LETO XXII. — Številka 16 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Ućakar i GLASILO SOCIALIST I C M E ZVE ZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 28. 2. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od i. januarja 1%0 trikrat tedensko. Od 1. januarja IVM kol puli cd ni k. in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Kranj, 27. februrarja — V dvorani občinske skupščine je bil dopoldne šesti redni zbor Gorenjske kreditne banke. Na zboru so ugodno ocenili poslovanje banke in njenih organov v minulem letu in potrdili zaključni račun. V razpravi o letošnji poslovni politiki Gorenjske kreditne banke pa so se zavzeli za učinkovito kreditno politiko v vseh panogah gorenjskega gospodarstva. Eden od osnovnih dogovorov o letošnji poslovni politiki banke na današnjem zboru je bil, da bo banka s kratkoročnimi krediti zadovoljevala potrebe tistih gospodarskih organizacij, ki imajo zagotovljeno tržišče, pri čemer bo dajala prednost tistim, ki izvažajo ali bodo povečevali izvoz na kovertibilno področje. Izvršilni odbor za bo še preučil kreditno politiko banke za obratna sredstva v trgovini in predlog, da bi pri banki ustanovili poseben razvoj-»o Investicijski organ, ki bi spremljal m hkrati delal na povezovanju gorenjskega gospodarstva. — Zbor je sprejel tudi sklep, da se pri Gorenjski kreditni banki Kranj ustanovi hranilnica, ki bi posredno (prek delovnih organizacij) ali neposredno zbirala hranilne vloge občanov in odobravala kredite. Izvolili so tudi nove člane izvršilnega odbora. Za direktorja banke pa Je zbor ponovno imenoval tovariša Rudija Hlebca. (A. 2.) — Foto: F. Perdan Oglejte si Kranj oogaio konfekcije v BLAGOVNICI — KOKRA, KRANJ V prodaji najnovejši modeli ženskih plaščev, kostimov in kril za pomlad kot tudi moških oblek, suknjičev, hlač, plaščev in še druge prvovrstne konfekcije za vsak ukus Za obisk se priporoča BLAGOVNICA KOKRA, KRANJ turistične zveze ' Kranj, 27% februarja" —~ Da-,£££s\je * bila v Kranju seja upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri so ugotovili, da je turistični promet v lanskem letu narasel za 15 odstotkov, kar je glede na visok jugoslovanski porast (30 odstotkov) še vedno ugodno, čeprav zaradi nepopolne prijave in odjave službe niso mogli zaznati vseh gostov, predvsem prehodnih in izlet-niških turistov, ki so se lani zadrževali na področju Gorenjske. Ukrepi na tem področju bi morali biti strožji in bi jih morali predpisati republiški organi. Na .tem področju imajo"v sosednjih državah veliko več izkušenj, pa tudi sosednje republike, predvsem Hrvatska, nameravajo na tem področju sprejeti določene ukrepe. Govorili so tudi o delu Gorenjske turistične zveze, njenih nalogah in izpolnjevanju teh nalog. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo problematiko temeljito pregledala in svoje sklepe poslala turističnim društvom, končno sodbo o njih pa bo dal upravni odbor zveze. -jk V sredo dopoldne se je v Kranju sestal upravni odbor združenja pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj SRS. Na sestanku so potrdili bi- lanco združenja In se dogovorili, da bo občni zbor združenja pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj 18. marca. Več kritičnih, polemičnih prispevkov, češčl pogovori z našimi delovnimi ljudmi, smotrnejša obravnavanja aktualnih, ekonomskih in družbenih problemov Gorenjske, bolj načrtno spremljanje dogajanj v vseh gorenjskih občinah so na kratko povzeta mnenja, povedana na sestanku izdajateljskega sveta časopisa Glas. Člani so menili, da bi bilo koristno o vseh problemih, ki teže novinarski kolektiv Glasa, spregovoriti na posebnem sestanku predsednikov občinskih konferenc SZDL Gorenjske in na medobčnem svetu zveze komunistov. Le vsestranska zavzetost za vsebinsko usmeritev časopisa in za njegov materialni položaj bosta pripomogla da bo Glas boljši. m u rh e Vse kaže, da bo nov hotel Bor v Preddvoru zgrajen do predvidenega roka, to je do prvega maja. Objekt že dobiva dokončno podobo in se lepo ujema s slikovito okolico. Foto: F. Perdaa JESENICE Zbori volivcev v jeseniški občini, na katerih prebivalci obravnavajo letošnji občinski proračun in program komunalnih investicij, <&\sc v tem tednu končali. Njihov potek je bil razveseljiv, posebno zato, ker je bili udeležba veliko boljša kot prejšnja leta. K temu je gotovo pripomogla tudi skupna akcija socialistične zveze in krajevnih skupnosti s ciljem, da bi bili občani že pred zborom seznanjeni s problematiko, obravnavano na zborih. V drugi točki dnevnega reda pa so nekateri zbori govorili o najbolj perečih komunalnih problemih, drugi pa o zaključnih računih krajevnih skupnosti. -jk KRANJ V četrtek popoldan je bil v Kranju drugi občni zbor šahovske sekcije Zveze slepih Kranj, ki je bila ustanovljena decembra 1968. leta in je med najmlajšimi v republiki. Na zboru so člani sekcije, 19 po številu, poslušali poročilo o opravljenem delu, sprejeli delovni program za letošnje leto in razpravljali o možnostih, da bi dobila šahovska sekcija čim več novih članov. Pogovarjali so se tudi o možnostih zbiranja sredstev. -jk Na četrtkovi seji obeh zborov občinske skupščine so odborniki sprejeli program razvoja gospodarstva in letošnji proračun. Posebnosti letošnjega razvojnega programa so, da se bo število zaposlenih povečalo za okrog 4 odstotke, osebni dohodki za 12 odstotkov, močno pa se bo povečala vrednost investicij, saj je v programu predvideno, da bodo le-te dosegle skoraj 30 odstotkov družbenega proizvoda. V predlagano besedilo resolucije pa so vnesli tudi predlog občinskega sindikalnega sveta, da si bo občinska skupščina prizadevala, da se v občini ob normalnem delu in normalnem delovnem času odpravijo osebni dohodki pod 700 dinarjev. V program vodovodnih del so vnesli tudi gradnjo vodovoda v Pšcvem. A. 2. Kranj, 27. februarja — Izvršni odbor občinske konference SZDL je popoldne razpravljal o programu gradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini. Na seji so govorili tudi o popisu aktivistov in o predlogu pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte. Kranj, 27. februarja — Upravni odbor Gorenjske turistične zveze je danes dopoldne na redni seji razpravljal o turističnem prometu, zmogljivostih in deviznem dohodku na Gorenjskem lani. Na seji so tudi poudarili, da bi moralo biti v prihodnje turistično delo na Gorenjskem enotnejše in živahnejše pri posameznih skupnih akcijah. A. 2. Radovljica, 27. februarja — V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bil popoldne prvi sestanek sekcije občinske konference SZDL za delo krajevnih skupnosti. Sestanka so se udeležili vsi člani svetov krajevnih skupnosti iz občine in nekateri