitja Brulc je zadel prečko. Dejan Rob- nik je z bližine meril v vratarja, a je Publikum lovil zaostanka z 0:2 in 2:3, ob koncu pa je prvi domači poraz v tej sezoni preprečil Andrej Kvas, po prodoru Dragana Čadi- kovskega. »Moram čestitati fan- tom, saj so vložili veliko truda in izid izenačili. Mislim, da so nare- dili preveč napak v obrambnih vr- stah. Vsi trije zadetki gredo na naš rovaš. Po zaostanku z 0:2 je bilo težko zmagati. Razočaran sem, saj smo igrali na zmago,« je otožno raz- mišljal Pušnik. In kaj bo v nede- ljo? Spektakl z upanjem na čustve- ni izbruh, ali boj za tretje mesto z Olimpijo. Vi že veste. Era v nedeljo doma? Nogometaši Ere so četrtič slavili v gosteh in si priborili teoretično možnost za osvojitev tretjega me- sta. Spretno so kaznovali dve na- paki obrambe Ljubljane. Najbolj- ši igralec tekme Jernej Javomik je v prvem in drugem polčasu po prekinitvah poslal nevarna predlož- ka pred nasprotna vrata, izkoristi- la pa sta ju Matej Miljatovič in Mla- den Kovačič. Šmarska obramba je zdržala pritiske Šiškarjev. Nevar- ne strele je zaustavljal vratar Ro- bert Sraga, na pomoč pa mu je pri- skočil tudi Matjaž Štancar. »Storili smo še en korak h končni uvrstitvi na četrto mesto. Tekmec je prikazal kakovostno igro, a na sre- čo čestitke pripadajo mojim varo- vancem,« je dejal trener Borut Jarc. Rudar je bil prost. V Velenju bo Ob jezeru pričakal Ero - v zadnjem so- sedskem derbiju. Tako (združitev) ali drugače (izpad iz lige). DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Mladinci Živexa Publikuma so se uvrstili v finale pokala NZS. V polfinalu so v gosteh premagali Muro z 2:1. Gola sta dosegla Dža- ferovič in Urbanč. Med rumenimi si je Veliki Žuti nastavil žogo, s prostega strela pa je sledil evrogol. Obakrat rezervist Andrej Kvas je zadel tako proti Olimpiji (na sliki) kot tudi proti Kopru. V kazenskem prostoru Olimpije je Lazič spotaknil Roberta Korena, ki je bil pri očitkih sodniku osamljen. 1. tekma finala pokala NZS Vega Olimpija - CMC Publikum 1:1 (0:1) UUBUANA - Stadion za Bežigradom, gledalcev 5000, sodnik Darko Čeferin (Kranj). Strelca: 0: 1 Kvas (40, 11-m), 1:1 Puc (90). OLIMPIJA: Mavrič, Handanagič, Lazič, Budičin, Kokol (Ilič), Barun, Žlogar, Kosič (Grabič), Prosinečki, Jusufbegovič, Kmetec (Puc). PUBLIKUM: Fornezzi, Brumen, Šnofl, Budimir (Križnik), Gobec, Sešlar, Brulc, Maletič (Plastovski), Koren, Kvas (Robnik), Čadikovski. 2. tekma finala CMC Publikum - Vega Olimpija 2:2 (1:0) CEUE - Stadion Skalna klet, gledalcev 2000, sodnik Robert Krajnc (Ptuj). Strelci: 1:0 Koren (15.), 1:1 Žlogar (59.), 1:2 Prosinečki (65.), 2:2 Kvas (72.). PUBLIKUM: Fornezzi, Križnik, Helbl, Brumen, Šnofl, Sešlar, Lungu, Maletič, Čadikovski (Kvas), Koren, Brulc (Plastovski). OLIMPIJA: Mavrič, Kokol, Handanagič (Ilič), Lazič (Budičin), Mirtič, Rudonja, Žlogar, Grabič (Puc), Prosinečki, Jusufbegovič, Kmetec. NOGOMET POKAL SLOVENIJE Finale, druga tekma: CMC Pub likum - Vega Olimpija 2:2 (1:0) Koren (15), Kvas (73); Žlogar (58)' Prosinečki (65). 1. SNL 31. krog: CMC Publikum - Ko per3,-3 (1:2); Brulc (45), Čadikov ski (74), Kvas (90); Lunder (5), Ja komin (43), Bogatinov (83). Lju Ijana - Era Šmartno 1:2 (0:1); Z( re (47); Miljatovič (4), Kovačič (51 2. SNL 26. krog: Križevci - Dravin]{ 0:1 (0:0); Vrenko (80) . Vrstni red Domžale 68, Grosuplje 53, Ptd Drava 51, Aluminij 50, Bela kra jina 39, Izola, Dravinja 35, Jadraj 33, Zagorje, Triglav, Livar 32, Kri ko Posavje 30, Goriška Brda 29 Križevci 24, Nafta 22, Železnič^ 13. j 3. SNL - sever 1 24. krog; Vransko - Središče 2:1 Paloma - Šoštanj 3:5, Šmarje p] Jelšah - Krško 2:1, Hajdina - Mon Claudius 9:1. Vrstni red: PohorjI 52, Šoštanj 46, Bistrica 45, Pald ma 43, Središče, Radlje 37, Šmal je 36, Stojnci 35, Hajdina 33, Kr^ ko Posavje, Malečnik 30, Vransl^ 26, Fužinar 13, Mons Claudius 7. MČL - Celje | 19. krog: Laško - Vojnik 7:0, Zre^ - Rogaška Crystal 4:3, Oplotnica Kovinar Štore 1:3. Vrstni red: Zn če 47, Oplotnica 34, Kovinar Štori 30, Rogaška Crystal 28, Laško 2^ Vojnik 15, Šentjur 2001 14, Odrd Kozje 6. ] - — — t- .■■■t-j-.--i.-frj,T. - s-■ ■■■«1 1. SRL - moški ^ Za tretje mesto, prva tekma: renje - Prevent 30:26 (20:13); S(| vič 6, Kavtičnik, Bedekovič, L. D6 belšek 5, Tamše 4, Mlakar 3, Siri 2. j Za tretje mesto, druga tekma: Prš vent - Gorenje 28:29 (15:13); Kav tičnik 13, L. Dobelšek 6, Oštir 3 Bedekovič 2, Tamše, J. Dobelšefe Mlakar, Sovič, Sirk 1. j KOŠARKA J 1. SKL - moški 14. krog: Geoplin Slovan - Pivo vama Laško 89:83 (22:19, 43:32 59:49); Pavič 25, Miletič, Dojčil 13, Radunovič, Kuqo 10, Evans / Popovič 5. Koper - Elektra 96:8; (69:57, 41:38, 19:15); Čustič 20 Belanovič 14, Nuhanovič 12, La tovič. Divjak 9, Goršek, Kovačevil 6, Sagadin 3, Ručigaj, Rupreht 2 Helios - Rogla 78:81 (53:61, 36:43 18:22); Sivka 18, Zinrajh 15, Brc lih 14, Zarič 13, Mihajlovič, Me^ ko 6, Strnad 5, Hohler 4. Vrstn red po rednem delu: Krka 27, Unioi Olimpija 26, Geoplin Slovan, Pi vovarna Laško 22, Helios 19, Elet tra 18, Koper 17, Rogla 16. j Polfinale, prva tekma: Krka - Pfl vovarna Laško 97:78 (71:57,44:40 25:21); Miletič 19, Kuqo 15, Ri dunovič 11, Weaks 10, Popovič 9\ Dojčin 7, Pavič 5, Evans 2. Št. 22 - 29. maj 2003 &ORT [ Gorenje tretjič I zapored tretje I Preobrat za hollywoodske scenariste - Sirk prehitel sireno Druga tekma končnice »malega« finala končnice ige Siol med Preventom in Gorenjem je postregla z dramatičnim dogajanjem in prečno zmago Velenjčanov it 29:28, ki so se tako že tret- jo sezono zapored uvrstili iia tretje mesto v OP. Po tekmah polfinala s Pru- ami se je uveljavilo mnenje, da bo Gorenje zlahka opra- j/ilo s Preventom. Skupni re- zultat 2:0 v zmagah celo da- e takšen videz, vendar je bil am dvoboj zelo izenačen, še )Osebej druga tekma v Slo- venj Gradcu. Moštvi sta se ikozi celotno srečanje menja- fali v vodstvu. Tako je bilo /se do dramatične končnice, 1 kateri so imeli igralci Go- enja več poguma in športne ireče. Minuto in 20 sekund )red koncem je Prevent vo- lil z 28:27, nakar sta sodni- !a Krašna in Vodopivec do- lodila še sedemmetrovko v ijegovo korist, po burni reak- iji s klopi Gorenja pa je rdeči larton dobil pomočnik tre- lerja Borut Plaskan. Zara- ti napačne menjave in izklju- čitve Plaskana je imelo Go- jenje dva igralca manj. Toda Ježki so izgubili dobljeno tek- mo. Najprej je Gorazd Škof abranil sedemmetrovko Flo- rinu Saniji, ki je bil do tedaj lezgrešljiv, a je žoga po na- )aki razredčenih igralcev Go- jenja spet pripadla domačim. Namesto zanesljivega zaključ- ka je David Špiler napravil pre- kršek v napadu, najboljši mož Gorenja Vid Kavtičnik pa je s svojim 13. golom poskrbel za izenačenje na 28:28. De- set sekund pred piskom sire- ne je Špilerjevo podajo pre- stregel Aleš Sirk in tri sekun- de pred koncem postavil končni rezultat tekme 29:28. Veselje velenjskih igralcev in navijačev je bilo nepopi- sno. »Mislim, da današnja končnica spada na področje znanstvene fantastike. Izgub- ljeno tekmo smo spreobrni- li. Takšen poraz je zelo bo- leč in veselje tohko večje. Kljub poškodbam Mlakarja v prvem delu, Soviča v dru- gem in Dobelška v končnici se nismo predali. Vztrajanje se nam je bogato obrestova- lo,« je bil po tekmi navdu- šen trener Gorenja Ivan Vajdl. Igralci so po podelitvi bro- nastih medalj še kakšnih 15 minut skupaj z navijači pro- slavljali na parketu slovenj- graške dvorane. »Resnično smo v zadnjem mesecu dni vložili ogromno truda in hva- la bogu, da je konec prvens- tva, kajd teden dni počitka pred finalnim pokalnim tur- nirjem nam bo prišel še ka- ko prav. Upam, da bomo sa- nirali poškodbe in v svojem slogu odigrali zadnji tekmi. Računamo na finale s Celja- ni, vendar bo najprej potreb- no še enkrat pokoriti Koroš- ce. Svoje cilje smo izpolni- li, v nedeljo lahko dodamo le še piko na i,» je potem, ko se je evforija po tekmi neko- liko umirila, povedal kape- tan Sebastjan Sovič. MITJA GAVRILOSKI Foto: GREGOR KATIČ Srhljivko v Slovenj Gradcu je zaključil Aleš Sirk. NA KRATKO Drugi mesti Kiadivarju Celje: Na ekipnem DP v at- letiki tekmovalci Kladivarja niso obranili prvih mest iz lanskega leta. Tokrat so bili v obeh konkurencah drugi. Pri moških je zmagal Almont iz Slovenske Bistrice, pri žen- skah pa Gorica. V memorial- ni disciplini Fedorja Gradi- šnika, teku na 100 metrov z ovirami, je zmagala doma- činka Marina Tomič z oseb- nim rekordom (13,66) in iz- polnila normo za EP do 23 let, v teku na 100 metrov pa je slavil Boštjan Fridrih. Gre- gor