Sodobna slovenska poezija
Milan Vincetic
Obujenke
Sal
Na prednjem sedežu pozabljeno poseda tvoj rdeči sal in pripeva prašne zimzelenke beza naramnice steguje vrat in spušča okno globoko globoko nad neko tujo goloto
Spalnica
V najini novi višnjevi spalnici nočujejo le noči ki sem jim molči in dobrika kot ljubimcem v odro~nih motelih ko zajtrkujejo s sobaricami če sem jim skače vštric nebes
Pogled
Na mizi za katero pisem priprto odrinem brezimne knjige radijska voščila ribo ki je {la po zrak mačka ki me dremlje ali tvoj pogled radostno zastrt v ta čemeče prisedli večer
Kralj
Na barvni strani dravskega žurnala podoba dečka ki prisojno maha da se mu spusti preproga kočijaža ter prikloni blagorodje kralja dolgo potem ko se z nama polije kava in zložijo očala
Oče
Očetov prazni zimski plašč drvarsko reže dimljeno klobaso vleče dravo in klinton ter generalsko stopi na peron odpravljat vlake za nama in v nebo
Pes
Sneg grmi z navpičnih streh z verige trga se odsotni pes in renčeče laja in je sam položno sam kot midva sama če ne smeva v beli greh
Oblak
Glej spet oblak ki se postavlja in pomerja tvoj nabriti šal salonske pete in glavnik glej ga ovčico v tej milini ko daljna roka presno podiši po najini bližini