poslanci. Govorili so o nadaljnjem razvoju krajevne samouprave oziroma o vlogi krajevnih skupnosti v prihodnje. O tem bo na prvi prihodnji seji razpravljala tudi radovljiška občinska skupščina. A. 2. ŠKOFJA LOKA V ponedeljek so na sestanku odbora za praznovanje 25. letnice osvoboditve v Škof ji Loki sklenili, da bo osrednja proslava 30. aprila v Škofji Loki. Društvom in drugim organizacijam pa so priporočili, da naj odboru do 15. marca pošljejo svoje programe proslavljanja. Le tako bo odbor lahko uskladil praznovanje na celotnem območju občine. Oba zbora škofjeloške občinske skupščine sta v sredo na skupni seji sklenila, da se v občini ukine občinski prometni davek od razreza in tesanja lesa. Ukinitev sta predlagala svet kmetov in gozdni obrat S kof j a Loka zaradi tega, ker so kmetje les, ki so jim ga odmerjali za lastno uporabo žagali na skrivaj, da so se tako izognili prometnemu davku. Na seji so menili, da bo občinski proračun zato nekoliko prikrajšan, vendar bodo druge koristi to izgubo nadomestile. TRŽIČ V nedeljo, 1. marca, bodo v volilni enoti Pot na Zali rovt nadomestne volitve za odbornika občinskega zbora. Na kandidatni listi sta Vili Logar in Janez Hrovat. L. M. Po korekciji prejšnjega nerealnega plana poteka sedaj v tovarni usnja Runo v Tržiču proizvodnja zadovoljivo. Novi plan predvideva letno 256.000 metrov usnja. Vodstvo sedanje prisilne uprave je s sedanjimi rezultati zadovoljno, po odstranitvi j nekaterih ozkih grl v proizvodnji pa računajo še na boljše rezultate obratovanja kot so sedanji. Za sedaj vse tako kaže, da izgube ne bo. Prisilna uprava je tudi predlagala občinski skupščini Tržič, da sprejme sklep, naj bi delavci tovarne Runo prejemali 100-odstotne osebne dohodke in ne 80-odstotne, kot Jih določa zakon za podjetja pod prisilno upravo. L. M. IX. SPOMLADANSKI SEJEM Kranju primanjkuje parkirnih prostorov. Dokaz zato je gneča pred stavbo občinske skupščine. Kaj bo v času letne turistične sezone, ko bo obiskalo mesto še več motoriziranih obiskovalcev? — Foto: F. Perdan Predavanje o obrambi in zaščiti Skupščina občine Kamnik, oddelek za narodno obrambo, je organizirala v Mostah pri Komendi obvezna strokovna predavanja o obrambi in zaščiti. Predavanja so vsak torek ob sedmih zvečer in jih obiskujejo v glavnem tisti, ki se niso mogli seznaniti s samozaščito v šolah in pri vojakih. Obiskovalcev iz Most, Suhadol in 2ej je še mnogo več, kot je po/.iv-nikov. Do sedaj so obravnavali tele teme: osnovna načela vse-ljuclske obrambe; jedrska, biološka in kemična napadalna sredstva; radiološka, biološka in kemična zaščita; klasična napadalna sredstva; osnovne naloge civilne zaščite, organizacije CZ, protipožarna zaščita; 3. marca pa bodo obdelali Še šesto temo: temelji prve pomoči. Predavanja so v osnovni šoli Moste, vsaka tema pa jc pripravljena za dve šolski uri. V KRANJU od 11. do 20. IV. 1970 agrotehnika & EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA. TITOVA 38 Tudi letos bo »AGROTEHNIKA«, Ljubljana priredij la od 14. marca do 6. aprila 1970 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tradicionalni PRODAJNI SEJEM kmetijskih strojev in opreme Sejem bo odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Na sejmu bodo prikazovali strokovne filme. S strokovnjaki pa se boste lahko pome> nili o najboljši izbiri stroja za vaše potrebe. IZREDNA UGODNOST: CENE STROJEM In ORODJEM BODO ZNI2ANE ZA 0,5 DO 3 "/o. Izbira strojev in orodij bo precejšnja, zato vam priporočamo, da si sejem ogledate. Telefon: 315-555 Rino Simoneti in Andrej Levičnik v Škof ji Loki član republiškega izvršnega Sveta Rino Simoneti in republiški sekretar za gospodarstvo Andrej Levičnik sta V torek, 24. februarja, obiskala škofjeloško občino. Pogovarjala sta se s predstavniki LTH, Predilnice in Jelovice, predstavniki občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. Pogovor v LTH se je nanašal na nadaljnjo razširitev te delovne organizacije, na Varljiva poprečja Poprečno izplačani mesečni osebni dohodki v gospodarskih organizacijah kamniške občine so v prvih devetih mesecih 1969. leta znašali 1073 N din in so bili za 19 odstotkov višji kot v prvih devetih mesecih 1968. leta. Tako govori poprečje, ki je zelo raztegljivo. Poprečni osebni dohodki v Veterinarskem zavodu Kamnik so lani znašali 3676 din (1968. leta so znašali 4023 din), delavci v gostilni pri Grogu pa so poprečno mesečno prejemali po 556 din (v obeh primerih podatki veljajo za prvih devet mesecev preteklega leta). V rudniku Crna so poprečni mesečni dohodki lani znašali 1271 din, v obrtni delavnici Motnik 792 din, v podjetju Kamnik 1194 din, tovarna usnja 1147 din in v Svilanitu 1063 din. V dvanajstih gospodarskih organizacijah kamniške občine so delavci lani prejemali manj kot 1000 din mesečnega osebnega dohodka, od tega pri treh delovnih organizacijah manj kot 800 din. V prvem polletju lani je v Jugoslaviji 900.000 delavcev prejemalo manj kot 600 din mesečnega osebnega dohodka. Zato ni čudno, da se je sindikat začel boriti za dvig najnižjih osebnih dohodkov. V kamniški občini se zavzemajo, da najnižji osebni dohodki ne bi bili izpod 700 din. Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta je tovariš Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine dejal: »Nič nimam proti visokim osebnim dohodkom, če le ti izvirajo iz rezultatov dela in so plod uspešnega gospodarjenja in večje prodkutivnosti.« Glede delitve dohodka znotraj podjetij pa je tovariš Gobec opozoril da so v občini Še vedno podjetja, ki ne mislijo na jutrišnji dan. J. Vidic položaj kovinsko predelovalne industrije v republiki in na predvidene podražitve nekaterih reprodukcijskih materialov. V Jelovici pa sta visoka gosta s spremljevalci in predstavniki tovarne pretresala vprašanje surovin in odnos do novega zakona o gozdarstvu, ki naj bi ga letos sprejela republiška skupščina. V Jelovici so prav tako spregovorili o zaprtosti slovenske in obenem gorenjske lesne industrije in o možnostih povezovanja in sodelovanja med Gozdnimi gospodarstvi ter lesno predelovalno industrijo. Bistvo razgovora v Predilnici pa je bila obravnava položaja tekstilne industrije v Sloveniji, njenih dejanskih problemov in možnosti razrešitve teh problemov. Menili so, da je rešitev samo ena: modernizacija in zmanjšanje števila zaposlenih na eni ter rešitev nekaterih sistemskih vprašanj (carine, intervencijski uvoz, premije) na drugi strani. Po obisku omenjenih treh delovnih kolektivov sta se Simoneti in Levičnik s predstavniki skupščine, družbenih in političnih organizacij ter delovnih kolektivov pogovarjala o možnostih povezovanja gospodarstva v občini in nalogah občinske družbenopolitične