Cankar je kot gost okre- pil moštvo Kladivarja in zma- gal v skoku v daljino (807 cm). (JK) iWiiajši dečici drugi Celje: V dvorani Golovec je na zaključnem turnirju DP za mlajše dečke B Ce- lje Pivovarna Laško osvo- jilo drugo mesto. Mladi Ce- ljani, ki so imeli najbolj- šega igralca turnirja Urha Bukovška, so premagali Šmartno (18:15) in Cimos (22:13), v odločilni tekmi pa izgubili s Termom s 14:17. (JK) Spet Celeia Celje: Na zaključnem tur- nirju DP v rokometu za de- klice A (do 13 let) je prvo mesto osvojila Celeia, ki je zmagala na vseh treh tek- mah (Jelovica 11:9, Piran 18:7, Zagorje 14:9). Naj- boljša igralka turnirja je bi- la domačinka Larisa Poto- kar. (JK) Zbrani veterani Zbilje: Neutrudna športna delavka Silva Razlag, bivša kegljaška reprezentantka Ju- goslavije in Slovenije, je ob 50. obletnici kegljanja v Slo- veniji uspela zbrati vse ude- ležence evropskih in svetov- nih prvenstev. Skupaj jih je 51, s Celjskega devet: Tanja Gobec, Marika Kardinar, Metka Lesjak, Eva Ludvik, Ja- nja Marine, Tončka Pečov- nik, Jožica Šeško, Magda Urh in Ludvik Kačič. (JK) Devet medalj za Sankaku Lendava: Na mladinskem DP so judoisti celjskega San- kakuja osvojili 9 medalj, zla- te Lucija Polavder, Nives Pere, Tamara Petek, Maja Ur- šič in Igor Trbovc. Zadnji tri- je ter Matejka Dragšič in Be- no Lah se bodo udeležili evropskega mladinskega A pokala v Stockerauu, kjer si bodo skušali priboriti nor- mo za EP. HandbalI cup Zasavje 2003 Dol pri Hrastniku: V ne- deljo bo med 10. in 16. uro v dveh dvoranah 4. odprto pr- venstvo Zasavja v mini roko- metu. Prijavljenih je 59 ekip iz 33 slovenskih in hrvaških klubov. Nastopili bodo deč- ki in deklice stari 11 in 10 let. Turnir bo potekal pod sloga- nom Rokometna žoga je na- ša droga. (DŠ) Blaž dobro vrti Inno London: Na Anglia open sta lep uspeh dose- gla Celjan Blaž Pocajt in njegova soplesalka Inna Berlyzieva. Uvrstila sta se v polfinale. V slovitem Blackpoolu pa sta v kate- goriji do 21 let prodrla pod sam svetovni vrh, saj sta se zelo približala najboljšim dvanajstim parom. Laščani nemočni v Novem mestu Pivovarna Laško izgubila prvo tekmo polfinala končnice - Največji uspeh Elektre Med tednom se je končal redni ligaški del prvenstva M. A SKL, konec minule- ga tedna pa se je že začela Končnica četverice za na- slov prvaka. Hkrati se je za- Ičelo tekmovanje izven par- keta, saj se je odprl lov na okrepitve, igralske in trener- ske. Večina klubov pa je že napovedala zmanjšanje proračunov. Zadnji krog rednega dela prvenstva je prinesel nepo- sredna dvoboja vodilne če- tverice, ki sta odločila o me- stih pred končnico. Zanimi- vo je, da sta bila oba dvobo- ja v Ljubljani, a v različnih Urah. So Laščani napačno izbrali? Laščani so gostovali na f^odeljevem, kjer jih je po- •^ovno premagal Slovan, in Prvenstvo končali na četr- tem mestu. Precej se je go- vorilo o tem, da so Laščani ob koncu na Kodeljevem po- pustili tudi iz razloga, da se v polfinalu pomerijo s Kr- ko, ki naj bi jim bolj ustre- zala kot Olimpija, a so se vsaj po prvem srečanju pol- finala ušteli. Pivovarji so bi- li namreč v Novem mestu lahek plen razpoložene Kr- ke, medtem ko je imela Olimpija veliko težav s Slo- vanom. Končnica se že igra in Kr- ka je znala izkoristiti pred- nost domačega parketa v pr- vi tekmi. Nerazpoloženo moštvo Predraga Kruščiča, pri katerem je izstopal le ka- petan Dragan Miletič, je po solidni predstavi v prvem pol- času, povsem popustilo v na- daljevanju, ko je zaostanek narasel že na 20 točk, tako da je domači strateg Neven Spahija dal ob koncu prilož- nost tudi mladim igralcem s klopi. Gostitelji so bili za raz- red boljši v lovljenju žog pod košema - skok so dobili z 41:23. Drugo srečanje je bi- lo že sinoči v Laškem, zma- ga Krke pa bi že pomenila ko- nec tega dvoboja. Morebitni tretji obračun bo v soboto v Novem mestu. Elektra končala kot šesta v zadnjem kolu rednega dela je Elektra sicer izgubi- la na gostovanju v Kopru, a prvenstvo končala na šestem mestu, kar je odličen dose- žek ekipe, ki se je lani ko- maj rešila izpada iz lige. Očitno so v tej sezoni v Šo- štanju delali bistveno bolje, kar je nedvomno zasluga tre- nerja Miloša Sagadina. Ta je že podaljšal pogodbo z »električarji« za še eno se- zono. Rogla je v zadnjem srečanju sezone na gostova- nju presenetila Helios sredi Domžal, a ji ta zmaga ni po- magala, da bi se premakni- la z osmega mesta, kar je kljub vsemu dober dosežek Zrečanov in njihovega tre- nerja Memija Bečiroviča. V Domžalah so Zrečani zaigra- li sicer brez Maria Dundo- viča, pa kljub temu uspeli premagati nemotivirane do- mačine, največ zaslug gre kapetanu Boštjanu Sivki. Klubi bodo sedaj, seveda z izjemo četverice iz konč- nice, imeli tekmovalni poči- tek do nove sezone, ki se prič- ne sredi septembra, seveda pa se bodo treningi in priprave vsaj v večini ekip še nadalje- vali. Reševale pa se bodo tu- di križanke okrog igralske- ga in trenerskega kadra za no- vo sezono, tako da bo košar- karsko dogajanje, čeprav ne pod koši, še vedno zanimi- vo, saj prav čas pred prestop- nim rokom prinaša veliko ugibanj in govoric. Dejstvo pa je, da so v večini klubov že napovedali zmanjševanja klubskih proračunov, kajti denarja enostavno vsepovsod primanjkuje. JANEZ TERBOVC Peterka tedna: Zarič, Sivka (Rogla), Čustič (Elek- tra), Miletič, Pavič (Pivo- varna Laško). Igralec tedna: Boštjan Sivka (Rogla). Trener tedna: Memi Be- čirovič (Rogla). PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 7. junija na Ko- šutico - Veliki vrh - Kladivo. Odhod ob 5.00 uri z avtobu- snega postajališča ob Glaziji. Prijave do 2. junija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Zabukovica vabi 7. junija na 3. po- hod po Briških gričih in praznik češenj v Goriška brda. Od- hod avtobusa ob 4.45 iz Glazije in ob 5.00 uri iz Migojnic. Informacije in prijave na tel. 031 860 188. Planinsko društvo Laško vabi 7. junija na Planinski dom na Tojzlovem vrhu (690m) ter kočo na Žavcarjevem vrhu (915m). Odhod ob 7. uri z avtobusnega postajališča v Laš- kem. Prijave v trgovini Borovo v Laškem, do 4. junija. ŠPORTNI KOLEDAR »—»gjacecaaiir ■»■■miii — 'i ' iiia«——r: SOBOTA 31.5. INI I,—.■■■HI g!MWjBaii.i-«igiMj-fTua——t ROKOMET Pokal Slovenije, polfina- le, Škofja Loka: Celje Pivo- varna Laško - Mobitel Prule 67, Gorenje - Prevent. NOGOMET 3. SNL - sever, 25. krog: Hajdina - Vransko, Mons Claudius - Fužinar, Kozjak - Šmarje pri Jelšah, Šoštanj - Malečnik (17). MČL-Celje, 20. Krog: Op- lotnica - Laško, Kovinar - Zreče, Rogaška - Šentjur 2001 (17). "" NEDEUA1.6. NOGOMET 1. SNL, 33. krog, Celje: CMC Publikum - Vega Olim- pija (18), Velenje: Rudar - Era Šmartno. 2. SNL, 28. krog, Ivančna Gorica: Livar - Dravinja. ROKOMET Pokal Slovenije, finale, Škofja Loka (16.15). Št. 22 - 29. maj 2003 26 KRONIKA Pretepel mamo in sina Brez razloga mamo z roko po obrazu, sina pa z gumijevko po hrbtu Bilo je kot v ameriških kriminalkah, razlaga žen- ska, ki si bo petek, 23. ma- ja, zapomnila za vse živ- ljenje: »Nisem verjela, da se lahko kaj takšnega zgo- di pri nas.« Pa se. Še ved- no je v šoku. Zaradi sebe in zaradi svojega 19-letne- ga sina. Oba je namreč brez razloga pretepel neznanec, ki ju je med vožnjo nena- doma ustavil z avtomobi- lom. Nekaj minut po osmi uri zvečer je sin z avtom prišel v Celje po mater, ki je končala službo. »Peljala sva se proti Novi Cerkvi, ko je še v Viš- nji vasi nek voznik prehite- val, nakar se je sin spomnil, da je tudi sam enkrat tako vo- zil, pa ga je ustavila polici- ja,« nam je pripovedovala. V bližini Nove Cerkve pa ju je prehitel zelen clio, ki je pred tem vseskozi pritiskal na hu- po. Nekaj časa je vozil pred njima, nakar je dvakrat pri- tisnil na zavoro in sredi ce- ste ustavil. Mama in sin pra- vita, da nista vozila več kot šestdeset kilometrov na uro: »Če bi vozila hitreje, bi se za- letela v njega, ker se je tako nenadoma ustavil.