St. 7 L O V E N K A* F+r. i) Otroci in slovenski jezik. Akoravno se je že toliko govorilo o tem predmetu namreč, da bi slovenske matere si prizadevale uzgojiti otroke v milim nam jeziku, videti je le še vedno i vedno da ta, takorekoč sveta dolžnost, vse opominjanje pada na nekako nerodovitno zemljo, i kako vendar to ? Sploh ni mi možno umeti, kako more mati, ako se količkaj zaveda svojega naroda, govoriti otroku v ptujem jeziku, da, v jeziku katerega je morda sama vešča le toliko, kar jej treba, katerega si je še le kasneje prisvojila, ali ne; — rajše seza v daljavo — a lepše i boljše — rabi se le v sili — Poglejmo v tej zadevi druge narode — nikdar se ne bode čulo kaj ednacega, da, celo italijan- ski roditelji se niti kasneje ko otroci uže obiskujejo šolo i ko počne biti neobhodno potrebno učiti se druzih jezi- kov, ne brigajo dosti za to : kako da bi torej v tem ob- ziru naš narod toli zaostajal, zakaj bi se k tolikim dru- gim lepim lastnostim ne prisvojil še te za nas toli [)o- trebne, da, neobliodne. — Vprašala sem nekdaj gospo, ki je imela šestletno hčerko, kako da ne govori ž njo slovenski, vsaj je ona Kranjica, odgovorila mi je : vsaj sem poskušala, toda kar ne gre ji, mislim, da mora biti ta jezik otrokom jako težko izgovarjati, — verujem tudi jaz, da otrok koji še ne ve razločiti kar je ali ni pravo, koji je prijel takore- koč podlago v ptujem jeziku, se bode branil, a ne zate- gadelj, da bi težko izgovarjal besede v slovenskem jezi- ku toda ker rajši govori v jeziku, kojega že ve. Ni pa zadosti samo z otroci govoriti slovensko, mar- več učiti jih tudi, da govore čisto, nepopačeno. naš jezik. To ni za take mlade bisti'e glavice nikakor težavno, za- pomnijo si tako hitro, da se moraš kar čuditi, n. pr. naša petletna Micica rekla mi je, ko smo se šetale po vrtu, pred katerim ide mimo železnica : glejte Gospo- dična, „Yahtar gre po štreki ;" — tako se ne reče Mi- cica, poslušaj ! Vahtar se reče „Čuvaj*, Strekapa „proga*, toraj kako porečeš drugikrat V Čuvaj gre po progi, od- govorila mi je brez dolzega premišljevanja tako Ijubez- njivo, da ko bi jo čula kaka nezavedna mati bi marsi- katera sklenila tudi svoje otročiče tako učiti. Sicer pa nikar ne mislite, da naša Micica govori vse tako popa- čeno, ne, ne, to je bilo ravno naključje, drugače pa ju je tako prijetno poslušati ko z nekoliko starejšo sestrico tako lepo skupaj brbljata in si izmislita mai*sikatero ime- st. 10 .SLOVENKA' Št. nitno ; tako sta prišli nekega dne k meni s prošnjo, da pišem sestrici v Ljubljano za njen god, da ji namreč voščita vse dobro in da sta ravnokar na njeno zdravje pojedli za dva novčiča bonbončkov, nadalje naj jo vpra- šam, kako se kaj počuti, — in ali kaj uhaja, da ona in Pepka vedno uhajata, tudi Ti ujdi potem naj te pa iščejo, le kmalu pridi domu, da se bodemo vozile s sanmi po hribčku — itd. narekovala je mala Gorenjka. Taki bi morali biti otroci slovenskih roditeljev i zakaj bi ne bili — ako bi le starisi hoteli ? Se li kdaj obrne na bolje ? Upajmo ! Bivia Primorka.