skupnosti pri tem povezovanju in sodelovanju. Prav tako so se dotaknili položaja kmetijstva, predvsem dednega zakona in zemljiškega maksimuma. J. Košnjek Trgovsko podjetje Rožca z Jesenic gradi v Gozd Martuljku novo moderno samopotrežno trgo-yh»o, ki so jo prebivalci tega kraja in Številni turisti zelo pogrešali. Po predvidevanjih naj ol jo odprli maja. — Foto: F. Perdan Kje so teleta? Že nekaj mesecev je v kamniški občini na dogon-skih mestih, kjer se odkupuje živina, težko dobiti teleta. V mesnicah je težko dobiti teletino in ljudje se sprašujejo. Na teren je odpotovala tržna in veterinarska inšpekcija, ki je ugotovila precej porazno stanje. Teleta se koljejo doma brez veterinarskega pregleda, privatni mesarji iz drugih občin pa naravnost od kmetov odkupujejo najboljša teleta. Odlok občinske skupščine določa, da se živina odkupuje na dogonskih mestih, ki so z omenjenim odlokom določeni. Dogonska mesta v kamniški občini so Kamnik, Komenda, Šmartno, Laze in Motnik. Po podatkih Agrokombinata Emona, kooperacija Kamnik je njihovo podjetje lani odkupilo v kamniški občini 1217 telet, 640 goved in 56 prašičev. Odkup živine v kamniški občini ne zadostuje za oskrbo z mesom na domačem trgu. Na dogonskem mestu v Kamniku je bilo po navadi vsako sredo po 15 a*> let, zdaj pa sta na prodaj le dva ali tri. Agrokombinat limona odkupuje uletu po ceni od 850 do 930 S din za kilogram žive teže. Za primer, javo naj povem, da so klavna teleta v Hrvatskem Zagorju od 1100 do 1200 S din za kilogram žive teže, za pitanje pa do 1500 S din. Agrokombinat od sredstev, zasluženih pri marži od prodaje telet klavnicam, pospešuje kmetijstvo in živinorejo na kamniškem področju, medtem ko zasebni mesarji in druga podjetja, ki odkupujejo živino naravnost od kmeta, ne prispevajo ničesar. Razumljivo je, da se zaradi tega v Agrokombinatu Emona jezijo. Težko je reči, v kakšni meri na tržne razmere vplivajo črni zakoli telet. Občinski sodnik za prekrške je prav te dni kaznoval Kamničana S 300.000 S din, ker je na črno zaklal tri teleta. Kazni za' tovrstne prekrške so zelo v*i soke. J. Vidic I Tožba zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti Pred stalnim razsodiščem republiške gospodarske zbornice je bila prejšnji teden obravnava oziroma poskus poravnave v sporu med LTH iz škofje Loke kot tožnikom in podjetjem Georgij Nau-mov iz Bitole. škofjeloška tovarna je namreč izdelala za omenjeno podjetje 70.000 izparilcev in prav toliko kondenzatorjev kot je bilo dogovorjeno v pogodbi iz leta 1968, kasneje pa so naročilo še povečali. V začetku tega leta pa je tovarna Georgij Naumov enostransko preklicala pogodbo. LTH sedaj zahteva odškodnino za že nabavljeni delno tudi uvoženi reprodukcijski material za izdelavo izparilcev in kondenzatorjev. Ze izdelanih izparilcev in kondenzatorjev namreč zaradi posebnih dimenzij in kvalitete ne morejo prodati nikomur. LTH zahteva povrnitev škode v višini 378.435 din. L. M. Gasilci iz Šenčurja , so v svoji akciji uspeli Na svojem letnem občnem zboru 18. januarja so šenčurski gasilci soglasno sprejeli sklep, da se nabavi nov tipizirani gasilski avto z motorko. To željo in potrebo imajo gasilci že nekaj let, a žal do sedaj vsled pomanjkanja finančnih sredstev niso uspeli. Sila razmer jih je gnala tako daleč, da so se odločili prosit za pomoč vaščane in delovne ter druge organizacije v Šenčurju. Na imenovanem zboru jim je pomoč obljubil tudi zastopnik občinske gasilske zveze Kranj. Prav ta sfla in še obljuba sta jim dale poguma, da so se vsi člani upravnega odbora in tudi nekaj ostalih gasilcev odločili, da gredo v akcijo po vasi. Določili so točen datum 15.2.1970. Kar niso dobili ta dan, so šli ponovno še 22.2.1970. Vas so razdelili na 8 terenov, v katere sta šla po dva ali še celo trije člani odbora. Na zadnji seji so ugotovili, da je akcija izredno uspela, to pa zato, ker je bila dobro pripravljena in disciplinirano izvedena. Nabrali so 2.005,000 S din prostovoljnih prispevkov ali 91% šenčurjanov je denarno podprlo potrebo po nabavi novega avtomobila. Za tako uspelo akcijo se gasilci iskreno zahvaljujejo vsem vašča-nom, posebno še tistim, ki so precej globoko segli v svoje žepe. V tem humanem dejanju, ki ni bil prvi, se ugotavlja, da so marljivi prebivalci Šenčurja pripravljeni podpreti vsako akcijo, ki je v korist vasi ter s tem vse naše skupnosti. P. Gorenc Stanovanjsko podjetje Škof ja Loka razpisuje zbiranje ponudb za: 1. ODDAJANJE GOSTINSKEGA LOKALA V NAJEM v 2ireh — Stara vas 39 (pri »Bohaču«) velikosti 180 m2, gostinskih in pomožnih prostorov ter vrta za okrog 300 gostov. Izklicna mesečna najemnina znaša 1.500 din. . , ■ 2. PRODAJA 6 garažnih boksov v Frankovem naselju Škofja Loka. Izklicna cena je 4500 din na garažni boks; vselji-vih 1. 5. 1970. 3. PRODAJA 2 GARA2NIH BOKSOV na Novem sve tu šk. Loka. Izklicna cena 7200 din za garažni boks. 4. PRODAJA DVEH ZASEDENIH, PRED VOJNO GRAJENIH STANOVANJ in ene sobe v pritličju hiše Kidričeva 4, škofja Loka. Odplačilna doba 25 let z 2,5 % obrestno mero in 10 % takojšnjo udeležbo. 5. ODDAJA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO OBRTNIH DELAVNIC ob Kroju na Trati. 6. PRODAJA STANOVANJ V STANOVANJSKIH STOLPNICAH S3 in S4 ob Partizanski cesti Škofja Loka, vseljivih v letu 1971. Za nakup v etažno lastništvo od 15. III. 1970 dalje. Podrobni razpisni pogoji so interesentom na razpolago na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Šk. Loka, Mestni trg 38/11, kjer so navedeni roki za vlaganje ponudb in višina kavcij. Kaj so predlagali na zborih volivcev OD 13 2 16.3.| 1970 murke Od 25. januarja do 1. februarja so bili v kranjski občini zbori volivcev. Na 42 zborih v občini je bila letos udeležba nekaj boljša kot lani. V poprečju se je zborov udeležilo 5,7 odstotka volivcev. Več kot 10-odstotna udeležba pa je bila na 12 zborih na podeželju. Občani so na zborih volivcev razen predloga resolucije in letošnjega proračuna obravnavali tudi nekatera druga vprašanja. Razen tega je bilo na njih precej predlogov občinski skupščini, krajevnim skupnostim in nekaterim delovnim organizacijam. Poglejmo, kakšne predloge oziroma prioombc so imeli občani na 12 zborih volivcev v občini, kjer je bila udeležba več kot 10-odstotna: Na zboru volivcev na Bregu ob Savi (udeležilo se ga je 10,8 odstotka volivcev) niso imeli nobenih pripomb in dodatnih predlogov. V Cerkljah (11.4) predlagajo, da kraievna skuonost prestavi cesto v lastni režiji, da republiški cestni sklad zagotovi srclslvn za asfaltiranje ceste Cerklje—Pšenična Polica—Zalot? in da lastnikom, ki bodo odsronili zemlio za prestavitev ceste dodelijo v za-j meno dm^o zemljišče. Na Goln'Vu (10.3) SC ne strinjajo z