« Iz avtomobila je izstopil nez- nan moški, se približal nju- nemu vozilu ter hladno vpra- šal, kaj se vendar gresta. »Sin je takrat stopil iz vozila, saj ni vedel, kaj se dogaja. Tudi meni je bilo čudno, zato sem odšla za njim. Rekla sem mu, da naj gre nazaj v avto, da ne bo kaj narobe,« pravi naša so- govornica, ki želi ostati ano- nimna. Ko se je obrnila proti vozilu, je neznanec stopil za njo, jo prijel za roko, kjer ima še danes modrico, in jo uda- ril po glavi. Takrat naj bi glas povzdignil sin, kaj počne z nje- govo mamo, moški pa naj bi odšel nazaj v svoj avtomobil, vzel gumijasto palico ter se napotil proti njemu. »Prijel ga je za roko, da je bil sin sklo- njen proti tlom, z gumijasto palico pa ga je tepel po hrb- tu,« nam je razlagala ženska. V cliu naj bi bile še štiri osebe. Neko dekle naj bi šlo iz avtomobila in pot nadalje- valo peš, drug moški je raz- greteža opozarjal, kaj vendar počne. Njegov poskus, da bi ga odvlekel stran je bil neus- pešen. »Takrat se je za nami pripe- ljal še nek voznik, ki je stopil do neznanca in mu vzel gu- mijevko,« še dodaja sogovor- nica. Napadalec je odhitel do avtomobila, saj je slišal, da so že poklicali policijo in da je ta že na poti, ter demonti- ral registrske tablice in sun- kovito odpeljal. Kaj ga je gnalo k brutalnemu obračunu z ne- kom, ki je popolnoma nedol- žen in ki ga ne pozna, ni ja- sno. Sprva so domnevali, da ga morebiti pozna sin in da so v ozadju kakšni spori, to- da ta niti približno ne ve, kdo je nesramnež, ki se je najprej lotil njegove mame in nato še njega. A vročekrvnež se ne bo iz- muznil. Uspeli so zapisati re- gistrsko oznako, ki naj bi se ujemala z barvo in znamko avtomobila, iz katerega je v petek izstopil moški, ki je mahal z gumijevko. Toda na policiji pravijo, da so storil- cu že na sledi, čeprav njego- va identiteta še ni znana. Zaenkrat nasilnežu grozi le predlog sodniku za prekrš- ke zaradi kršenja javnega re- da in miru. V primeru, da se bo 19-letnik, ki je bil minuli petek pretepen, oglasil na po- liciji in dal predlog za kazen- ski pregon, pa sledi še kazen- ska ovadba zaradi povzroči- tve lažje telesne poškodbe in s tem tudi višja kazen. Toda svoje bodo preiskovalcem verjetno povedali še očivid- ci. Sin ima še danes težave in bolečine v hrbtenici, čeprav so ga takoj po dogodku od- peljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga oskrbeli. Dobil je namreč več udarcev. Z ma- mo sta še vedno v šoku. Iz policijskih arhivov je raz- vidno, da to ni edini primer napada na voznike na našem območju. Lani je skupina moških ustavila najprej svo- je vozilo, nato pa na silo še avtomobil, ki je vozil za nji- mi. Vozilo so obstopili in z bejzbol palicami razbili sti kla. Voznika so izvlekli, ^ zvezali in potisnili v prtlja nik svojega avta. Na srei ugrabljenega je nek očivide obvestil policijsko postaji policijska patrulja pa je bil tako hitra, da je nasilne sti rilce izsledila in zvezane^ voznika rešila. SIMONA ŠOLINI Foto: A Neznanec je žensko s sinom prehitel, ustavil in pretepel. Glodalci povzročili požar? Požar, ki je v torek dopoldne zajel poslovno-stanovanjski objekt, last CM Celje v Veliki Pirešici, je po nestrokovni oceni povzročil za približno deset milijonov tolarjev škode. Ranjen ni bil nihče, saj v prostorih takrat ni bilo nikogar. Ogenj je izbruhnil na podstrešju, vzrok pa naj bi bil kratek stik na električni napeljavi, ki so ga povzročili glodalci. SŠ; Foto: GOJKO KUSIČ Najvišja kazen za piratstvo Tri milijone za neupravičeno uporabo programske opreme Celjsko podjetje je pred časom doletela do zdaj naj- višja kazen zaradi neupra- vičene uporabe programske opreme. Po naših podatkih gre za manjše podjetje, ki se v Celju ukvarja s projek- tiranjem in se je na obsod- bo že pritožilo. Pri mednarodni organiza- ciji - Združenju proizvajal- cev in prodajalcev program- ske in strojne opreme SBA v Ljubljani pravijo, da je po- stopek pri podjetju rezultat preiskav in pritožb sloven- skih tržnih inšpektorjev v skladu z Zakonom o avtor- ski in sorodnih pravicah iz lanskega leta. »Obdolženec je program- sko opremo nemudoma le- galiziral. Kljub temu je bil obsojen na najvišjo denarno kazen, kar so jih doslej izre- kli slovenski sodniki za pre- krške,« navajajo pri SBA. De- narna kazen za pravno ose- bo znaša skoraj tri milijone tolarjev, za direktorja kot od- govorno fizično osebo pa ne- kaj več kot štiristo tisoč to- larjev. »V podjetju so na dvana stih računalnikih uporablji li štirinajst računalniških pn gramov, za katere niso ime sklenjenih ustreznih licem Šlo je predvsem za Microso tove programe in Avtodesi kove programe Avtocad,« j dejal pravni zastopnik pri SB Rok Koren. Da naj bi šlo 2 neupravičeno uporabo, pa s opazili inšpektorji že lanski ga maja. Koren je še povi dal, da imajo tržni inšpektoJ veliko zaslug za znižanje stoj nje piratstva. Po njegovih b sedah naj bi v poslovne ni mene še vedno neupraviS no uporabljali programsl< opremo pri nas kar v šestdi setih odstotkih. V celjskem podjetju ura^ nih izjav ne želijo dajati, me vrsticami so nam celo zagrt žili s tožbo, če bi objavili nj hovo ime. Senat za prekršk Republike Slovenije je že d< bil njihovo pritožbo na ol sodbo, pri BSA pa bodo p< stopek spremljali tudi v tej fa) in se zavzemali za predno^ no obravnavo, so še dodaU SIMONA ŠOLINU Št. 22 - 29. maj 2003 KRONIKA 27 Oče Z verigo, sin z nožem Sprta oče in sin končala v bolnišnici Petkov dogodek v Celju, d bi se skorajda končal tragično, so celjski polici- ti tudi tokrat pospremili bolj skopo izjavo za jav- ost. O vzroku, zakaj je lekaj minut po osemnaj- U uri med prepirom oče ina nekajkrat udaril z je- deno verigo, sin pa je iz- rlekel nož in očeta zabo- [el v predel trebuha, ni pi- alo ničesar. Ozadje prepira je mogoče skati v očetovem odnosu s anom, ki že dalj časa ni bil 'ničemur podoben«, pravi- 0 dsd, ki družino bolje poz- lajo. Prepiri med njima naj )i bili dokaj pogosti, saj naj )i bil 26-letni Dejan Ž. že alj časa sprt s 46-letnim ičetom Stanislavom Ž. Sin e očetu pomagal v njego- vem podjetju, za kar pa že nekaj časa menda ni dobil plačila. Zato naj bi sin v pe- tek (23. maja) obiskal oče- ta na njegovem domu na Ce- sti na Grad. Očeta naj bi opo- zoril, da že 'tri mesece ni dobil denarja za delo in da na tak način ne more pre- življati svoje družine'. Beseda je dala besedo in nastal je hud prepir. Sin naj bi na očetovem kombiju raz- bil steklo, oče pa naj bi ta- krat pograbil verigo in se spravil na sina. Nekajkrat naj bi z verigo zamahnil proti njemu, takrat pa naj bi sinu prekipelo, zato je z nožem napadel očeta. Tega so s hudimi poškodbami od- peljali v celjsko bolnišnico, a so ga naslednji dan izpu- stili, sin naj bi kasneje prav tako v celjski bolnišnici poi- skal zdravniško pomoč. Kriminalisti, ki so jim do- godek prijavili, bodo 26-let- nika ovadili zaradi kazni- vega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe, oče- ta pa bodo predlagali sod- niku za prekrške. V petek, takoj po prepiru, so pri obeh preverili tudi, ah je šlo za prisotnost alkohola. Vinjen takrat ni bil nihče. Da je to storil sin, ki ga vsi poznajo kot mirnega in poštenega fanta, je prese- netilo marsikoga, tudi nje- gove znance. »Toda enkrat mu je moralo prekipeti,« nam je zaupal eden izmed njih. 26-letnik naj bi bil zad- nje dni dokaj zaprt vase. Tu- di pred petkom ga niso mo- gli doklicati. Slabe volje naj bi bil ravno zaradi oče- ta, saj naj bi se težave z njim kar vrstile. Očetovi znanci znajo povedati, da je bil pogosto glasen v po- govorih s sinom, da ga fe znal poniževati, čeprav je bil sin delaven in inteligen- ten, še ne pozabijo dodati. Na telefon se tudi po pet- kovem dogodku 26-letnik ne oglaša, nedosegljiv je bil tudi za naš klic. Oče pa nam je dejal, da se o zade- vi noče pogovarjati. SIMONA ŠOLINIČ Do lastnih podatkov Včeraj je ministrstvo za Botranje zadeve v sodelova- nju z republiškim centrom za informatiko odprlo novo spletno stran, kjer bo imel vsak posameznik možnost dostopa do svojih osebnih podatkov v Centralnem re- gistru prebivalstva. Stran bo dostopna tako s spletnih strani ministrstva kot tudi Is portala e-uprave. Varnost dostopov je zago- tovljena z digitalnim potrdi- lom SIGEN-CA. Gre za kar- tico z digitalnim podpisom, podobno osebni izkaznici, za katero lahko s posebnim obrazcem v upravni enoti brezplačno zaprosi vsak ob- fan. Z delovanjem Central- nega registra prebivalstva se posameznik lahko seznani na primeru izmišljenega Jane- za Novaka in tako vidi, kak- šni podatki so mu na voljo. Namen te strani je nepo- sredno uresničevanje ustav- ne pravice in pravice posa- meznika do varstva osebnih podatkov, pravice do sezna- nitve s tem, kateri podatki se o njem zbirajo in kakšne so zapisane vrednosti. Prav ta- ko imajo državljani pravico do popravka morebitne na- pake, državni organi pa mo- rajo posredovati popravke ti- stim, ki so prejeli napačen podatek. Med pravice sodi- jo še informacije o načinu pri- dobivanja in obdelovanja osebnih podatkov. SŠ ITODRI TELEFON Zaicaj v ieicarnaii ni avamigrana? Bralka Marija iz Celja sprašuje, zakaj v naših le- karnah ni mogoče dobiti avamigrana, ki je učinko- vito zdravilo zoper glavo- bole, zlasti migrene. Pravi, da ga je v Avstriji mogoče kupiti, vendar si to cenov- no razkošje lahko privoš- čijo le nekateri, migrena pa je za vse enako boleča. Poklicali smo v JZ Celjske lekarne v Celju, kjer nam je direktorica Lilijana Grosek posredovala sledeč odgovor: Avamigran proizvaja (po li- cenci Astamedice) firma Bo- sna 1 j ek iz Sarajeva. V lekar- ni Center v Celju je tega zdra- vila zmanjkalo pred približ- no mesecem dni, v ostalih le- karnah nekaj prej, dobavite- lji pa nimajo tega zdravila na Zalogi že več mesecev. Zdra- ^'ilu je namreč poteklo do- voljenje za promet. Trenut- no je avamigran v postopku podaljšanja dovoljenja za pro- met in po besedah predstav- nika omenjene tovarne ima- jo težave pri proizvodnji, ker naj bi jim zmanjkala ena iz- med učinkovin tega zdravi- la. Predvidevajo, da bo ava- migran na trgu zopet čez ne- kaj mesecev. MA Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinar Branko Jeranko. