■81 Stari rokopis Kranjskega mesta, ■SOO^OO«- Našel in z opombami izdal Janko Pajk, c. kr. profesor pri gimnaziji v MAEIB0EH. (Iz programa mariborske gimnazije.) 1870. Natisnil Ed. Jan Žič v Mariboru. „Zberite prebitke kruhov, d. nič ne pogine«. ^ 1 V/- # k. . ; CQ U ^ 0 Pismo za predgovor. Slavnemu mestnemu odboru v Kranju. Čestiti odbor! Uho sem leta 1866. kakor odbornik Kranjskega mesta večkrat Vaša mestna pisma pregledaval, našel sem kos starega, črez eden črevelj dolgega, precej debelega papirja, kteri je bil z nemškimi in slovenskimi besedami v nemškej azbuki lepo popisan. Jaz sem ga tedaj s seboj na dom vzel, da bi ga bil bolje pogledal; tako pa je leta 1867., ko sem staroslavni Kranj zapustil, z drugoj mojoj ropotijoj tudi Vaš list v Maribor se preselil. Da pa, čestiti očetje Kranjskega mesta, ne bodete na-me krivega suma imeli, kakor da sem Vam morebiti oni stari privilegij odnesel, o kterem baron Valvasor v svojej knjigi „Ehre des Herzogtbums Krain“ piše, da ga Kranjski mestjani za tega delj tako skrbno skrivajo, ker ga — nimajo, hočem Vam povedati, da oni kos Vašega starega pisma slovenski napisane pri¬ sege župana, svetnikov in porotnikov Kranjskega mesta obsega. Moja prošnja je tedaj ta: Dovolite mi, očetje Kranjskega mesta, naj Vaše staro pismo šče toliko časa obdržim, dokler ga v natis dam, kar šče letos menim storiti. Potem Vam pa hočem svobodno Vaš stari list in eno mojih izdaj ob enem poslati. S toj najpoštljivejšoj prošnjoj priporoča Vam se vedno zvesti V Mariboru 2. februarja 1870. Vaš prijatelj Janko Pajlc. 1 * 4 Glavni izviri: Pri sostavljanji sledečega delca sem se najbolj teh-le knjig držal: Kop. — B. Kopitar: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyermark. Laibach 1808 (pri W. H. Kornu). — Brez te knjige si nij misliti poznanja starejše slovenske literature. Številke znače strani. Met. — Franc. Metelko: Lehrgehaude der Sloveniscben Spracbe im Konig- reiche Illyrien und in den benacbbarten Provinzen. Laibach 1825 (pri Leop. Egerji). — Za poznavanje kranjskih narečij posebno imenitna knjiga. Miki. — Fr. Miklošič: Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred. Na Dunaju 1865 (c. kr. šolska zaloga). — Nameri mojega spisa služi ta knjiga zavoljo slovenskega rokopisa iz petnajstega veka, ondi natis- nenega. Poleg imenovanih knjig sem posebno tudi nemški slovar bratov Grimmov (I. zv. 1. 1854) pri razkladanji nemških delov upotrebljeval, in slučajno več knjig, v delci kratko navedenih. Cesar sem posebno težko po¬ grešal, to so knjige starih naših pisateljev: Truberja, Krella, Dalmatina in Bohoriča; kar je iz njih pri meni navedenega, je samo iz Kop. vzeto. Ob¬ žaloval sem pri tem delci tudi, kakor gotovo vsaki delatelj na tem polji, da nisem imel popolnega slovenskega slovarja, v kterem bi bil stare be¬ sede in oblike z imeni pisateljev nahajal. Potreba takega slovarja postaja vedno nujnejša, ker Janežičev sicer hvale vredni slovar več ne zadostuje. 5 §. 