dodelitvijo sredstev krajevni skupnosti in predlagajo ponovno izmero cest. kanali-zaeiie, javne razsvetljave itd. Imeli so več nrinomb na ureditev nekaterih cestnih odsekov. Tako sorašuieio, kdo je odgovoren za vzdrževanie c<^te od Golnika do Knž. Skupščini tudi prdlagaio, naj zagotovi denar za ureditev javne r^zsvctliave in finančno r>ore dokončan ic šoortiT^a igrišča in konali-šča. V C^*»h (12.6) so se zavzeli /a boli*'1 vzdrževanje ceste Gorice—Srednia vas— Zalog in on^orili. naj Vodna skuonost čimprei konča z deli nri repulaciii not oka Sevnik. V Kokri H2 4) niso imeli prinomb. V Po^blicl H7.2) predlafirajo. naj skupščina zagotovi denarno pomoč za gradnjo vodovoda jn izdelavo načrta o razvoju turizma na območiu med Jo-štom in Jelovico. V Požen»ku (105) so občani nripravljcni pri snovati del denarja za asf^ltiranie ceste Poženik— CerUie in Šmartno—Pšenična Polica—Cerklje, predlagajo, da se uredi cesta Poženik —Pšata. omopoči prevoz šoloobveznih otrok iz oddaljenejših vasi in naj se v prihodnje ne zvišuie preveč prispevek za kmetijsko zavarovanje. " V Velesovem (13,0) predlagajo, da se iz sredstev za kmetijske posege financira šola za kmetijske proizvajalce. Sprašujejo, zakaj je odpadla izgradnja vodovoda v češnievku in Praprotni Polici, predlagajo spremenjeno gradnjo ceste v obratu Kranjskih opekarn v Cešnjcv-ku in brezplačen prevoz šoloobveznih otrok iz Trate v Cerklie. V Vogljah (11.8) že- lijo še en avtobus za povezavo s Kranjem in predlagajo naj se lokalni avtobusni promet podaljša iz Hrastja do Vogel j. Sprašujejo, kdo je odgovoren za vzdrževanje ceste na vzhodni strani letališča in predlagajo, da se električno omrežje priključi k obratu v Kranju ter da se na novo vodovodno omrežje priključi tudi staro. Na Tr-steniku (26,1) prav tako predlagajo ureditev nekaterih cest in spremembo voznega reda. 2elijo, da v prihodnje z zadružnim domom upravlja krajevna skupnost in opozarjajo na regulacijo hudournika v vasi Povije. Želijo tudi spremembo zazidalnega načrta za Trstenik. V Trbojah (15,2) predlagajo novo lokalno avtobusno zvezo Kranj— Trboje—Voglje—Kranj in ureditev nekaterih cestnih odsekov ter križišč. 2elijo tudi gradnjo nove šole. Na šentur-ski gori (25,0) pa predlagajo, da se krajevni skupnosti dodelijo dodatna sredstva za vzdrževanje krajevnih cest, da se razširi obstoječa cesta Grad—Šenturska gora in da se kmetom, ki obnavljajo gospodarska poslopja ali nabavljajo večje kmetijske stroje, omogoči brezobrestno in večletno posojilo; investicije pa naj se upoštevajo tudi pri davčam olajšavah. To je nokaj predlogov, pripomb oziroma vprašanj, ki smo jih zbrali iz tistih krajev, kjer so bili zbori volivcev sklepčni. Seveda so bile podobne in drugačne pripombe tudi na drugih zborih volivcev v občini. Na vse pa bodo občani v kratkem dobili odgovor, saj sta prav 6 tem oba zbora kranjske občinske skupščine razpravljala na če-trtkovi seji. A. 2. Popis aktivistov OF Republiška konferenca SZDL Slovenije je natisnila in raz> poslala posebne dopisnice, s katerimi se bodo prijavljali nekdanji aktivisti OF organizacijam SZDL v občinah, kjef sedaj stanujejo obenem pa tudi tistim občinam, ' kjdr sp bivaii in aktivist ično delovali v času NOB. Občinske organizacije SZDL naj popisnice razdelijo krajevnim organizacijam SZDL. Popisovanje naj uskladijo s seznami, ki jih že frnajO organizacije ZB, poiščejo in po potrebi popišejo pa naj tiste nekdanje aktiviste, ki morda ne bi bili obveščeni ali pa ne bi pokazali zanimanja za popis. Pri sestavi seznamov aktivistov je seveda treba biti dovolj kritičen, poskrbeti je treba Ka Verodostojnost podatkov v skladu s kriteriji, ki jih je objavil 10 RK SZDL Slovenije. I Ker dobivamo mnoga vprašanja glede kriterijev, dajemo nekaj potrebnih pojasnil: Med aktiviste OF je treba šteti tudi vse člane Zveze komunistov v času 1941—45, ki so na terenu aktivno delali za cilje osvobodilnega boja, bodisi, da so bili vključeni v organizacije OF ali ne. Po določilu t., i. »Dolomitske izjave« osnovnih skupin OF, ko je bila dokončno utrjena enotnost OF/ so-bUr vzeti člani KPS avtomatično kot aktivisti OF. V duhu te izjave se samo po sebi razume, da moramo takratne člane KP imeti za aktiviste OF, ki jih danes želimo popisati. Tisti pa, ki so delovali zgolj v vojski, ne pridejo v poštev za popis aktivistov OF. Na vprašanje s Primorske, ali je treba šteti med aktiviste OF tudi učitelje iz partizanskih legalnih in ilegalnih šol, odgovarjamo pritrdilno. Najbrž bo še več primerov, ki niso bili pri naštevanju kriterijev posebej omenjeni. V dvomljivih primerih se obrnite na ODBOR ZA PROSLAVE pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega ul. 11. V pripravah za zbor aktivistov v Dolenjskih Toplicah 26. aprila 1970 je bilo sklenjeno, da bo do takrat muzejsko urejena baza 20 na Kočevskem Rogu. Ob priliki topliškega srečanja vseh slovenskih aktivistov bo baza tudi slovesno odprta za obisk. Odbor za proslave pri RK SZDL SLOVENIJE Pri upravi javne varnosti v Kranju, Cesta JLA 7, soba 23, se nahajajo predmeti, ki izvirajo iz tatvin iz avtomobilov »škoda«, in sicer: —- etui prve pomoči, — šoferske rokavice rjavo-drap barve, — ženske šoferske rokavice drap barve. Oškodovance naprošamo, da dne 2. 3. 1970 prevzamejo predmete na navedenem naslovu. Iz pisarne UJV Ni še prepozno... Čas ko bo potekel rok za uskladitev samoupravnih aktov v delovnih organizacijah v smislu 15. ustavnega amandmaja, se hitro bliza koncu. Da te priprave ne potekajo po vseh delovnih organizacijah z enako zavzetostjo, smo priča vsakodnevnim vestem radia in časopisov. Da bi se lahko delovni ljudje zavarovali pred malomarnim in površnim usklajevanjem samoupravnih aktov, navajam nekaj primerov, kako se je taka površnost kazala v dosedanji praksi in pa nekaj misli, kako le-to odpraviti. Ni malo delovnih organizacij, v katerih neposredni proizvajalci kaj radi po-vedo, da se jim godi krivica. Hkrati pa trdijo, da so brez moči, da bi jo preprečili, ker je pač tako zapisano v samoupravnem aktu, za katerega so tudi sami glasovali. Če si tak primer ogledamo malo blile, lahko ugotovimo naslednje: statute, razne pravilnike, poslovnike itd. so marsikje pripravili na hitro, včasih kar prepisali od drugih. Vse to je bilo dano na vpogled kolektivu največkrat samo prek oglasne deske. Zaradi take neodgovornosti in površnosti tistega, ki je gradivo pripravljal, ter ga izrinil mimo kolektiva in samoupravnih aktov, je razumljivo, da v praksi ni moglo zaiiveti ter so se mnogi upravičeno občutili ogoljufani. Vsako posredo- vanje prizadetih, ki so v praksi občutili posledice slabo pripravljenih pravilnikov, je bilo zaman. Pripovedovati prizadetemu, da ima sicer