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. ^CVETKE • Policisti vabijo nočnega neznanca, ki je pred dnevi pri- šel do Žičke kartuzije v Sta- rih Slemenih,,se z avtomo- bilom večkrat zaletel v dvo- krilna vhodna železna vrata in jih izruval iz zida, da se oglasi čim prej pri njih. Za- tem ko je vlomil v prostore, je tam vse premetal, razbil stole in okna. Za piko na i pa je na zelenici zakuril ogenj in odšel, ne da bi kaj odtujil. Policisti zdaj čakajo na nje- gov veličastni prihod, da jim bo povedal, kaj ga je tako raz- kurilo. • Lisice na Celjskem povzro- čajo marsikomu sive lase. Po- licistom se je namreč prito- žil nek voznik, ki so mu men- da obdrgnili avto, ko so ga olisičili. Tudi drug Celjan se lisicam ne da. Del obvezne opreme v njegovem vozilu je tudi žaga, ki je ob olisičenju avtomobila še posebej pri- ročna... • Celjani so imeli pred dne- vi poleg pestrega dogajanja v središču mesta priložnost ogledati si še en prizor. In to popolnoma brezplačno. Pre- senetil jih je moški, ki je na- pol nag tekal sem ter tja po Glavnem trgu. Koliko gledal- cev natančno je bilo delež- nih predstave, še ne vemo, niti, kako jo je glavni akter končal. Mestna občina Celje na podlagi Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kme- tijstva v Mestni občini Celje (Ur. I. RS, št. 78/2002) objavlja: RAZPIS o dodelitvi sredstev za ohrai^janje in razvoj icmetijstva in podežeUa v Mestni občini Celje i. predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepo- vratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kme- tijstva in podeželja v Mestni občini Celje za leto 2003 v skupni višini 7.600.000.00 SIT. ii. upravičenci za dodelitev sredstev Upravičenci do sredstev v tem razpisu so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetij- sko dejavnost in imajo stalno bivališče oziro- ma sedež v občini oziroma delujejo na po- dročju kmetijstva na območju občine. iii. višina razpisanih sredstev za posamezne namene, višina pomoči in pogoji za pridobitev pomoči 1. Ekološka in integrirana pridelava: Višina razpisanih sredstev za ta namen je 600.000.00 SIT. Višina pomoči: - stroški kontrole na ekoloških kmetijah do 100% upravičenih stroškov kontrole Priloge k vlogi: - Odločba o integrirani oziroma ekološki pri- delavi Dokazila o plačilu računa za stroške kontro- le v letu 2003. 2. Sofinanciranje ureditve gnojišč in jam za gnojnico oziroma gnojevko v okoli- ci Smartinskega jezera Višina razpisanih sredstev je 1.000.000,00 SIT. Višina pomoči: - sofinancira se do 40% upravičenih stroškov investicije Pogoii za pridobitev sredstev: - prednost imajo upravičenci , ki imajo zem- ljišča na zbimem območju vod, ki se stekajo v Šmartinsko jezero Priloga: - vlogi mora biti priložena ocena možnosti kme- tijsko svetovalne službe o obstoju kmetijske- ga gospodarstva ter poročilo o opravljenem delu račun ozirama predračun za opravljeno de- b lokacijska informacija Zavoda za planiranje in izgradnjo, Mestne občine Celje 3. Apnenje: Višina razpisanih sredstev: 2.300.000,00 SIT Višina pomoči: - sofinancira se do 50% upravičenih stroškov Pogoii za pridobitev sredstev: prednost imajo upravičenci katerih zemljiš- če leži južno od avtoceste Celje-tjubljana Priloga: račun oziroma predračun za nabavo apna 4. Naprava pašnikov: Višina razpisanih sredstev je 500.000,00 SIT. Višina pomoči: - sofinancira se do 40% upravičenih stroškov investicije Pogoji za pridobitev sredstev: - število živali na kmetiji mora biti najmanj 1,5 GVŽ/kmetijo najmanjša površina 1 ha pašnika Priloga: - vlogi mora biti priložena ocena možnosti kme- tijsko svetovalne službe o obstoju kmetijske- ga gospodarstva ter poročilo o opravljenem delu račun ozirama predračun za opravljeno de- lo 5. Sofinanciranje osemenjevanja krav in telic: Višina razpisanih sredstev je 1.300.000,00 SIT. Višina pomoči: 1.000,00 SIT za osemenitev Pogoii za pridobitev sredstev: Sredstva, namenjena umetnemu osemenjeva- nju krav in telic, se izplačujejo službam, ki imajo koncesijo za osemenjevanje neposredno na pod- lagi izstavljenega računa. K računu je potrebno priložiti seznam upravičencev-kmetov skupaj z davčnimi številkami, ter poročila o prvih oseme- nitvah. Sofinacirajo se stroški v višini 1000,00 SIT za prvo osemenitev krav in telic. 6. Sofinanciranje naravnega pripusta konj: Višina razpisanih sredstev: 400.000,00 SIT Višina pomoči: Subvencionira se do 40% upravičenih stroškov. Priloga: - pripustni list pooblaščene organizacije 7. zavarovanje živine: Višina razpisanih sredstev: 500.000,00 SIT Višina pomoči: - 3000 SIT po glavi živine Priloga: kopija zavarovalne police za tekoče leto 8. Sofinanciranje delovanja društev: Višina razpisanih sredstev: 1.000.000,00 SIT Višina pomoči: Subvencionira se do 30% upravičenih stroškov finančno ovrednostenega programa. Pogoii za pridobitev sredstev: - do podpore so upravičena društva in zdru- ženja, ki so registrirana na območju občine oziroma delujejo na področju kmetijstva v občini. Priloga: Finančno ovrednoten program dela društva za leto 2003 Odločba o registraciji društva iv. vsebina vloge Upravičenci se lahko na razpis prijavijo z vlogo za pridobitev finančnih sredstev za iz- vedbo ukrepov ohranjanja in razvoja kme- tijstva v Mestni občini Celje v letu 2003. Obrazec vloge bo na razpolago na vlo- žišču Mestne občine Celie. Trg celiskih knezov 9. Celie in na sedežih Krajev- nih skupnosti . Upravičenci morajo vlogi, s katero se prija- vijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za po- samezne ukrepe, določene v tem razpisu. Obvezne priloge k vlogi so: 1. dokazilo o lastništvu 2. ostala dokumentacija, ki je zahtevana pri posameznih ukrepih v. roki za oddajo vlog 1. Ekološka integrirana pridelava: do porabe sredstev oziroma do novembra 2003 2. Sofinancimje ureditve gnojišč in jam za gnoj- nico oziroma gnojevko, v okolici Smartin- skega jezera; do 1. septembra 2003 3. Apnenje: do 1. septembra 2003 4. Naprava pašnikov: do 1. septembra 2003 5. Osemenjevanje krav in telic: do porabe sred- stev oziroma do 15. novembra 2003 6. Sofinanciranje naravnega pripusta konj: do porabe sredstev oziroma do 15. novembra 2003 7. Zavarovanje živine: do 1. septembra 2003 8. Sofinanciranje delovanja društev: rok za od- dajo vlog je 30 dni od datuma objave razpi- sa vi. mesto oddaje vlog Vloge sprejema Mestna občina Gelje, Od- delek za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo na vložišču Mestne občine Celie. Trg celiskih kne- zQv 9, Celjg, vsgk dgn mgd 9,00 in 15,00 MrQ gli pq p9§ti ng i$ti nggipv. Dodatne informaciie: Mestna občina Celje, Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo ( Alja Založnik, tel.: 42 65/ 778 ali 772) Kmetijska svetovalna služba (g. Mitja Dimec, tel.: 490-75-80) Številka: 30006/1/2003 Datum: 26.5.2003 MESTNA OBČINA CEUE Št. 22 - 29. maj 2003 28 tliADIO .--v TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melo- dija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, Z40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi buk- vami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro- gram, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije HkS- .v-r . .. . 