1. Besede rokopisa. CIJ fines ^nrgers jU;b. J “ eft. 9t. perfefdiem naftnemu gofpubi JEfirepdu. ©efdielfffiimu 33iuobi, 9tidjtarpu penu Statlm, Senu gmeini tiga mefta. an fmeft. Senu pocffmrin S3urgar miti, Sticf) ©apuuib. Snu prepottib berfdjati, čtič) nuj potrac^tati. Senu ©clljobo pobftopiti, Seft tubj notfdjem, nidfjoger na Sluffdjladfiig, Soled), moftninadj. Senu ■Jtidfjoli nidtiir. Stafdiemu gofpobj Jttjraiffu, olli gmein nteftu. |f)fdjdf)obj, ©ffjriufdji. oUi otfd)itu prenefti, odi ff£)oft pomagattjj, Senu $fe to biatfij, ftmdfjer enimu fueftimu Surgarpu. pruti nega gofpobfdjini. priftop. Senu ©lifdji S£adt)u meni 2Bug pomagep •/. amen. Cii) fines fiaffpemt eft. 9t. perfefdiemSBogu. ba tfdjoSeft. en froeft 9?att). Senu ©uetnidf) mitti, $fiar ffjulj SSfroetp roobe naprep SSfetu. odi gouorpenu. Ifiar ebin 9SfadE£)ateri retfd£>e, odi gouorj, tiga Sticomer pouebati, manfdjega. odi SSecSt)fc^iga, mopern perpatelam. ne brugirn, ©no glid). Senu prano praubo regtfd)i, timu SBofimu. fijo* f£)ir timu mogatitnu, ©mopern praubnint dtetfdieinem. nidfjoger pretefdjati, Senu nidtjomer naprep pomagati, ©ffjofi eneriga baru. perpafni. ©ourafdjtua. oUi ene= riga ©tradju. Stafdjemu gofpobj 5tfjraplu. Senu befdjedfffjimo SSiuobj, dtidjtarpu. Senu dtatfm. 23faff)emu Stfdjafjit. podfjorin. ©ueft. Senu SSotan. mitti. £iga gmein 9tu|a pomagati potrac^tat£)j. Senu fddfiobo 33entati. po mopern promofdjeinem, 5©acE£)o menj SBog pomagep ./• — Sluten •/. CHi) fines £{id)fers jttb. 9t. perfefdjem gofpobj SBogu. Senunafdjemu gofpobj filirepdu, befdiefeffjemo SSiuobj, Senu tubj temu gmein meftu, ba 3f)0 Seft. en glidj praui -Jtidjtar miti. tfjtmu roofimu Hfjotfjer mogatljimu, raogatimu ffjoffier SBmofimu, glidj prauo praubo uofcfjiti. Senu bopomagatfjj, ©SEjoft eneriga mitu, baru. ©tradju, odi fffjufi enerj perpafni. odi foumrafcf)tuaoerf)inbrat, temetfd) naprep bopomagatfij, Senu tim, f£>er fe S}praubj, odi nfuettt regtje. pro naprep pernefti, 9tejtt)j, dtidfjar tiga preoberniti. Senu brugu ©ffjafatj, 23§e to, ftjer meni. en pofdjten 9tatfj, Senu gmeina. ntep, febo froero. Senu meni porotne, tfm ifto froeftu. g£icE» berft^ati, tf)o mattu. Senu ttjo SMidfjo, raref^ nič) ©meta nifdjter bpati. 2djo d;ubu ©traffatj, SMefiji. odi SSbruftcf) 9iejf)edj, po mopern prontofdjeineim, £fjofI)er Seft otfdjo tiga na mop bufdjj SSfdjiti. proti gofpobj mogu •/• — Slmen ./• (IV) pes liidjiers fnrpaffimtg. 3n ?engen fjeamination. CJfd; erman eud), bas e§ follt fageu. pep bent Seiblidjett Slib, ©o e§ mit aufge= edfjten fingern, bem Sanbtsfiirfften, onuferm adergenebtgft lira, SSnb gemeiner ©tatt gefdjmoren. nnnb getfjan liabt, mas eud) mifmnbt ift in fadj, barumb es gefragt merbt, bie mortjait antpjaigen. Sftemanbt p lieb, nodj p teib, nod) aujš ftjeiner freunbfdjafft, ober feinbtfc^afft. SSon megen l^einer gab, no<^ mpet, gar 6 nicfjtš angefedien. ©onber bie roor^ait antjujeigen, pet; euer ©eelfaliglffjeijt, toie e§ befj »erfjofft, ant eurent tefften ettb, an eurer ©eett, gegen gott betu brn ju ge= nueffett, tmttb greifft atte, an ben geri<$tftab. ./* — C V) ^ie cin ittdjfer . eiuern. oba* ber ntet* gcf^ioortteu ^urgent 3u Jettgen lagat ben JUb norpaiten folT. J ~ eft 3Sa^ opontemm, ba 3h; mote pouebatli. per tf)i telefjni Slotroi, ffjatero ©te 9St; gori SSfbtgnenitnj prftmi, nafcEjenut gofpobj Oljretllu, befctjefffffiimo iSiuobj, Senu tpmu gntein meftu perfeglj. Senu ©turitj, tt)o. ffjar t;e 3Som Riebetfd;. otti SSeftmt, 33tidj rejf)e za v. oofcjjitt (III) itd. Nemška pisava rokopisa pak ima vse one slabosti in naopačnosti, ka- koršne so onej dobi nemškega pravopisa lastne, v kterej je rokopis nastal. Našej nameri zadostuje, ako smo posebno na izrazovanje takih glasov, ki se v slovenskem glasoslovji odlikujo, pozorni ogledavši si potem šče nektere zvuke, kteri imajo ozirom za naš rokopis povestično veljavo. Važni so v slovenskem pravopisu razločki med s in z, s in z, ter izra¬ zovanje onih glasov, ki so z j stopljeni: n. p. nj, Ij, rj. Med