prav, kar govori, da pa se ne da nič spremeniti, ker je to tako določeno v statutu oz. pravilnikih, je zaman. Da bi se v bodoče takim stvarem izognili, mnogi menijo, da bi kazalo to pot pri usklajevanju samoupravnih aktov vnesli nekaj novosti. Te naj bi tiste, ki imajo po strokovni plati kaj opraviti z omenjenim usklajevanjem, malce zresnilo. Najbolj zanimive so dve novosti: strokovne službe, ki delajo na področju usklajevanja samoupravnih aktov, naj bi nosile vse posledice in odgovornost pred samoupravnimi akti za opravljeno delo. Delo naj opravljajo v smislu ustavnega amandmaja ter po sugestijah dobljenih po vsestranski obravnavi s političnimi organizacijami in kolektivom. Hkrati naj bi se pa dopuščala motnost, da se namesto izgovorov, da je tako zapisano v pravilnikih, raje popravijo pravilniki, kolikor bo to potrebno. Torej, pri sprejemanju novih pravilnikov in statutov je treba v bodoče računati s tem, da naj bi bila praksa tista, ki bo dala dokončni pečat na videz še tako dobro teoretično pripravljenimi samoupravnimi akti. T. N. Razpisna komisija Združene tekstilne tovarne Vižmarje-Medvode TEKSTILNA TOVARNA MEDVODE razpisuje prosto delovno mesto VLAGACA za delo v tkalnici Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov podjetja v roku 15 dni po objavi. KMETIJSKA Škofja Loka ZADRUGA razpisuje prosto delovna mesto v trgovini na Bukovici Za razpisano delovno mesto se zahteva kvalifikacija trgovske stroke. Nastop dela bo možen 1. maja 1970. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema uprava zadruge do 15. marca 1970. Prenizka stopnja plačane realizacije Z obsegom industrijske Proizvodnje v preteklem letu *mo lahko zadovoljni. Ugotavljamo namreč, da se je v Primerjavi z letom 1968 preteklo leto povečal obseg Industrijske proizvodnje v Sloveniji za skoraj 15 odstotkov. Tako je slovenska industrija visoko presegla stopnjo porasta proizvodnje jugoslovanske Industrije kot celote. Industrija kranjske občine je sicer dosegla manjšo stopnjo porasta proizvodne (9,1 odstotka), vendar večje stopnje tudi nismo Predvidevali. Velja še omeni-da sta med industrijskimi Podjetji kranjske občine, ki s° preteklo leto zelo povečale svojo proizvodnjo, tudi Iskra in Sava. Tako sta ti °ve podjetji dokaj pripomogli k temu, da sta imeli elektro industrija in gumar-8ka industrija kot dejavnosti večjo stopnjo porasta proizvodnje kot znaša povečanje Proizvodnje v vsej slovenski industriji. Tudi kazalci o gibanju delovne storilnosti v industriji So zadovoljivi. Primerjava Porasta proizvodnje in porasta števila zaposlenih nam pokaže, da se je v slovenski industriji lani storilnost dela povečala za dobrih 9 odstotkov, v industriji kranjske občine pa za nekaj več kot 5 odstotkov. Tako povečana delovna storilnost je bila seveda rezultat večje storilnosti delavcev kakor tudi vseh ostalih dejavnikov, ki vplivajo na proizvodnjo (organizacija, tehnologija, sredstva za delo, oskrba z reprodukcijskim materialom itd.). Zgolj kazalci o povečanem obsegu industrijske proizvodnje pa niso zadostni niti za okvirno oceno gospodarskih gibanj v industriji. Primerjava teh kazalcev s še nekaterimi dodatnimi nam namreč pove, da so se problemi gospodarjenja v preteklem letu zaostrovali. Seveda pa se ta razvoj z začetkom letošnjega leta prav gotovo ni omilil. Vznemirljiva je ugotovitev, da se povečuje prepad med porastom proizvodnje in plačano realizacijo. Tako se je na primer ob že omenjenem povečanju Industrijske proizvodnje (9,1 odstotka) plačane realizacije preteklo leto celo zmanjšala za en od- stotek v primerjavi z letom 1968. Takšna je bila namreč slika v kranjski občini. Kako je bilo v slovenskem merilu? Trenutno še nimamo statističnih podatkov, vendar menimo, da tudi v slovenskem merilu ni bilo bistveno drugače. Za ostale neindustrijske dejavnosti v kranjski občini pa lahko na osnovi statističnih podatkov povzamemo, da je bilo razmerje med povečanim obsegom proizvodnje In doseženo plačano realizacijo ugodnejše kakor v industriji. Zaradi velikega deleža industrije v celotnem gospodarstvu pa je seveda industrija s svojo nizko stopnjo plačane realizacije bistveno vplivala na potek gibanja celotnega gospodarstva. Industrija kranjske občine pa minulo leto ni Imela težave le pri vnovčevanju svojih izdelkov, temveč tudi pri prodaji le-teh. Zaloge gotovih izdelkov konec decembra so bile za 21,5 odstotka večje od poprečja leta 1968. To pa kljub temu, da se je izvoz industrijskih proizvodov po večal za 15,6 odstotka. ABC Podjetje za PTT promet Kranj razpisuje za dne 4. 3. 1970 ob 8. uri na Hujah št. 19 v Kranju javno dražbo za prodajo malo karamboli ranega avtomobila IMW 1000 Combi v voznem stanju, z izklicno ceno 5.000 din Avto-moto društvo Kranj vabi člane in prijatelje avto-moto športa na redni OBČIMI ZBOR ki bo danes, 28. 2 .1970, ob 19. uri v prostorih delavskega doma v Kranju, vhod 6/1. Po občnem zboru bo družaben večer s plesom VABLJENI ! Izkoristite ugoden popust! Potrošniki, ali že veste, da je v marcu popust na ceno Količine premoga so omejene, zato ne odlašajte na zadnje dni, ker popust lahko zamudite. Za premog, naročen konec marca, popust ni več zanesljiv. premoga VELENJE NAROČILO ODDAJTE TAKOJ, da boste premog po nižji ceni tudi .'.obili. Veleželeznina Merkur P. E. KURIVO KRANJ Gorenjesavska c. 4 telefon 21 192 I l l I zJLĆri i-1 OD 13.2.-16.3.1 1970 murke V nedeljo, 21. februarja, je bil v okusno okrašeni avli osnovne šole v Cerkljah prvi koncert 14-članskega moškega pevskega zbora Davorin Jenko, ki deluje kot posebna sekcija pri KUD v Cerkljah. Zbor je bil ustanovljen pred en'ni letom, vendar je že imel 15 javnih nastopov. Uspešno ga vodi Jclo Selan. Na koncertu se je zbralo okrog 170 obiskovalcev in so z navdušenim ploskanjem izrekali pohvalo izvajalcem, saj je bil program obsežen (19 pesmi) in precej zahteven. Slišali smo poleg narodnih tudi zahtevnejše umetne pesmi. Ubran nastop in navdušeni poslušalci pričajo, da Je zbor vse leto neutrudno vadil. V načrtu imajo še gostovanja po okoliških večjih krajih, škoda je le, da se na koncertu ni zbralo več šolske in druge mladine. — fp Tržiška folklorna skupina Karavanke Že nekaj let mladi delavci, dijaki in študentje zahajajo na vaje folklorne skupine Karavanke v Tržiču. Ta skupina je bila ustanovljena nekako pred štirimi leti. Pobudo zanjo je dal župan francoskega pobratenega mesta Sle Maric aux Mineš Paul Baumann. Izrazil je namreč željo, da bi ob obisku v Franciji prikazali in zapeli nekaj naših pesmi in plesov. Marjan Vodnjov je zbral okoli sebe skupinico, s katero je pijičel vaditi. Čedalje več je bilo mladih, ki so imeli veselje do folklore. Danes je v ansamblu osemindvajset