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravi- lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Po- doba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdravi- lišče Laško, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Do- godki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio- nalnih radijskih postaj Slovenije ifi^flESMBBHteK^HB 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70-ih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80-ih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90-ih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Do- godki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofo- nom," 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lo- kalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 13.00 Poudar- jeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro- gram, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novi- ce, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Poudarje- no, 13.30 Mali O, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kro- nika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal- nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 29. MAJA, OB 10.10: POP ČVEK Vojo s samostojnim prvencem Vojo je bil še pred dobrim letom dni glav- ni vokal skupine Botri, nato pa se je odločil za samostojno kariero. Ta četrtek bo v odda- ji Pop čvek v klepetu s Simono Brglez pred- stavil svojo prvo samostojno ploščo, ki jo je izdal pri založbi Nika records. Vojo v zad- njem času veliko ustvarja tudi za otroke. ČETRTEK, 29. MAJA, OB 12. 20: ODMEV Za dekriminalizacijo prostitucije DZ je v okviru druge obravnave novele za- kona o prekrških opravil razpravo o dekri- minalizaciji prostitucije, za katero se zavze- ma LDS s prvopodpisanim Romanom Jaki- čem. Poslanci predlagajo, da prostitucija ne bi bila več obravnavana kot prekršek, pro- stitutke ali prostituti pa ne več kot žrtve, tem- več kot podjetnice oziroma podjetniki. Pred- log LDS, razen poslancev iz koalicije Slove- nija, podpirajo vse preostale parlamentarne stranke. V oddaji Odmev boste slišali mne- nja zagovornikov in nasprotnikov dekrimi- nalizacije oziroma legalizacije prostitucije, s svojimi mnenji pa bodo lahko sodelovali tudi poslušalci. "PONEDEUEK, 2. JUNIJA, OB "9.10: VRTIUAK POLK IN VALČKOV ............. Ekart in Gašperji v Vrtiljaku v 505. Vrtiljaku polk in valčkov se bosta predstavili glasbeni skupini Ekart in Gašperji. Vodja ansambla Jože Ekart bo predstavil novo zasedbo ansambla (namesto umrlega Silva Ko- lariča igra zdaj trobento Simon Novak) in po- vabil na prireditev, ki bo 6. junija v Cirkovcah. Zanimivo bo tudi srečanje s člani ansamb- la Gašperji, ki bodo predstavili novo kaseto in zgoščenko z naslovom Glasba je naše son- ce, ki so jo izdali ob 50-letnici Avsenikove glasbe. Vrtiljak polk in valčkov pripravlja Tone Vrabl. SREDA, 4. JUNIJA, OB 18.00 URI:"" FULL COOL _ Z Damjano Golavšek vedno praznik Glasbenica in pevka Damjana Golavšek, gostja naše oddaje Full Cool, je pred časom slovela le kot odlična izvajalka različnih glas- benih zvrsti za odrasle. Širši javnosti ni bilo znano, da je svoje glasbeno znanje več kot 15 let posredovala tudi najmlajšim v glasbe- nem vrtcu z lastnim programom Muzikal- ček. Po izobrazbi je glasbena pedagoginja. Že kar nekaj časa jo dobro poznajo tudi otroci. Njeni nastopi so primerni za vse starostne skupine. S širokim repertoarjem, odlično sposobnostjo improvizacije ter bogatimi mo- deratorskimi izkušnjami hastop prilagodi sta- rosti poslušalcev in namenu prireditve. V pe- smicah premišljeno sledi ritmično-melodični igrivosti otrok in ju harmonično povezuje s prisrčnimi besedili. Tokrat bo gostja otroš- ke oddaje Full Cool, v živo pa jo bodo otroci lahko videli tudi na prireditvi Metuljček Ra- dia Celje. O prireditvi Damjana Golavšek pra- vi: »Vsako leto se rada udeležujem »festivalč- ka« Metuljček, saj ga razumem kot praznik otrok. Upam, da s svojimi predstavami so- delujem pri graditvi otroške samozavesti.« Damjana Golavšek se vsako leto rada udeleži Metuljčka Radia Celje. Metuljček bo poletel 14. junija v letošnjem letu v uredniš- tvu Novega tednika in Radia Celje že tretje leto zapored pripravljamo prireditev Me- tuljček. Letošnja bo še bolj pestra in zanimiva. Organi- zatorji smo k sodelovanju po- vabili še več gostov, pri tem pa smo seveda pazili, da bo- do na veliki zabavi za otroke prisotni tisti ustvarjalci, ka- terih delo je namenjeno prav najmlajšim. Tudi v ustvarjal- nih in drugih delavnicah se organizatorji le-teh vsako leto potrudijo in poskušajo otro- kom ponuditi nekaj drugač- nega, jim pokazati nove teh- nike. Vse to seveda brezplač- no! Na prireditvi Metuljček vsako leto poskrbimo tudi za to, da se lahko otroci zastonj zabavajo na igralih. Da bo v dvorani res zavla- dalo pravljično vzdušje, jo bomo okrasili z metuljčki, mavrico, rožicami..., vse to pa bo narejeno iz balonov. Celotno dogajanje bo v so- boto, 14. junija, od 14. ure naprej v Ledeni dvorani v Mestnem parku mogoče spremljati tudi na velikem platnu. Več podatkov najdete na in- ternet strani www.nt-rc.si (radio, prireditve). Na lanski prireditvi Metuljček je bilo zelo živahno, letos bo še bolji mi TUJA LESTVICA: J 1. Rise&FalI- j Craig David Feat. Sting (6| 2. American tife-Madonna (7) 3. Jaleo-Ricky Martin (3| 4. VouSainNo-Busted (3) 5. Špirit In The Sky- GarethGates Feat. The Kumars (6) 6. Can'tlVlakeUpMyMind-Sonique (2) 7. No Angel-No Angel (1), 8. Unwell-MatchboxTwenty (bj 9. UnemozionePerSempre- ^ Eros Ramazzotti (4 10.Misfit-AmyStudt (1) DOMAČA LESTVICA: 1. V soboto zvečer-Kingston (6| 2. Divje-Tabu (3) 3. Med zemljo in zrakom- Tinkara Kovač (8) 4. Zdravica(jebigabluz)-Mi2 (6) 5. Naj vedo-Gameover (1)| 6. Zakaj ne pokličeš-Soundattack (7) 7. Na štiri oči - Nuša Derenda (2) 8. Zapleši z nami-Bepop (1)| 9. Krneki-Murat&Jose (5) 10. Mojaljubezen - Slavko Ivančič (2;| PREDLOGAZATUJO LESTVICO: InJiango-InCrid 21 Ouestions- 50 Cent Featuring Nate Dogg ' PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVIC^ Strup za punce- j Zoran Predin in Žive legende j Tv-Šank ročk Nagrajenca: France Berk, C. VI/7, Žalec Aljoša Majdič, Kettejeva 23, Celje Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarji ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Rat| Celje. 1 CEUSKIHBplus J 1. Ajda na polju - Modrijani (5) 2. Sreča se vrne-Vesele Štajerke (8} 3. Zlat klas-Klas (2( 4. V tujini - Ans. Miro Kline (1) 5. Moj dom je naše ime-Moj dom (3) Predlog za lestvico: j Jod'l mojstri, da te kap - Ans. Založnik SLOVENSKIH 5 plus 1. Morska pravljica-Ans. Petra Finka j 8) 2. Vabilo planin-Gašperji _ (3)' 3. Burja in teran- Kraški kvintet z Bracom in Anko (2) 4. Vedno vsak ima svoj prav- Slovenski muzikantje (1) 5. Dolina mojih sanj-Sicer (4( Predlog za lestvico: Kozolci-Pogum Nagrajenca: Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje Tine Jenko, Kersnikova 37, Žalec Nagrajenca dobita kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Št. 21 - 22. maj 2003 29 Slon pod Blato palmo f Gus Van Sant zmagovalec v Cannesu Vreme se je držalo. Fil- nov je bilo ogromno. Na ilmskem trgu se je pojavi- 0 tudi nekaj slovenskih iredstavnikov: Rezervni HU Sladke sanje, Kruh in \ileko ter Barabe. Zvezdniških obiskov je bilo )recej. Poklonili so se pra- rtm osebam {Federicn FelU- liju, Jeanne Moreau, Char- leju Chaplinu]. Edina teža- ra: večina obiskovalcev ni bi- a preveč zadovoljna s film- iko ponudbo na 56. kanskem estivalu, ki jo v najboljši me- ri ocenjujejo kot povprečno. Toda če je letina slaba v pov- prečju, to še ne pomeni, da nihče ne bo našel prave ste- klenice vina zase... Gus Van Sant je prejel na- gradi za najboljši film in naj- boljšega režiserja, zaradi če- sar je postal nedvomni zma- govalec festivala. Režiser je znan po filmih kot Drugstore cowboy ali My own private Ida- ho, njegov zadnji film pa je bil pol komercialni Finding For- rester, v katerem je zaigral Sean Connery. (Film smo pred dobrim letom dni videli tudi pri nas.) Njegov £/ep/iflnr ozi- roma Slon se dogaja na isti lo- kaciji, ki jo je izkoriščal tudi dokumentarist Michael Moo- revBovlingza Columbine, na- mreč na kolumbijski univer- zi. Tudi tematika je podobna: Van Sant z amatersldmi igral- ci raziskuje vzroke in posle- dice nasilja v ameriških šolah. Po govoricah sodeč naj bi zma- govalec festivala k nam prilo- mastil jeseni; podobno se bo verjetno zgodilo tudi z neka- terimi drugimi filmi, ki so se bolj ali manj uspešno predsta- vili na Cannesu. Najboljša igralka festivala je postala Marie Josie Groze, ki je zaigrala v filmu Barba- rian Invasions Denysa Arcan- da. Ta film je dobil tudi