s in z se v našem rokopisu malokedaj razločki delajo, kar je pri strogem posnemanji nem¬ škega pravopisa vsaj sredi besed mogoče, ako tudi na začetkih besed nena¬ vadno. Naš pisar je pisal: gtfdtctfju (II), telebni (V); poleg pa: perfefdjem(I...), ofe (I) itd.; da na besednih začetkih s nij ni poskušal izrazovati, n. pr. ffufi (III) fouromfcfjtua (III), to pisarju radi odpuščamo. Ista pismenka f pa tudi z izrajuje: fraeft (I. II.) ffofi (I), fa (V), fbuerna (V). Majuskula <3 služi pome¬ noma s in z ob enem: ©uetnicff) (II), Sapuuib (I). Tako tedaj naš pisar ne dela razločkov med izrazovanjem s in z, ali vsaj stalnega razločka ne. Takisto je z izrazovanjem š in z, kterih pisar v pisavi slovenskej nij razločeval: n. pr. nafdjemu (I), tnanfcfjega (II)... in perfejdjem (I), berfdjati (III), ufc£)it(ff)ct (V); enkrat stoji sam s: Scifjobo (I). Ravno tako pisar za Šč ali nij izraza vedel, ali pa tega glasu v onem narečji, v kterem je rokopis na¬ pisan, nij bilo; prim. besedo: gofpobjcfjini (I), ktera se pravilno gospodšSina glasi; prim. tudi: oofcf)iti (III), ktera se vsaj po svedočenji nekterih slove, pi¬ sateljev nekde voščiti sliši (Met. in Levstik). Kjer po pravilih našega jezika stopljeni j stoji, ki se tudi pripisani ali mehčalni sme imenovati, n. pr. nj, Ij, tam v našem rokopisu tega j ali menjka ali pak je prestavljen. Pogrešamo ga v primerih: pertjatelam (II), Dolan (II), jl)tu£>i (V), o odo, doIo (V), nicfj (I), nega (I), manjšega (II), torefd) nicf> (III) 8 v besedi: SBfbigttenimi(V) j po pravici ne stoji, ker je vzdigniti glagol druge, ne četrte vrste. Prestavljen je j v sledečih primerih: krepilu ali MjrapHu (I. II. V), retfcfjeinem (II) promofdjeinem (II), krivo dva j : promofdjeineim (III). Za r stoji vselej: gouorpenu (II), Shtrgctrpu (I) Metanju (I). Razve za r om tedaj nikjer v tem rokopisu ne nahajamo pravilnega pripisovanja j- ja. Zvuk č se v tem rokopisu v jako različnih obrazih pokazuje. Kakor v nemškem pravopisu, tako vidimo i tu na slovenski jezik obrnenem več pismenk upotrebljenih, kterih sostava je našej nameri važna. C se izrazuje: 1) po na- vadnej nemškej pisavi s tfdj: notfdjem (I), tfdjo (II), otfdjo (III), nebetfcf) (Y), temetjcfj (Y); 2) s tfdj in predstavljenim a: rejtfcfji (II), gtfdjafju (H); 3) po drugem obrazu brez fc-ja: rejtfji (III), porodile (IH); 4) s samim $ in (j: §1)0 (III), rejlje (III), o^ljte (V). Ako se na vrsto ozremo, v kterej se v rokopisu upotrebljujo znamenja tega zvuka, najdemo to vrsto: a) pismenka 3 se v I- šče ne nahaja, temveč sam ; b) 3 se pervič šče le v II. tfdj-ju pridru¬ žuje; c) obraz jfj se ne pokazuje preje, nego v III.; d) v V. se nahajata samo m in jf). Iz te vrste, v kterej se 3 upotrebljuje k izrazovanju č-ja, izva¬ jamo to: da je sostava ji) samo končno skračenje deljše sostave 3tfdj, sostava §tfl ali tj!) pa prvi prehod k temu skračenju. Kako naš pisar deljše, krače in najkrače obraze č-ja križem upotrebljuje, vidi se iz pisave istega glagola reči: retfdje, rejtfcfji (II), regije, regtlji (III); isto se vidi pri glagoli hočem. Naš pisar tedaj ne poznava nikakega trdnega in stalnega pravila in načela pri izrazovanji zvuka č, temveč posnemlje nedoločno pisavo nemško, ktera ravno pri tem zvuku, toliko prostem in pri vsem tem domačem, vselej zavest in pamet izgubiva. Primeri, kako pišo Nemci lastna imena: Nitzsch (znanega filologa), Sčhulze - Delitzsch (znanega nacionalekonoma); kako pišo na konci 1; mesto tfdj: Tomschitz, Pauschitz nam. Tomšič, Pavšič itd. Podučno o zmetenosti starejše in šče novejše nemške pisave piše Gr im Lil —LXII; žalibog, da je tam na č pozabil. Iz navedenega pisanja zvuka č se vidi, da je $lj našestvo, po skračenji iz 3!f fe ti) Sftlabi ttiu preprofti ©temeni mogo laljfu ofratfim jtjafu brati nauusljitt, in: 2Inu fratfit ipobuujljene ffaterirti nfati g^Iooif more intebu prrjti (obe 1. 