fantov in deklet, ki vadijo pod vodstvom duhovnega vodje in obenem tudi koreografa Marjana Vodnjova. Obiskala sem jih na eni izmed vaj v telovadnici osnovne šole heroja Bračiča. Ob petminutnem odmoru, ko je utihnila harmonika izpod prstov Mateja Stritiha, sem stopila do izvajalcev in povedali so mi tudi sami nekaj več o težavah, ki jih tarejo. Pohvalijo pa sc lahko tudi s tem, ker imajo lasten ansambel in zato jim ni treba skrbeti ali bo ta imel čas ali ne. Vadijo dvakrat na teden v mrzlih prostorih, kljub temu pa so veseli in zmeraj pripravljeni za šalo. Velike Kafuhovih nagrad za leto 1969 ne bodo podelili 2irija za Kajuhove nagrade, ki so jo sestavljali Milan Apih (predsednik), Vladimir Kavčič, Zdravko Klanjšček, Ivan Križ-ner, Ciril Zlobec in Zdravko Vatovec sporoča, da je zaradi razmeroma majhnega števila predloženih del (do roka so prispela samo štiri dela, do zadnje seje žirije pa še dve deli), od katerih po mnenju žirije samo dve deli lahko kandidirata za nagrado, sklenila, da ne podeli Kajuhovih nagrad za leto 1969. Zato pa bo žirija pri odločanju o nagradah za leto 1970 poleg na novo predloženih tekstov upoštevala tudi vse tiste, ki so prispeli na natečaj leta 1969, in sicer ne glede na to, ali b<*k> ti teksti do takrat že tiskani ali ne. skrbi imajo ob spravljanju noš, ker nimajo prostora. Upajo, da bodo to težavo v kratkem rešili. Do sedaj imajo štiri komplete narodnih noš: Bele krajine, Gorenjske, Prci.murja in Slavonije, ostale pa si izposojajo. Prvi nastopi bodo po Gorenjskem in bodo trajali vse do maja. Obljubljen imajo tudi nastop na kmečki ohceti v Ljubljani, kar bo nedvomno velik uspeli. Premiera — da tako rečem — bo v Lomu pod Storžičem, sledili pa bodo še nastopi v Dupljah, Zi-reh, Gorenji vasi, Predosljah, Preddvoru, Cerkljah na Gorenjskem, Kamniku in Kropi. S skupino nastopa tudi vokalni kvintet bratov Zupan iz Kovorja. Hvaležni so veletrgovini Loka iz Škofje Loke za pokroviteljstvo v Žireh. Nastopov v tujini si vsakdo želi. Folklorna skupina Karavanke je že imela to možnost, da je nastopala zunaj naših meja: v Avstriji, Franciji in Švici. Letos pa jih čaka najprej v maju nastop v sosednji Avstriji in Italiji. Sredi julija pa predvidevajo turnejo po Franciji, v pobratenem mestu in okolici, v Švici, v Ziirichu, v tamkajšnjem jugoslovanskem klubu in morda tudi v Holan-diji. Za konec naj povem, da pripravljajo majhno brošuro o skupini in bo izšla v treh jezikih. M. škropeta FILM OROŽNIK SE ŽENI — francoski v barvah Režiser: Jean Gir.ault Igrajo: Louis de Fines, Mi-chel Galabru, Claude Gensac Filmski velikan Bitka na Neretvi bo zagotovo zasenčil novodošle posnetke, ki bodo bolj ali manj pritegnili češče obiskovalce. Francoski igralec — komik Louis de Fines je na domačih tleh nepreko-sljiv, priljubljen in čislan. Pri nas ga poznamo iz dveh, treh filmov — Orožnik iz Sa-int Tropeza, Orožnik v Nevv Yorku in gledalci so si že ustvarili mnenje o tem izredno zabavnem zvezdniku. Po svoje je sveže zanimiv, sproščen in dobesedno neustavljiv v zamišljenih smešnih prizorih. V tem filmu se nam predstavlja kot vnet ljubimec in že po naslovu sodeč, se pri teh postavnih dejanjih srečuje z nenavadnimi zaprekami. Menda smo vsi po vrsti potrebni vsaj urico sproščenosti in zabave. Če se ogrevate za francoski humor, potem pa kar poglejte predstavnike svojevrstnega igrivega sveta, ki se prizadevajo odvrniti našo pozornost od vsakdanjega, včasih utruja-jočega dne. UJETNICA STRASTI — }] francoski barvni j; Režiser: Romain Garry Igrajo: Jean Seaberg, Moriš Rome, Pierre Brasseur Raznih »strastnih« filmov je sedaj pri nas že toliko, da je težko govoriti o resnično prizadeto posnetih zgodbah, ki razodevajo človeške nagibe, ali pa se režiserji oklepajo zapeljivih snovi samo zaradi denarnega uspeha. To delo naj bi svojstveno prikazovalo zagatno življenje mlade žene. Vdaja se ljubezni brez večjih predsodkov, toda njeni doživljaji nikakor niso všeč možu. V strogo, po režiserjevi zamisli izbranem okolju, teče pred nami skorajda zlovešče opozarjajoče početje prikupnega dekleta. Ali je ob tem sploh še kak izhod? Ali je človek zares nesposoben brzdati svoja nag-nenja? Film nam na ti vprašanji odgovarja na svojstven način. SIRTAKI — grški v črno-beli tehniki Glasbenih filmov iz Grčije nismo vajeni. Ta je po eni strani melodično ubran, po drugi strani pa se hoče prikupiti še z zgodbo, ki pa jc narejena in izumetničena. Dva simpatična pevska talenta se po nekaterih zapetlja-jih dokončno vzameta. Ali ste pričakovali morda kaj več? B. C. KINO ■ Bitka na Neretvi 1FWTM Jugoslovanski barvni cinemaseopski film bo na sporedu v kinu: CENTER KRANJ tli 28. februarja ob 15., 18. in 21. uri 1. marca ob 14., 17. m 20. uri od 2. do 7. III. ob 16. in 19. uri 8. marca ob 14., 17. in 20. uri E3 DOM KAMNIK 28. februarja ob 19.30 1. marca ob 15.30 in 18.30 ITI TRŽIČ TRŽIČ lil od 3. do 6. marca ob 17.30 7. marca ob 17.30 in 20.30 8. marca ob 15.30 Vstopnice za vse napovedane predstave ■ i M so v predprodaji. Obveščamo cenjene goste, da sc s 1. marcem 1970 MLEČNA RESTAVRACIJA PRESELI V DELFIN, Reginčeva 1, Kranj Ne odlašajte z nakupi daril za praznik žena 8. marec ELITA Kranj vam pomaga pri odločitvi. Obiščite naše trgovine: DROGERIJO Titov trg 23 darilni zavitki parfumerije, kozmetike in zlatnine. BALO Cankarjeva 10 prti, garniture, posteljnina, zavese, preproge. Zavese vam zarobimo brezplačno. ] -___ V'"... VOLNO Cankarjeva 6 damske volnene in sintetične pletenine, holandska volna za ročno pletenje — NEVEDA — nova zaloga v vseh barvah. Odločitev ne bo težka, saj vam ELITA, KRANJ °o pestri izbiri raznovrstnega blaga pomaga 2 nasveti, kupljeno bla-9o pa po želji tudi aranžira. 