na- grado za najboljši scenarij. Najboljša igralca sta kar dva, Muzzafer Ozdemir in Mehmet Emin Toprak, svoji vlogi pa sta odigrala v Uzaku Turka Nu- rija Bilgeja Ceylana. Uzak si je privrtel tudi veliko nagra- do žirije. (Mimogrede, Turki so imeli dober vikend: naj- prej Evrovizija, potem pa še filmska nagrada. Očitno bo- do kmalu sprejeti v Evropsko unijo. Tako se začne...) Na- grado žirije, ki ji je predse- doval Patrice Chereau, je - skoraj povsem v skladu z na- šimi ugibanji - dobila tudi Sa- mira Makhmalbaf za Five in the aftemoon. Zlato kamero za najboljši prvenec je dobil film Reconstruction Christof- ferja Boeja, v isti sapi pa je bil posebej omenjen film Osama Sedigha Barmaka iz Afgani- stana. Povejmo še to, da je glavno nagrado za najboljši kratki film dobil Beži, zeko, beži naših nekdanjih sodržav- ljanov Srbov oziroma režiserja Pavleta Vučkova. (Upamo, da vam glede na to, da je bil pred- sedujoči te žirije Emir Kustu- rica, zadeva ne smrdi po kak- šnem pristrankarstvu.) Naj je bil festival povpre- čen ali ne, nagrade je raz- deljeval izrazito internacio- nalno. Filme pa bomo lah- ko ocenjevali, ko in če pri- dejo k nam. PETER ZUPANC Gus Van Sant je prejel nagradi za najboljši film in najboljšega režiserja. Nagrado žirije je dobila komaj 24- letna, vendar že izkušena iranska reasetka Sanira Makhmalbaf za film Five in the aftemoon. Najboljša igralka festivala je postala Marie Josee Groze za vlogo v filmu Barbarian Invasions. Matrica: reloaded »Sanje človeštva ne sme- jo služiti razvoju strojev.« Zato osebe z imeni iz člo- veške mitologije, med ka- terimi prednjači tista z ime- nom boga sanj, Morfeja, Neu prinesejo drugačen po- gled na resničnost - drugač- ne sanje. To je zelo skrčena idejna zasnova prvega dela Matrice, ki se prenaša v dru- gi del in se v njem nadgra- juje. Idejna zasnova ni ta- ko nova; krilatica »življenje so le sanje« je prisotna sko- zi vso razmišljujočo zgodo- vino človeštva, na precej Matrični način pa so jo v li- teraturi obdelovali vsaj Wil- liam Gibson ter nje- govi nasledniki. (Ni naključje, da je ko- madu na sounda- tracku drugega dela filma naslov po eni od Gibsonovih legen- darnejših knjig, Mo- na Lisa overdrive.) Toda Ma- trica je bila prvi film, ki je tovrstno idejo prenesel na veliko platno, sfiltrirano skozi ZF, pri tem pa upora- bil še nevidene posebne efekte in združil akcijo ter (sorazmerni) intelekt. Prav s tem zadnjim ima Matrica: reloaded največje težave. Intelektualni dialo- gi ali monologi ter akcija so razsekani na kose; film najprej ponudi eno, potem drugo, pa spet eno, pa spet drugo... namesto da bi se dvojica dopolnjevala, se medsebojno upočasnjuje. Dodatna težava je v tem, da sicer izredno kul akcija za- radi Neovih nadnaravnih sposobnosti večkrat izpade kot precej nepotrebria in de- finitivno predolga. Gleda- lec lahko hitro ugotovi, da bi Neo zmogel vsako bitko zaključiti v trenutku; ne za- ključi je le zato, da imamo mi kaj gledati. S tega vidika je Matrica: reloaded samo še ena štorija o Supermanu, o želji po vsemogočnosti, voj- na med stroji in človeštvom pa izgovor zanjo. Na srečo film ni le to. Bra- ta Wachovsky vendarle pre- našata akcionerje na novo »fi- lozofsko« raven. Stvari, o katerih se (vsaj v boljših trenutkih) pogo- varjajo v Matri- ci: reloaded, so bile kakšnemu Stalloneju kot eskimu banane. In če se že fantje pogovarjajo o vzroč- nosti; obstaja vzrok, da je vsak karakter v filmu pooseb- Ijenje svojega prepričanja, da vsak karakter deluje kot pro- gram... gospod Smith, gos- pod Povprečnež, ki želi le to, da mu dajo namen, pa se mno- ži kot virus. Če so to prebli- ski iz našega sveta, potem film pravzaprav ni (pop) upor proti strojem, temveč ljudem, ki najdejo gotovost in varnost le v sprogramira- nem obnašanju: v hipotezah o tem, kako bi se ljudje mo- rali obnašati. Zanimivo bo vi- deti, če bodo v tretjem delu, Revolutions, odkrili, da je Bog, kakor si ga predstavlja Morfej, le kemični ekvivalent računalniškega Boga - le še en Gospodar, ki rabi sužnje, ki ne preizprašujejo. Deter- minizem, da ali ne? PETER ZUPANC Piše: PETER ZUPANC Stare ljubezni in mladi gadi Jacgues Rivette je star francoski režiserski maček. Eden M tistih, ki so od samega začetka sodelovali pri legendarni filmski reviji Cahiers du cinema. Rivette je torej teoretik in praktik, eden »nosilcev« francoskega avtorskega filma, ak- tiven avtor s ponavadi izredno dolgimi filmi. Z Bomo videli k predlanskim tekmoval v Cannesu. Vsebina: Italijanska gledališka skupina pride v Pariz, l^jer gostuje s Pirandellovo igro Kakor me ti hočeš. Ca- fiille, edina Francozinja v skupini, se vrnitve boji, saj je pred leti v Parizu zapustila nekdanjega fanta. Njen seda- ||ji ljubimec Ugo pa kar brez prikrivanja išče »izgubljeno ljubezen«: izgubljeno in nikoli objavljeno Goldonijevo ^ramo. I Bomo videli (La ville est tranquille) ^ Režija: Jacques Rivette Vloge: Jeanne Balibar, Sergio Castellitto To so gadi je film z vrha lestvice najbolj gledanih slo- venskih filmov vseh časov. Lahkotna komedija in vrhun- ski hit, ki se lahko današnjim številkam gledanosti do- mačega filma le milostno smehlja. Boris Cavazza in Maj- da Potokar sta na TDF-ju leta 1977 dobila nagradi za igralca ter igralko leta, toda za Celje je pomembnejša domača igralka Milada Kalezič... Vsebina: Šofer mestnega prometa ima pet sinov. Težko je določiti, kateri od njih je večji nepridiprav. Gospodinja Ro- ži - ženska na robu živčnega zloma - in njena nečakinja Meri stvari nič ne popravijo. Meri jih le še poslabša... nor- malno, saj fantje niso imuni na njene čare. Ciklus Slovenski šopek: To so gadi (Slovenija) Režija: Jože Bevc Vloge: Milada Kalezič, Radko Polič, Bert Sotlar, Boris Cavazza, Majda Potokar Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (19. 5. do 25. 5.) Št. 22 - 29. maj 2003 30 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Sladice s sladoledom Mrzlo češnjevo pečenje Potrebujemo: 50 g surove marcipanove zmesi, SOgma- relične marmelade, žlico ru- ma, 50 g sesekljanega citro- nata, 4 beljake, 150 g slad- korja, kupljeno biskvitno os- novo, zavitek češnjeuega sla- doleda, 12 kandiranih češenj, žličko mandljevih lističev. Pečico segrejemo na 240 stopinj C. Marcipan zmeša- mo z marmelado, rumom in citronatom. Beljake stepemo s sladkorjem v trd sneg. Iz biskvitne osnove izrežemo ploščo s premerom 12 cm. Položimo jo na ploščo, ki je odporna proti vročini in na- mažemo na biskvit marcipan. Na dno naložimo češnjev sla- doled, čezenj nabrizgamo sneg. Torto okrasimo s češ- njami in mandljevimi lističi. Hitro jo zapečemo in takoj po- nudimo. Pečeni sladoled Potrebujemo: 4 beljake, 150 g sladkorja, žličko kaka- vovega prahu, kupljena bisk- vitna osnova, 2 žlici ribezo- vega želeja, družinski 'zavi- tek sladoleda s tremi okusi, žlico kakavovega prahu. Beljake trdo stepemo s slad- korjem. V sneg zamešamo ka- kav. Iz biskvitne osnove izre- žemo pravokotnik 10x15cm. Položimo ga na pladenj, ki je odporen proti vročini. Bisk- vit premažemo z želejem. Nanj položimo sladoledni kvader, ki ga prevlečemo s snegom. Sladico zapečemo v pečici, segreti na 240 sto- pinj C. Posuto s kakavom ta- koj ponudimo. Ledeni kavni poljubčki Potrebujemo: beljake 8 jajc, 375 g sladkorja, 30 g jedil- nega škroba, žlico instant ka- ve v prahu, 1/4 I smetane, 3 žlice sladkorja, 200 g vlože- nih višenj, 2 družinska za- vitka vanilijevega sladoleda, za pekač: pergamentni pa- pir. Pekač obložimo s perga- mentnim papirjem. Pečico vključimo na 100 stopinj C. Beljake stepemo s polovico sladkorja v trd sneg. Preostali sladkor zmešamo z jedilnim škrobom in ga zamešamo v sneg. Z zmesjo za poljubčke napolnimo brizgalno vrečko z zvezdastim nastavkom in nabrizgamo na pekač 15 ro- zet. Poljubčke sušimo v pe- čici na srednji višini kakih 8 ur. Vrata pečice naj bodo sa- mo priprta. Kavni prah razpustimo v žlici vroče vode in kavo nato ohladimo. Smetano trdo ste- pemo s sladkorjem in ji pri- mešamo kavo. S pomočjo brizgalne vrečke jo nabriz- gamo na poljubčke. Na obročke smetane položimo po nekaj višenj, nanje pa kro- glico sladoleda, ki ga tudi okrasimo z višnjami. Piše: MAJDA KLANŠEK Št. 22 - 29. maj 2003 NASVETI 31 Modna zabava v belem Znani Celjani na »najsvetlejši« slovenski prireditvi doslej Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK »Belo kot nedolžnost. Kot istost. Kot opoj. Pridite ob- iČeni v belo!