1550), in tako Truber tudi po¬ zneje dosledno zh piše. Ali ravno tako je Truber tudi za s in č znašel so- stavo fl), kakor je Truber sploh vse prošče pisal nasproti Nemcem; ali vseh teh Truberjevih našestev v našem rokopisu zastonj iščeš. Tako tudi v našem rokopisu nij pri pisanji c-ja pravilnosti in načela zaslediti, med tem ko Tru¬ ber svoje nove sostave redno postavlja, kolikor mu stavci (nemškega navajeni) tega reda ne kale. Ako tedaj naš pisar nij znamenja jtj vže v nemškej pisavi gotovega našel, vzrastlo je prav jemu pod peresom; iz Truberja pa ga nij zajel, ker o duhu Truberjeve pisave slovenske v našem rokopisu nij ni sluha ne sleda. 9 Enaka zmešnjava kraljuje v našem rokopisu pri izrazovanji j- ja in i- ja, dveh zvukov, ktera sta vže našim po kirilski pišočim bratom dosta truda in znoja prizadevala ter šče pri nekterih nista rešena. J- ju rabe našemu pi¬ sarju troje pismenke: 1) t — gofpubi, SSiuobi (I), meni (I), miti (III)...; 2) D — »fuetp (II), m; (V); 3) j — tubj (I), gofpobj (III), menj, Tiuobj (II). Iste pismenke rabe tudi j-ju 1) biatfjj (djati) (I); 2) pettu, pomagep (I), mep (III), pe (V), bpati (III); 3) jenu (I. V). K izrezovanju sloga ji upotrebljuje naš pisar p: priftop, pristoji (I), mop (moji) (III). ZJ in W se dostikrat zamenjujeta; mnogokrat w rabi za b: miti, roug (I), froero (III), rotroi (V). To zamenjanje imenuje Kop. (16 in 402) avstri- jansko; prim. o tem tudi Mik. rokopis str. 23: wosye (— božje) in bredko (— pred’go). Tem nedoločenostim pismenk pridružuje se v našem rokopisu šče nepotrebno kopičenje pismenk k enemu zvuku: (ti) za &, tl; za t, tl za l, tt za t itd. naopačnosti ondajne nemške pisave. Na zadnje naj šče omenim pripisovanja enopismenskih predlogov k sle- dujočim besedam: ££)fc£)c£^obj[ (k škodi) (I), »froetp (v sveti) (II), ©mopem (z mojem) (III) itd., kteri obraz pisanja je A d. Bohorič prvi odpravil (1584), Seb. Krell pak (1. 1567 I. izd. „Postille“) odpravljati začel. §. 4. Zvukov ne zamembe v tem rokopisu. I samoglasne zvuke nahajamo tu cesto zamenjene. Pričina temu pak ne tiči v pisarjevej nespretnosti, temveč v nedoločnosti onega narečja, iz kterega in po kterem. so slovenske besede rokopisa vzete in zapisane. Na mesti a nahajamo nekoliko potov e: krepilu (I..), pontagep (I), I£)er (= kar) (III 2krat); iz tega ker- a in poleg njega upotrebljevanega kar- a sodimo, da sta ondaj oba obraza šče enakoznačna bila, nasproti čemur sedaj ker za kajti , lat. quod, nem. ba# služi. Zamolkli ali poluglasni e na koncih besed se cesto z t izrezuje: S)off)ir (II) poleg ffjotfjer (III), pocfijoriu (I); na istem načelu izrezovanja poluglasnika sloni pisanje (in govorjenje): per (V) m. pri, perfejcfjent (I), perpafni (II), nasproti čemur šče stoji čisti obraz v besedi: priftop (I). Nasproti pisavi e pred r - om, liedar je e zamolkel, n. pr. berfdjati perftama (V) stoji sam r: prftmi (V). Mesto i pa stoji v nekih besedah je: Senu (I....) Imeniten je i v besedi Tiltobi (I_) m. Vojvodi. Vidi se, kakor da bi obraz Vivoda bil prvoten, iz korena vi in besede voda (— vodja) nastavši. Značilen