2a 8. marec — dan žena, po darila k ELITA Kranj Največ naših državljanov, ki prestopijo državno mejo na prehodu Rateče—Planica, je še vedno namenjenih v Trbiž, kar kaže, da je to mesto za Jugoslovane še vedno privlačno. To so nam potrdili tudi v nekaterih trgovinah v Trbižu. V dopoldanskem času so prehodi prek meje redkejši. Popoldne pa imajo mejni organi kar dosti dela, saj hodi največ Jugoslovanov v Trbiž po dopoldanskem »šihtu«. V četrtek popoldne smo se za trenutek ustavili na prehodu in naš fotoreporter je naredil tale posnetek (jk) Foto: F. Perdan Ko se skrb za družino utopi v vinu V torek je bila na občinskem sodišču na Jesenicah pretresljiva obravnava kričečega socialnega primera. Zagovarjala sta se zakonca srednjih let, ker sta hudo zanemarila svoje družinske obveznosti. Oče brez dela, pijanec, ki je vlačil ženo in otroke po gostilnah, kjer so zapili še zadnji dinar. Zjutraj pa ni bilo denarja za kruh ali mleko. On je bil zaposlen, pa je službo zapustil, ker se je vdal pijači. Ona je bila zaposlena, pa so jo odpustili, ker zaradi slabe hrane ni vzdržala in dosegala norme. On se je preživljal s priložnostnim delom, ona je pomagala na kmetih. Poleti in v jeseni si je tako še zaslužila kakšen dinar, zdaj pa je zima in kmetje ne potrebujejo pomoč. Nekoč je bilo v hišni blagajni 1000 S din pa sta se oče in mati skregala, ali naj za ta denar kupita vino ali kruh. Petletni sin in 16 mesecev stara hčerka sta bila večkrat lačna kot sita. Zanjo je socialna delavka rekla, da je zanikrna, da ni prala in umivala otrok. Fantek je bil nekega dne hudo tepen, tako da so ga morati poslati v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je podhranjen. Njegova mladost je bila bedna. V družini je bilo devet otrok, te v šestem letu starosti je zapustil dom in šel za pastirja. V šoli je prilezel le do tretjega razreda. Tudi njena mladost ni bila svetla. Oba imata na otroško dobo grenke spomine. In vendar ni bil to zanju opomin, naj vsaj njuni otroci uživajo lepšo mladost. Namenila sta jim slabšo kot sta jo sama doživela. Zdaj občina plačuje otrokom hrano. Pa ne v denarju, občina plača hrano, sicer bi denar lahko zapili. O svoji zakonski dolžnosti, o dolžnosti staršev do otrok, o lačnem sinu in hčerki, o velikem in majhnem kozarcu alkohola bo on razmišljal 14 mesecev v zaporu. Razen tega se bo moral zdraviti. Ona je bila obsojena na tri mesece in 15 dni zapora, pogojno za dve leti. Kazen se ne bo izvršila, če v tem času ne bo izvršila novega kaznivega dejanja. Sodnik po obravnavi: »V svoji sodniški praksi še nisem obravnaval takega hudega in žalostnega socialnega primera.« Bo deklici in fantku v tej družini nekega dne zacvetela lepša mladost? Želeli bi, da bo tako. J. Vidic 1 _T\ ti S VUS: — Torej, do leta 1970 bi moral priti na zeleno vejo OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, člane smučarskih klubov in skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 Ameriški predsednik Ric-hard Nixon je poslal kongresu ZDA doslej najdaljše poročilo o zunanji politiki najbrž v vsej ameriški zgodovini. Poročilo ima naslov »Strategija za mir«. Obsega 40.000 besed oziroma 120 gosto tipkanih strani, že ta podatek je zanimiv, še bolj zanimiva je vsebina. Nixon govori v poročilu o vseh vidikih ameriške zunanje politike, najbolj obširno pa obravnava odnose med Vzhodom in Zahodom, pogajanja z ZSSR, oboroževalno tekmo, Evropo, Kitajsko, Azijo in drugo. Poročilo je napisano v precej reklamnem slogu in na vsaki strani je mogoče srečati besedo »novo«: češ NIxono-va vlada ima nov prijem za celo vrsto perečih mednarodnih problemov. Osnovna misel v poročilu je, da so po- 40.000 besed gajanja med VVashingtonom in Moskvo ne samo najboljša, ampak tudi edina možna svetovna politika za celo desetletje naprej ali še za dlje. Kar zadeva Evropo, ki ji Nixon posveča zelo pomembno mesto, je opaziti Nixono-vo željo, da bi ZDA tudi v Evropi »zmanjšale svoje ambicije«. To pa pomeni, da bi se povečal delež zahodnoevropskih držav pri obrambi, toda v okviru NATO v katerem vidi Nixon edini protiutež za sovjetski vpliv. Odgovornost zahodnih zaveznikov naj bi se potemtakem povečala, toda njihov prostor za manevriranje bi moral ostati strogo omejen z blokovskimi okviri. Kljub določenemu napredku — je dejal Nixon — odnosi med ZDA in ZSSR še zdaleč niso zadovoljivi. SZ kar naprej postavlja in izdeluje najteže medcelinske rakete »Kaj hoče Sovjetska zveza?« je vzkliknil Nixon. Jasno je, da morajo ZDA zato nadaljevati z graditvijo »tenkega« protiraketnega sistema »Safeguard«. Blokovsko stališče do vseh poglavitnih vprašanj med ZDA in ZSSR je bistvo Nixo-nove »strategije za mir.« Kar zadeva Kitajsko, se ZDA v sovjetsko-kltajskem sporu ne bodo postavljale na nobeno stran in se tudi ne bodo vmešavale v ta spor. Toda Moskva ni povsem pre- Te dni slavi ilustrirani tednik Front srebrni jubilej. Pričel je izhajati 25. februarja 1945. Jugoslavija je tedaj v en glas govorila: »Vse za fronto — vse za zmago«. V prvih številkah je Front prinašal poročila z bojišč, kurirji pa so ga raznašal] vse tja do prvih frontnih vrst. V dolgih letih svojega snovanja je list dobil mnogo prijateljev. Od marca lani izhaja tudi v slovenskem jeziku. Da bi dostojno čestitali jubilantu, objavljamo enega njegovih uspelih posnetkov z zimskih vojaških vaj. pričana, da ne bodo ZDA poskušale le iztisniti nekaj koristi iz njihovih težav s Kitajci. V Varšavi je bil 136. sestanek med kitajskim odpravnikom poslov in ameriškim veleposlanikom v ameriškem veleposlaništvu. Januarja, ko je bil sestanek v kitajskem veleposlaništvu, in to pot, so Kitajci dovolili fotoreporter-jem, da so posneli nekaj slik. Celo take malenkosti —■ kakor na primer šopek cvetja pri zadnjem srečanju —» imajo svoj pomen. V Veliki Britaniji so začeli močno dvigati glave in se tudi oglašati nasprotniki britanskega članstva v Skupnem trgu (EGS). Posebno velik hrup je nastal potem, ko je premier VVilson obelodanil belo knjigo o vstopu Velike Britanije v EGS. Ta listina vsebuje med drugim tudi podatke o tem, koliko bo Britanijo veljal ta vstop. Seveda je vse skupaj približno, tako približno, da bela knjiga navaja podatek, da bo prva leta članstvo v EGS veljalo Britanijo od sto milijonov do milijardo sto milijonov funtov, predvsem zaradi dosti višjih cen kmetijskih pridelkov v EGS. Ljudje a in dogodki Nasprotniki EGS se niso zapičili samo v to »približno« vsoto, ampak predvsem v razpon med najnižjo in najvišjo oceno »vstopnine«. Ustanavljajo društva in cela gibanja, da bi dokazali, da se Britaniji ne splača članstvo v EGS. Vlada ne prikriva javnosti težav, vendar pri njej ni opaziti omahovanja — vsaj za zdaj ne. še vedno je trdno odločena nadaljevati politiko, ki bo pripeljala Britanijo »v naročje« Evrope. Evropa, to je predvsem Francija, je zdaj dala dokončno privolitev za začetek pogajanj z Britanci. Toda nemalo je ljudi, ki se sprašujejo, ali se ne bodo Britanci V zadnjem hipu premislili. L Veletrgovina Živila Kranj • veleprodaja • maloprodaja • gostinstvo se priporoča cenjenim potrošnikom Po vsej Gorenjski Med drobnimi papirčki Zbiranje znamk je zanimiv in tako pri nas kot tudi drugod po svetu zelo priljubljen konjiček. Ne malo ljubiteljev teh drobnih papirčkov je tudi na Jesenicah. Med najbolj vnete in po zbirateljskem stažu najstarejše pa sodi vsekakor tudi Aleks Gusov. Potem, ko sem mu razložil, zaradi česa sem prišel, je z mirnim, a globokim glasom povzel: »Znamke zbiram že zelo dolgo. Menda mi je bilo osem ali devet let, ko mi je oče s pisem odlepil prve znamke, čez nekaj časa mi je zanje naredil še album in moja zbirateljska pot se je začela. Tega pa je že dolgo, zelo dolgo.