« je bilo zau- azano na vabilu za belo lodno zabavo revije Mod- a Jana. Na tradicionalni rireditvi so se žarometi us- lerili v znane Slovenke in jovence, ki smo jih v pre- klem letu zaradi dodela- e vizualne podobe najbolj pazili. V nedeljo, 25. maja, zve- er je bilo v prostorih AC- itercar v Ljubljani videti to- 1(0 beline na kupu kot že olgo ne. Scena, redarji, no- inarji, fotoreporterji, nasto- ijoči, manekeni, gostje, no- liniranci... vsi oblečeni v be- ), ki ji je le sem ter tja dela- I družlDo črna. Morda tudi ito, ker je z letošnjo tren- ovsko belino črna v tako te- li navezi... Začelo, nadaljevalo in ončalo se je z modno re- ijo slovenskih modnih us- rarjalcev, vmes pa se je do- ajalo vse tisto, zaradi če- ir prireditev sodi med me- ijsko najbolj odmevne. Po- eljene so bile namreč na- rade za stil, naslednice riznanj za najbolje oble- me Slovence. Nagrade so ile tudi tokrat razdeljene štiri kategorije. Televizijski stil: nomini- inci Lorella Flego (tudi zma- ovalka), Darja Zgonc, Anja bmažin in Lado Bizovičar. Glasbeni stil: nominiran- i Alenka Godec, Murat & Jose zmagovalca) in Pika Božič. Najopaznejši stil: Alan Iranitelj, Teodora Prašek in estre (zmagovalke). Osebnostni stil: Blažka iiiller Pograjc, Matej Filip- tč (zmagovalca). Barbara Ju- an, Bojana Leskovar, Seba- lijan Cavazza in Aleš Kristan- ič. Seveda brez polemik, ali o bili izbrani pravi, tudi to- rat ni šlo. Ali se je med po- itivno belino nemara preveč pazno vrinila črna zavist ali golj konstruktivna kritika, enazadnje niti ni najbolj po- membno. Ob resnično prav- ljičnem modnem spektaklu se je dstim, ki nismo gledali le z očmi, ampak še kako dru- gače, vsiljevala asociacija na pravljico Cesarjeva nova ob- lačila. Za bleščečo modno be- lino je bil premočen obču- tek črne vsakdanjosti; v ob- liki vse večje bede, ki obda- ja slovensko tekstilno oziro- ma modno industrijo nas- ploh... Ampak, v nedeljski svetli večerni zabavi so tem- ne misli prisotni pustili zu- naj, v temni noči... In morda je tako tudi prav. Čeprav niso bili niti nomi- nirani, kaj šele nagrajeni, so se zabavali in bili s svojo be- lo vizualno podobo opaženi tudi nekateri znani obrazi s Celjskega. Foto: STANE JERKO Modna oblikovalka Jolanda Thaler. Uganete v čigavi kreaciji? Slikar, bivši predsedniški kandidat in bodoči očka Jure Cekuta v mladostno-športni belini. Celjanka Anja Rebek. voditeljica dru- žabne kronike na TV Slovenija, v ročno poslikanem hlačnem komple- tu oblikovalke Barbare Podlogar. Št. 22 - 29. maj 2003 32 ZA AVTOMOBILISTE Kup novosti na lAA Sredi oziroma v začetku septembra bo v nemškem Frankfurtu mednarodni avtomobilski salon lAA, ki gotovo spada med najpo- membnejše tovrstne prire- ditve v Evropi in sicer. Nemške avtomobilske hi- še, ki nedvomno štejejo med najmočnejše na obli, bodo kot ponavadi na njem predstavile veliko novosti. Omenimo vsaj dve, ki sta nedvomno posebej zanimivi tudi za slovenski avtomobil- ski prostor. Tako bo luč sveta ugledal povsem novi VW golf oziroma golf V. Čeprav pra- vijo, da je avto povsem nov, je vsaj po prvih retuširanih fo- tografijah mogoče soditi, da vozila prav zavzeto kljub vsem napovedim le ne bodo spre- menili. Seveda bo veliko no- vega, še posebej pri tehniki, motorjih ipd. Novi golf bo daljši oziroma večji (meril bo 420 centimetrov, kar je pre- cej več kot sedaj), medtem ko bo njegova medosna razdalja narasla na 260 centimetrov in se bo torej že približala tiste- mu, kar ponujajo avtomobi- li srednjega razreda. Z mo- torji pri VW ni zadreg, je pa po svoje razumljivo, da bo na- josnovnejša izvedenka ponu- jala zgolj 75 KM. S tem pač računajo na kupce z nekaj plit- kejšim žepom. V najmočnej- ši različici naj bi golfa V po- ganjal motor z 240 KM, ja- sno pa je, da bo na voljo tudi cela paleta TDl motorjev. Druga večja novost bo Citroen C2. To je majhno vozilo, nekako za razred manjše od sedanjega C3, kar potrjuje tudi zunanja dolžina 375 centimetrov. Motorji bodo štirje, in si- cer trije bencinski in di- zelski. Slednji bo imel gibno prostornino 1,4-li- tra in 70 KM, medtem ko se bo ponudba bencinskih motorjev začela z 1,1-li- trskim agregatom z 61 KM. Kot pravijo, bo mali Citroen tudi dobro oprem- ljen, saj naj bi imel serij- ski zavorni sistem ABS, pa ojačevalnik zavorne mo- či, elektroniko za stabil- nost EPS ipd. Če bodo dr- žale napovedi, naj bi C2 stal manj kot deset tisoč evrov, kar bi mu verjetno zagotavljalo ustrezen trž- ni uspeh. Citroen C2 naj bi premiera doživel v Frankfurtu, glede na napovedano ceno in opremljenost pa mu napovedujejo velik uspeh. Tretja izvedenka je signum Lani je nemški Opel, ki pozna zelo različne čase in mu vse ne gre dobro od rok, predstavil novo vectro, ma- lenkost kasneje pa še šport- no različico z oznako GTS. Sedaj se na trge vozi signum, torej tretja izvedenka nove vectre. Signum je konceptualno za- nimiv avtomobil, saj bi po ob- liki lahko bil petvratna kom- bilimuzina ali pa karavan. Pri Oplu pravijo, da ni ne eno ne drugo, pač pa signum, vozi- lo, »ki smo ga naredili za kup- ce«. Vsekakor je signum ve- lik kos avtomobila, saj ga je v dolžino za 463 centimetrov, medtem ko je medosne raz- dalje za 283 centimetrov. To se pozna v notranjosti, ki omo- goča res udobno sedenje ne samo na prednjih, pač pa tu- di na zadnjih sedežih. Sled- nja je mogoče za 130 mili- metrov pomakniti nazaj ozi- roma naprej (tudi vsakega po- sebej) ter s tem povečati udob- je, medtem ko je mogoče sre- dinski del sedeža spremeniti v t. i. travel assistant; gre za velik predal, ki ponuja pro- stor za pijačo, pa majhni mi- zici, to je hkrati tudi hladil- nik ipd. Primerno velik je prtljažnik, ki ponuja od najmanj 550 do največ 1.410 litrov in nasploh je sedežna prilagodljivost sig- numa zelo podobna tistemu, kar ponuja enoprostorska me- riva. Veliko denarja so pora- bili tudi za prednja sedeža (tr- dijo, daje njun razvoj stal sku- paj kar 75 milijonov evrov), hkrati pa se signum dokazuje tudi z aktivnimi vzglavniki na zadnjih sedežih, kar naj bi bi- lo prvič v tem razredu. Opre- me so tri (elegance, šport in cosmo), med posebnosti pa šte- jejo tudi AFL luči, ki se prila- gajajo smeri vožnje. Motorna ponudba je res pe- stra, saj bo na voljo sedem agre- gatov, od tega štirje bencin- ski in trije dizelski. Med sled- njimi je prvič v ponudbi V6 dizelski CDTi motor, ki pri gibni prostornini 3,0-litra raz- vija 177 KM in ima 370 Nm navora. Najmočnejši v ponud- bi bo V6 bencinski motor z 211 KM, najšibkejši bencin- ski pa 1,8-litrski štirivaljnik s 122 KM. Menjalniki so tri- je: ročna 5- in 6-stopenjski in 5-stopenjska prestavna avto- matika. Seveda ima signum veliko različnih jamstev, ki so v tem in tudi drugih razredih bolj ali manj običajna. Tako je jamstvo na prerjavenje plo- čevine dolgo 12 let, avtomo- bil bo treba na servis pripe- ljati prvič po 30 tisoč kilome- trih pri bencinskih oziroma po 50 tisoč kilometrih pri di- zelskih motorjih. Nasploh naj bi bili stroški vzdrževanja sig- numa nizki. Opel signum se ponaša s prostornostjo in udobjem. Po ffordu ka še streetka Ne zgodi se velikokrat, da bi avto svojo drugo karo- serijsko izvedenko dobil šele po sedmih ali osmih le- tih. Ford ka, mali avtomo- bil, ki ga je Ford poslal na trg leta 1996, šele sedaj do- biva novo izvedenko street- ka. Streetka, mali roadster, je kot zamisel nastal v torin- skem oblikovalskem študiju Ghia, vendar so avto nekako »zamrznili«. Šele pred dve- ma letoma so se odločili, da streetka vendarle ugleda luč dneva in mali roadster nastaja pri Pininifarini, ki se sicer uk- varja predvsem z oblikova- njem vozil, v nekaterih pri- merih pa jih tudi izdeluje. Avtomobilu za začetek na- menjajo samo en motor (1,6- litrski bencinski štirivaljnik s 70 kW), platneno streho je treba odpreti oziroma zapreti ročno, notranjost oziroma ar- maturna plošča je seveda toč- no takšna kot v običajnem ka. Tako kot drugi fordi ima tu- di streetka podvozje, ki do- voljuje dokaj hitro, na tre- nutke morda ostro vožnjo. Slovenski trg seveda nima posebnega posluha za avto- mobile kot je streetka, zato uradni predstavnik Forda pri nas ne računa na obsež- no prodajo. Zaradi tega tu- di še ni znana cena, za orien- tacijo zapišimo, da naj bi v Veliki Britaniji, kjer so nad fordi tako ali tako zelo nav- dušeni, stal kar 12.500 fun- tov. Mali ford je vendarle dobil novo karoserijsko izvedenko - street ka. Kmalu ford fiesta ST 150 Fordova fiesta gre kar dobro v promet, vendar v ponudi doslej ni bilo športne različice. Kmalu pa naj bi na trg vei darle pripeljala fiesta