je o v besedah: p Hi (I...) m. ali , Tom m. Vam (nasproti pa: Taji (V). Tudi pri Truberji se oboji obliki nahajata. — Pogostom stoji u m. o: gofpubi (I), pruti (I...), nmg (I...) ffjuljl (II) m. koli. —Imeniten je o m. e v besedi: prontofcfjeinem (II III), sedaj premoženjem. — Mesto prov — prav stoji III: pto; ravno tako menjka v: ientetfcf) (III. V) m. temveč. Omenjeno šče bodi, da je ozki e v tem rokopisu s prostim e-jem na- snačen: mefta (I) poucbati (II) ueftnu (V), fbuerna (V); ali pa celoma izpuščen: biatf)j (m. d’jati) (I. III), v dveh besedah je z i -jem izražen: ©aputtib, pre- poutb (I). O zvukovnih zamembah v sklanjavi in spregi v poznejših §§. 10 §. 5. Gramatiški obrazi premembnih besed. 1) Obrazi samostalnih besed. Beseda gospod ima v dativu i: gofpobi (I, II, III), ne kakor sedaj u. Ako sklanjavo samostalnikov razredimo v troje, in k prvej štejemo samostalnike z genetivom -a (včasih - u ; n. pr. jelen, grad); k drugej sklanjavi z genetivom -e (n. pr. riba, starešina); k tretjej z genet. -i (gos, pot), tedaj gospod k zadnjej vrsti pripada. — Vi¬ voda ima v dat. i: SSiuobi (I...), tedaj se po drugej vrsti sklanja; prim. Miki. 24, kjer ima oča v gen. otsze (oče), acc. otszo (očo). — Local. p 1 u r. prve sklanj. ima poleg ih tudi eh: goledj (I), loc. s in g. pri istej skl. i poleg u: ofroetp (II), cfuetu (III) gtfdtafju (II); dat. plur. ima am: perpatelam (II); social, plur. mi: prftmi (V) in soc. dual. ama: perftama (V). Tuja beseda 9Jta- lefigi (III) je nesklonjena. 2) Obrazi prilogov. Gen. sing. mase. in neut. ima ega miga: mam fdtega oUi oedl)fd)iga (II), tega in tiga (IV, (I), eneriga (II), obeniga (V), dat. emu in imu: nafdtemu (I...), temu (III) fueftimu (I), roofimu (II, III); včasih stoji emo in imo: befdjelffljemo (III) in befdjeHfftlimu (II, V); SOC. sing. im in ero (zadnje krivo): ©mopem praubnim Utetfdjeinem (II); loc. sing. emu (krivo) SBfattjemu gtfdtafiu (n) m- [ v ] vsakem [u] času; dat. plur. ima im in em: mojem penjatelam (II), brugim (II); loc. sing. fem. ima i: per tf)i telefjni Dtotroi (V). Opomniti je tu nekterih priložnih zaimen in števnikov: eden se v roko¬ pisu glasi: ebin (II), en (III), an (I); neutr. sing. na o in u: otfdjitu (I), ueftnu (V), £adl)u (I), ufetu (II), brugu (III), djubu (III) — nasproti pak: Sadijo (II), ttjo mahu jenu t £)0 oelidlio (IH); prilogi iz tujih jezikov vzeti so nesklo- njeni: gmeitt meftu (dat. I, III), @no glidj jenu praoo praubo (II), ttga gmeitt SRu|a (II). O besedi ener pozneje. 3) Obrazi osebnih zaimen. Jaz se v rokopisu glasi: $eft (I...); Vam: 33 0 m (V); sebe v soci.: jedo (III) — nasproti pa: 23 ai) (V). 4) Obrazi glagolov. Hočem se glasi: otfdjo (III), tfdjo (II), §t)° (HI) — nasproti pa: notfdjem (I); imperat. ej m. aj: pontaget) (I-.); particip: oe= betfcf) (V), mi sedaj krivo: vedoč ; pri četrtej vrsti je tretja oseba plur. e: po- ro|t) e (HI); bodem ima: mobete (V) in krače: mote (V). Stalnega pravila ali načela pri pregibanji besed zastonj iščeš. §. 6. Sintaktiške opombe. Pri kazalnem zaimeni i stoji rad gen. posestva: 9iid) ©apuuib (I), 9tid) nuj (I), nega gofpobfd)itti (I). — Med pogreški so najznačilnejši: 1) upotrebljevanje artikula: ait fueft jenu podfjorin SSurgar miti (I, II, III); ebin ufadfiaterj (II), eno glidj praubo (II); timu roofimu (II, III) — na¬ sproti pak: roogatimu SSroofimu (III); tf>o mahu (III), to d)ubu (III); 2) krivo genet. mesto accus. pri neživih: tiga gmeitt 9tu|a pomagati potradjtati (II); 3) predlogi z nepravimi padeži: po moljem promofdjeittem (II, III), f{t)ttft eneriga baru (II, III) in dr.; 11 4) nerazločevanje dovršilnih in ne dovrsilnih glagolov: perfefdjettt (I...) m. prisegam; opontenim (V) m. opominam; itd. §. 7. Razkladanje nekterih besed tega rokopisa. dejati: biat^j (I), bpati (III). Koren de, prim. delo (£f)at, 2Berf). Glagol se v rokop. nedovršilno upotrebljuje, kar je posnemanja dostojno. Primeri Trub.: deio (faciunt), diane (actio); Miki. cod, dyati (agere) [23]. en er: fa etterj perpafni, oRi ©ourorafditua, ©a obeniga baru... uotto (V) in na več mestih. Pomen: nijeden („ffjetner") (IV). Beseda se mi vidi tuja, nem¬ ška: — eitter; v bavarskem narečji se eiit glasi en in od tod ener (prim. Grim. I. str. 139). Kar se pomena tiče, prim. srednje — nemški befjetn, ki ima dva pomena (Grim. I. 118, in prim. pomen nemškega ein pri Grim. I. 123). Zanimiv je gen. sing. fem. i: fa enerj pertiafnt... ootto (V), tedaj stara oblika genetiva y. gospodščina: gofpobfdjini (I). Pomen: gospodska (Dbrigfeit). Zanimiv je ohranivši se d v tej obliki, sicer izpadši: grajsčina (— gradščina). Be¬ seda gospodščina šče v slove. nar. živi. Prim. tudi cod. Miki. 24: gospo¬ ščino (gospoščino). isto: t£)0 ifto (III), lat. idem, pa tudi illud. Prim. tudi Trub.: to isto in sicer posebej sklanjano; isto pri Krellu, Dalmat. Sedaj vkupe pisano tisti idt. kljubi: tl)tubi (V). Pomen je iz IV. viden: „ju tieb". Beseda je zložena iz predloga k in dat. ljubi m. ljub vi, nom. ljuby, thema: ljubev. Ako se u predstavi: ukljub [i], tedaj pomenja: trofs. Novejša slove, pisava tega razločka ne dela dosledno, kakor je treba. Prim. serb. - brv. ljubav. mej: met) febo (III) — med seboj. Mej je nastal iz starejšega medju po odpadu u- ja in izpadu d- ja; sedaj navadni med po izpadu /-ja. Oboje v narečjih slove. Mej v starejših knjigah: mei (Krell), umei (Trub.). ništar: nifdjter (III) — ničesa. Ništer je iz ni, zaimena Čta = čto in r — star. že sostavljen. S je tu iz č nastal; prim. posten m. počten. V slove nar. se nahajata obraza nič in niš iz starega ničto po odpadu sloga to. Prim. Miki.: nister (ništer) 23; Trub., Dalm., Kastelec (1678 Bratovske bukv., 1684 Nebeshki Zyl.). podstopiti: ©dfiobo pobftopiti (I) rr fdjdfiobo »entati [= ventati, abmettben] (II); sicer v drugem pomenu: podstopiti se česa ([id) tmterfangeu) Janežič Slovar 281. pošten: ett pofdjten (III) n ein „et)rfamer" Stati); sedaj = rcc^tfc^affen. pravda: praubo regtfcf)i (II), praubo nofd)iti (III). ffjer fe »praubj.. rejl)e (III). Beseda znači dvoje: pravica in to, kar dnes pravda. V prvem pomenu: stara pravda za cesarja Maksa I.; prim. Miki. po praudy (po pravici); Trub., Krell. — Odtod prilog: ©tnotjem praubnim Jtetfdjeinem (II) Ur= ttjeitefprud)). prenesti: iticffjogev na auffdjlacftjig... preneftt otti fftjofi pomagati)] (I). Pomen je tedaj: skozi pustiti ■ sicer glagol v tem pomenu nenavaden, prijazen (subst.): ©f£)ofi pertjafni... (II), fffjuft enerj penjafnt (III), fa.. etterj »ertjafiti... o o It o (V). Sedaj je prilog. Prim. ljubezen, (subst.) 