ST 150. To pomeni, da bo avto pog njal 1,6-litrski duratec motor, ki bo zmogel nekako 19 KM. Po čem bo in kdaj bo avto tudi v resnici naprodaj, pa ^ še ne ve. Ford fiesta se dobro prodaja, kmalu pa bo dočakala še športno različico. Čudna prodajna statistika že velikokrat v zadnjem času smo pisali o tem, da uradni podatki o prodaji novih avtomobilov na slo- venskem trgu niso povsem točni. Razlog? Vse pogoste- je se namreč pojavljajo go- vorice o velikem številu t.i. enodnevnih registracij. Gre predvsem za to, da uradni uvozniki določenih vozil nove avtomobile regi- strirajo za nekaj dni, tako da jih uradna statistika zabele- ži kot prodane, potem pa jih odjavijo in prodajo kot rab- ljene po nekaj nižjih cenah. Prav zaradi tega je treba po- datek o aprilski prodaji no- vih avtomobilov (5.958 vo- zil) jemati previdno. Če bi to tudi držalo, bi med dru- gim pomenilo, da prodaja vo- zil znova dobiva zagon, saj je bila letošnja aprilska v pri- merjavi z lansko kar za 18 odstotkov višja! Po tej statistiki je Renault aprila prodal 1.490 avtomo- bilov, kar je znova zadosto- valo za prvo mesto. Zanimr je podatek, da je aprila naj večjo rast prodaje zabeleži južnokorejski Daevvoo, ki ji posel povečal kar za 277 od stotkov! Po drugi strani je šl( dobro nekaterim japonskiii tovarnam, recimo Hondi il Mazdi. Tako je Honda prd dajo povečala za 212 odstot kov, pri čemer je šel najba Ije v promet novi accord, med tem ko je Mazda imela za 121 odstotkov več kupcev ko aprila lani (daleč najbolj! prodajano vozilo je mazda6), Med tistimi, ki so imeli ^ četrtem letošnjem meseci največji minus, je italijansM Fiat. Njegova prodaja se jI namreč zmanjšala za tretji no. ' MazdaG je najbolj prodajano vozilo te tovarne v Sloveniji. milijon Leta 1999 je nemški Op< predstavil enoprostorsko za firo, avto, ki konkurira citroe nu picassoju, pa renaultu sce niču in podobnim. Posebnosj tega vozila je predvsem sedeži ni sistem flex7. Zafira ima lan ko tudi sedem sedežev, le di se zadnja dva povsem zložit v dno vozilo in ju uporabim« le tedaj, ko ju potrebujemo Očitno je to formula, ki je kup cem všeč, kajti pred nedav nim so v nemškem Bochumi izdelali milijonto zafiro. Av to je na voljo s sedmimi raz ličnimi motorji, med temi j najmočnejša izvedenka z oi nako OPC, ki jo pogaja ben cinski motor z 200 KM. Št. 22 - 29. maj 2003 HI AVTOMOBILISTE 33 April rnova v znaku minusa Aprila je bilo v državah [Topske unije prodanih 19 milijona osebnih av- Dobilov. To je za 6,5 od- jtka manj kot aprila lani, r pomeni, da se negativ- trendi nadaljujejo. Pro- Ja je padla tako rekoč na ich najpomembnejših rropskih trgih, izjema je le lanija, kjer je bilo aprila 16,8 odstotka več kupcev. Tudi v ItaUji je popustil 5inek nedavnih davčnih lodbud, kajti prodaja je bi- manjša za 5,8 odstotka. Pri- erjava letošnje z lansko pro- ijo je prav tako negativna, ijti letošnja je bila manjša 13,4 odstotka. Sicer pa dr- , da je bilo aprila le malo varn, ki so imele plus na- esto minusa. Med tistimi, se jim je posrečilo proda- več, so bili recimo Mini lus 6,5 odstotka), pa Ci- jen, ki je imel za 6,3 od- stotka več kupcev, plus je imel tudi Smart. Drugače pa je šlo dokaj dobro japonskim avtomobilskim hišam, ki so aprila povečale prodajo za pet odstotkov (največji plus je imela Mazda, ki je prodala za skoraj 55 odstotkov več), medtem ko se je posel juž- nokorejskih avtomobilskih hiš povečal za 4,3 odstotka. Največji minus med tovarna- mi, ki se pojavljajo na ome- njenih trgih, pa je aprila za- beležil britanski Jaguar, kljub nekaterim novim modelom je njegova prodaja manjša za skoraj trideset odstotkov. Mini ostaja prodajani hit. Bi izbrisali kazenske točke? Odslej je v Celju možno Dbraževanje za voznika Struktorja za motoma vo- la kategorije A, B, C, D, E r usposabljanje za učitelja ledpisov o varnosti v cest- mi prometu v avtošolah. ivrstno novost so na Celj- lem uvedli pri Avtošoli rah, sicer pa sta bila pro- ama do zdaj na voljo v Ljub- mi in Mariboru, za kratek IS pa tudi v Velenju. Ven- ir v Velenju le-tega ni več, ko da je takšno izobraže- inje na našem območju edi- Prijav je že kar nekaj, s pedavanji za prvo skupino 1 bodo začeli že jutri. Pri Avtošoli Prah, kjer so Doblaščeni za izvajanje teh Dgramov za področje celj- :e regije in Posavja, so z ak- mostmi za pridobitev licenc i izvajanje programov in us- Dsabljanj začeli že predlani. zaradi dovoljenja za tovrstno dejavnost pa se je avtošola zdaj preimenovala v Izobraževalni center Prah, dodajajo. Za pri- dobitev naziva inštruktor je po- goj srednješolska izobrazba, za učitelja predpisov o varno- sti v cestnem prometu pa za- ključena višja strokovna šola. Oba programa se zaključita, pravi pomočnik direktorja Igor Prah, po petih mesecih. Noviteto predstavlja tudi se- minar za voznike, ki je name- njen tistim, ki imajo trinajst ali več kazenskih točk in jim preti prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z obi- skom seminarja, ki traja dvaj- set ur, lahko vozniki zbrišejo štiri kazenske točke. Pogoj za prijavo pa je, da vozniki do takrat niso presegli sedemnajst kazenskih točk. SŠ Št. 22 - 29. maj 2003 34 IMALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 22 - 29. maj 2003 mmi OGLASI - INFORMACIJE 35 Št. 22 - 29. maj 2003 36 IMALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 22 - 29. maj 2003 INFORMACIJE 37 Št. 22 - 29. maj 2003 38 ZA RAZVEDRILO Št. 22 - 29. maj 2003 VODNIK 39 Št. 22 - 29. maj 2003 40 ZANIMIVOSTI Rekord za Guinessovo knjigo Maturantje v vseh 15. slovenskih mestih, kjer so ple- sali največjo četvorko na svetu, so podrli lanski rekord. V Celju, kjer je parado organiziral Plesni val, so na Pre- šernovi ulici v Celju zaplesali lani 1.004 maturanti, letos jih je bilo v oranžnih oziroma črnih majčkah kar 1.128. Po celi Sloveniji je točno ob 12. uri zaplesalo skupaj 12.948 dijakov zaključnih letnikov. Maturantska para- da je bila posebno doživetje za vse tiste, ki so plesali, prav tako pa tudi za tiste, ki so si jo ogledali in po tiho obža- lovali, da ni bilo kaj podob- nega organiziranega že pred leti. Letošnji rekord naj bi bil vpisan tudi v Guinessovo knjigo rekordov, če bo temu res tako pa bo znano šele čez nekaj mesecev. Lani so na- mreč dobili samo priznanje za rekord. Po uradnem delu maturantske parade je bil v Celju še žur s skupino King- ston, nato pa je oživel še Mest- ni park, kjer je bil v organi- zaciji Mladinskega centra Ce- lje še after party. SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN Brezmejna zvestobi »Šmarjakomfc Šmarski radio sta doslej najpogosteje krasila dva presežnika - da so najsta- rejša in po nekaterih razi- skavah najbolj poslušana lokalna radijska postaja na Slovenskem. Od minule so- bote, ko je praznoval abra- hama, pa se lahko še poh- vali, da je zagotovo tudi naj- bolj »naš radio«. Na osrednji trg v kraju so se namreč že zgodaj popoldne za- čele zgrinjati množice zvestih poslušalcev. Pa ne le iz Šmar- ja in okolice, ampak tudi s Po- horja, iz Prekmurja, Savinjske doline in menda celo iz tuji- ne. Ko je ura odbila polnoč in se je Vili Resnik v družbi otro- čajev podil po odru, ki so ga ta večer zasedla mnoga znana imena slovenske estrade, so še kar prihajali. In so pili in peli in plesali in trepljali zdajšnje in majčkeno tudi bivše radij- ce. Najbolj zaželena gosta omi- zij sta zagotovo bila že kar le- gendarna bivša odgovorna urednica in direktorica Mimi- ca Kidrič in zimzeleni glasbe- ni urednik Caci Cerjak. Med veselim rajanjem so se številni povabljeni gosti, med katerimi so bili tudi kmetij- ski minister Franci But in ne- kaj državnih poslancev, župa- ni, direktorji in drugi pomem- bneži s Šmarskega, za dve uri »zaprii« v kulturni dom in se z glasbo in izbranimi besedami spomnili petdesetih let radia. O začetkih sta govorila dva od ustanoviteljev - Jože Jakoš in Jože Plemenitaš, najbolj izvi- ren pa je bil šmarski župan Jože Čakš, ki je svoj govor zaklju- čil z avizom za Čestitke in poz- drave ter s čestitko radijcem v slogu »Za trenutek naj odloži- jo delo...« Takšne, bolj resne čestitke, pa sta radijcem po- slala tudi predsednik države Janez Dmovšek in kultuma mi- nistrica Andreja Rihter. S po- sebnim priznanjem, kristal- nim mikrofonom, so nagradil tudi devet svojih najbolj zve- stih sodelavcev, ki so bili ali so še radiu zvesti že več kot dve desetletji. JI, Foto: SHERPA Nekaj pred polnočjo je radijskega abrahama proslavilo tudi nebo i Šmarjem. Št. 22 - 29. maj 2003