12 pristoji: f^ocHjer...priftot) jenu ©Kfc|i (I); pomenja tedaj: jtemt (decet). V sedanj ej pisavi upotrebljevana oblika: pristvati in prisil je ali pristuje ; naš rokopis ima pravo obliko, ktere infinitiv je pristojati, prilog pristdjen (anftanbrg), subst. pristojnost (2Inftanb). Primeri: Dalm. (1578): ne pri- stoij (ne pristoji). prom oženj e: po ntopent prontofdjeinetu (II, III), = po mojej moči (nad) Hraften). To je pravi pomen besede; sedaj krivo — imenje ali imetje (imetek). Prim. k prvotnemu pomenu: premorefh (oerntagfi, fannft) pri Krellu (Kop. 423). rotba: per tf)i telebni Dtoinh (V) — 3ltb (IV). Prvotno je rota (Cod. fris.) iusiurandum; rotiti — iurare. Od iste korenine po-rotnik (©efdltoorener). skazati: brugu ©fljafatj (III), 9?efmtt50 jffiafallt (V) — povedati. Skazati je staremu slov. narečju lastna beseda, in tudi v drugih slav. narečjih čisto navadna; v sedanjej slov. nenavadna v tem pomenu, svet: oftoett) (II), ofuetu (Ul). Na teh mestih pomenja to, za kar tudi nem¬ ška beseda večkrat stoji: 9Iat!) (II, IH), po sedanjej pismenosti: mestni odbor ali mestna gospodsčina. Iz tega rokopisa se vidi, da sta nemška in slovenska beseda ena poleg druge v govoru se upotrebljevale. člen sveta imenuje se: svetnik (©uetnicff) II). Po primeru našega rokopisa lehko zamenimo ime mestni odbor z mestnim svetom , mestni odbornik z mestnim svetnikom , in hiša kjer se svetniki zbirajo in posvetujo (v roko¬ pisu : met) febo froero IU), smela bi se mestna zbornica (nam. rotovž) ime¬ novati. Prim suit (svet) pri Trub. in Krellu, in Suetngk pri Trub. temveč: temetfd) (III, V) za izvirni: fonber (IV); v slabejšej pisavi: temuč, v kterej obliki ima u veljavo ve ; prim. duri za dveri. Starejša slove, pismenost oblike temeč ne poznava, no temuč ali samuč (Trub.). užitek: ©a obentga baru oEi 33fd;itcfE)a »ollo (V). Kakor glagol užiti: na map bufd)j 33fd)iti (III), pratj roogu nfdjiti (V) —nemšk. genueffen (IV) kaže, pomenja užitek (©enufj) zz prid (Krell) ali nuj (I), tedaj iBorteit. Prava pisava je z m- jem: užitek, To kažo sorodne besede: južina, ktera ima pri Slavjanih in Slovencih mnogo različnih pomenov: obed, mal a večerja , prava večerja, ter je tudi v nemščino prešla: Da južina stoji mesto užina s predstavljenim j - jem, to kaže n pr. beseda jutro za utro (šče v slov. - staj. narečji živoča oblika; prim. Vrazove nar. pesn. 1839 v Zagrebu), tudi hrv.-slov. jur - slov. uže (kteremu se je u odkrhnil). Da je nemšk. $aufen iz južina, kaže $aug iz jug, tedaj au zz u. •— Izrek: pratj nmgu ofcfjitt (V) spomina Krellovega: pruti Bogu uživati. vedeč: fljar rje 23om oebetfd) oKi Sleftnu (V) — nemšk. izvirniku: toa§ eud) nhffunbt ift (IV) zz kar je vam znano. V tem pomenu je beseda vedeč suženjski po nemškej ponarejena; prim- všeč rz vošeč (angenefun). V teh pomenih so slovenska participija prvi upotrebili ljudje, kteri značenja tvorilnega obraza niso poznavali. Prim. enako krivo upotrebljenje partic. v Miki. pridigivgocz (pridigujoč) 23. vekši: -Jticomer ponehati, manfdjega olli 33ecfl)jc()iga (II). Vekši v pomenu veči je šče sedaj nekterim slovenskim narečjem lastni kompar, priloga velik. 13 Poleg vekši nahaja se tudi oblika viJcši (D6er= Gšrj=). S sintaktiškega ozira zanimiv je na gore navedenem mestu komparativ, ki stoji v po¬ menu superlativa — ni najmenjŠega ni najvekšega. Iz tega mesta je razvidno, da tudi v slov. sama oblika komparativa služi za superlativ, kakor v nekterih drugih slovanskih narečjih, vestno: ffiar tje Som nebeifi^ otti SOeftnu (V). Vesten (— znan) je prilog od samostalnika vest (^tmbe, 9^ač^rič£)t) ter se v našem rokopisu v pravem pomenu utrebljuje. Sedanja slov. pismenost jo jemlje za zvest, kar je pa druga, tudi v rokopisu nahajajoča se beseda: froeft (I, II, III). Beseda vesten je v tem pomenu tudi drugim slovanskim jezikom lastna; starejša sloveli, literatura je ne poznava, kolikor je meni znano. Vivoda: prim. gore §. 4., kjer sem poskusil to obliko razkladati. Pomen je iz izvirnika razviden: bem (Scutbtž) $iirfftett (IV). Vivoda tedaj našemu pi¬ sarju (in gotovo tudi onemu narečju) služi za nemški po slov* sicer knez. V istem pomenu in obrazu nahaja se beseda tudi pri Tru- berji v Articulih.. . 1. 1562, kjer stoji: od enih Velikih Nembshkih Vyu- dou .. . (Kop. 417); v aktih staj. dež. zbora (1.1616) stoji oblika iveguoda. Iz tega slovarja je razvidno, da naš rokopis hrani takove besede in v takovej obliki, kakovih poznejša ali pa vsaj dnešnja slovenska pis¬ menost ne poznava. §. 8. O nekterih tujih in po tujem jeziku posnetih besedah in izrazih. Slabosti slovenskih besed tega rokopisa ne kažo se samo v nepravil¬ nih obrazih, nego šče bolje v upotrebljevanji tujizni in po tujiznih zloženih izrazov. V tem oziru pogledan je naš rokopis pravo zrkalo onega narečja ali pravo za pravo rekoč one govorice, ktero so govorili ljudje, kojim je rokopis namerjen. Ta govorica imenuje se z značilnim imenom „purgarska“, tudi kanclijska Špraha 11 , kakova šče sedaj po slovenskih mestih in tergih—vsem slovarjem in jezikoslovcem v strašilo — živi in kraljuje. Ta jezikova zmeda je po oblikah slovenska, po slovarji pak in po slogu nemška ali pa — furlanska. Tuje besede tega rokopisa so večidel nemške in razpadajo v dvoje; prve tehniškega značaja n. pr. Oiidjtar (I, II, III) m. stare in šče sedaj upo- trehljevane besede Župan; 9tatf) (I, II) poleg svež; diatl) (— diatfjšfjeri') (II) po¬ leg svetnik j dhtrgat (I) za mestjan meščan, 9tic£)ttm palijcc (V) m. sodna palica; beseda 3Mefiji (III) je posredno sicer iz lat., pa neposredstveno iz nemšk. vzeta za hudodelstvo. V drugo vrsto pa spadajo taki germanizmi, kterih ne¬ koliko je pisarjeva neučenost v slovenskem jeziku, nekoliko pa narečje samo zakrivilo: nuj (I, II) za prid ali užitek, pottacfjtali (I), za gledati na kaj; auffcf)la(fl)i<5 (I) za naklada (kakor V. Vodnik mnogokrat v „ljubl. Nov.“ 1797 in pozn. piše); rentah (ventati) (II) za odvračati, »erl)tttbrat (HI) m. fzaviran, zadržan; ftraffatj (HI) m. kazniti, kaznovati ; gmeitt (I — m. občen (prim. občina bic (Setneinbe; tudi lastno ime) ukupen itd. Ne menje tuji so pak nekteri celi izrazi, ki so po glasu in obrazu res da domači, po slogu pak in duhu tuji: fljctr fl)ulj SSfmetp toobe nnprep SJfettt (H) m. govorjeno ali rečeno; pro itnpm) pernefti (HI) m. sporočiti ali 14 predložiti ; in več takih, kakovih niti v sedanjej pismenosti slovenskej ne menjka Od prave, slovenskemu jeziku pravične, pisave smo dnešnji den šče vsi pisa¬ telji oddaljeni. §. 9. O posebnostih četrtega nemškega dela in nemških nadpiso v. Glavne posebnosti nemškega pravopisanja smo vže gore v §. 3. razlo¬ žili; kajti kar velja o slovenskih delih, to velja tudi o nemškem (IV) in o nemških nadpisih. Opomeniti je tu samo nekterih; 1) h A:-ju se pridružuje vselej Jj iu včasih tudi c: tfjemer (IV), cutfgerecffjten (ib.); 2) nektere pismenke so brez sile iu potrebe podvojene: 9tattf)ern (II), SInttferut, tmnb (IV), Scrnbtš- furfften, greti nbfdjafft, greifft, furfjatttung (IV); 3) nektera znamenja po nepo- trebi zložena z drugimi: 9tiemanbt, antsujaigen, anjš (IV); 4) majuskule za n nij posebne, nego isti 31: iBnnb, Shmferm (IV); 5) med majuskulami in mi- nuskulami se ne delajo trdni razločki v pravopisu: gott, tjrn, toortiait, fatig* ftiept, lieb (ljubezen), leib (sovražtvo), enb, gericfhftab — Seiblidjen, 3Iib,