« tk Ali ste z zbiranjem kdaj prekinili? »Samo enkrat. Potem, ko sem moral z Jalte, kjer sem se tudi rodil, v Moskvo študirat. Prva svetovna vojna, ki se je prav tedaj začela, pa mi je prekrižala račune. Poklicali so me pod orožje in moral sem se posloviti od vsega, tudi od znamk. Po končani prvi svetovni vojni sem prišel na Jesenice. Tu sem spoznal ljudi, ki so v meni spet obudili v vojni zatrto ljubezen do filatelije. Včlanil sem se v zagrebško filatelistično društvo in tu sc pravzaprav začne moja prava filatelistična pot.« 0 Kakšne znamke ste zbirali takrat? »Vsak pravi filatelist stremi za tem, da ima čim popolnejšo zbirko rodne dežele, prav tako tudi jaz. Rodil sem se v Rusiji, nato pa postal jugoslovanski državljan. Zaradi tega sem najprej uvrstil v svojo zbirko prav znamke teh dveh dežel, kasneje pa sem jim dodal še zbirke skoro vseh evropskih držav.« Q Prva svetovna vojna je prekinila vašo zbirateljsko pot. Kako pa je bilo med drugo? »Ob začetku druge svetovne vojne je bila moja zbirka že dokaj obsežna. Da pa mi ne bi Nemci kot nekaterim mojim prijateljem pobrali znamk, sem si iz pločevine naredil škatlo in vanjo zložil v krpe zavite albume. Vse skupaj sem potem zaprl v s slamo natlačen zaboj. Nemci so seveda prišli, toda našli so samo albume, ki sem jim jih namenoma nastavit. Moje ljubljenke so bile na varnem, zakopane globoko v zemljo.« Q Nam lahko poveste še kakšen tako zanimiv dogodek, v zvezi z znamkami seveda. »Zgodilo se je v Turčiji med prvo svetovno vojno, ko S spačkom okoli sveta Doktor Ivan Janušek iz Bratislave m njegova žena Hana, ki se ju naši bralci gotovo še spominjajo z njunega potovanja »S colibriji po Italiji«, sta se lani preselila z mopedov na spačka. V okviru Citroenovega nagradnega natečaja »Tour du monde en 2 CV« sta s svojim starim spačkom iz leta 1956 opravila obširno zvezdasto potovanje. Prevozila sta 40.000 kilometrov vzdolž in počez po Evropi, razdaljo torej, dolgo kot ekvator. Za kakšno novo vozilo bi takole potovanje ne bilo nič nenavadnega. Toda pomisliti moramo, da je to pot opravil že popolnoma odslužen veteran, spaček star polnih trinajst let. Preden ga je dr. Janušek kupil v Bratislavi od nekega Avstrijca, je zamenjal" že tri gospodarje in nihče ne. bo nikoli mogel ugotoviti, koliko kjjometrpv je nanizal v svojem, za takle avtomobil že kar metuzalemskem življenju. Ko sta se Januškova v Parizu zglasila v Citroenovem Ivan in liana Janušek na dan njunega odhoda izpred tovarne Tomos propagandnem oddelku, so se skoraj sesedli od začudenja. Vajeni so sicer starih spačkov in nenavadnih popotnikov, saj imajo vsako leto opraviti z nešteto kandidati za njihov vsakoletni nagradni natečaj. Toda takega spačka najbrž še niso videli. To so bila res »štiri kolesa pod dežnikom«. In še ta dežnik je na več koncih puščal! Toda kljub temu je dobri stari spaček svojo preizkušnjo izvrstno prestal. Samo šestkrat se je malce skujal. V Acquapesi sc mu je pokvarila sklopka, v Birkenfeldu in 27 kilometrov pred Sofijo so ga pričeli lomiti izpušni ventili, v Stuttgartu krtačke, v Antvverpnu pa spiralna pogonska os smernika hitrosti. Toda dr. Janušek, sicer po poklicu specialist za ginekologijo, pravi, da je postal pravi »spačkolog« in je spačka vso pot kar sam uspešno popravljal. Brez dvoma je potovanje s tako starim in tako problematično ohranjenim vozilom omembe vreden podvig. Ce k temu dejstvu prištejemo še to, da sta zakonca Janušek prinesla s potovanja na tisoče Črno-belih fotografij in barvnih diapozitivov, filmskega gradiva za celovečerni film, potopisni dnevnik in kup reportaž, in pa — za Citroen privlačno dejstvo, da sta prva kandidata za njegov nagradni natečaj iz tabora socialističnih držav, potem lahko z njima vred upamo, da se bosta med kandidati za Citro-enovo nagrado uvrstila če že ne na prvo mesto, pa vsaj v ožji izbor. sem hodil po opustošenem mestu in iskal hrano. Odpravil sem sc bil že domov, ko sem zagledal še skoraj nepoškodovano stavbo. Poln upanja, da bom končno našel kaj za pod zob, sem pogumno odrinil mogočna vrata in vstopil. Prostor je bil velik in poln omar. Stopil sem k najbližji in iz nje potegnil velik predal. Od začudenja so se mi zašibila kolena. Predal je bil poln znamk. Seveda sem jih pobral. Spravljal sem jih kar v navadno vrečo za moko in toliko jih je bilo, da sem zvrhano odnesel v tabor, kjer pa me je naslednje jutro čakalo še večje presenečenje, čez noč mi je namreč nekdo znamke odnesel.« 0 Koliko znamk obsega vaša zbirka in kolikšna je njih vrednost? »Imam popolne zbirke naših, sovjetskih, čeških in ša mnogih drugih znamk. Poleg teh imam še tematske zbirke pripovedk, rastlin, živali in še marsikaj drugega. Koliko jih po številu je, tega ne vem, ker jih še nikoli nisem štel. Prav tako ne vem za njihovo točno vrednost, mislim pa, da jih za nekaj rnilijo-nov vseeno je.« O Vam najljubše ln najlepše znamke? »Najbolj pri srcu so mi naše in pa ruske znamke, najlepše pa so znamke z motivi iz živalskega in rastlinskega sveta in reprodukcije velikih umetnin.« $ Filatelisti prav gotovo niste brez težav. Katera je po vašem mnenju najbolj pereča? »To je sistem prodajanja in izdelovanja naših znamk, za kar je v veliki meri odgovorna Skupnost PTT porljo-tij, ki s svojo neenotno politiko špekulacije omogoča.« 0 Med filatelisti krožijo številni dovtipi. Bi nam lahko povedali kakšnega pristnega? »Žene trdijo, da smo filatelisti najboljši možje." Zakaj? Ker pravimo: ,Žena je kakor znamka, bolj je stara, več je vredna!' Ženam pa je to zelo všeč.« Poslovila sva se. In ko sem bil že daleč stran od hiše, je še zaklical za menoj: »Samo po pravici in lepo napišite!« Upam, da ga nisem razočaral? B. Dolar REPORTAŽA REPORTAŽA REPORTAŽA © REPORTAŽA REPORTAŽA — Sta presenečena. Kajne, da sta mislila, da naju ob tem vremenu ne bo? — Pridi. Plezaj ali pa te bomo odvezali! Luna ni bila brez življenja ... — Oprosti, da si moral čakati samo pol ure. Veš, nikakor mi ri uspelo, da bi bila še bolj pozna. KRVOSES« »Ugovarjam, ker gre tu za sugestivno vprašanje!« je dejal Hadley. »Res,« je pritrdil sodnik Strouse, »izraz neupravičen Je, če upoštevamo tehniko, ki je običajna pri našem poslovanju, resnično treba smatrati za sugestiven moment. Kljub temu pa dovoljujem vprašanje. Obrambi je pri križnem zasliševanju treba dovoliti kar največ prostosti. To velja posebno za zasliševanje oseb, ki so se pojavljale na kraju umora, preden se je umor dogodil.« »Prav, vaša milost,« Je dejal Hadlev. »Ugovor umikam. Prosim, odgovorite na vprašanje, Mr. Brems.« »Seveda ... torej ... iz bungalova 12 je prišla neka ženska, ki ni bila najemnica bungalova. Mislil sem si... toda, saj ne smem povedati, kaj sem si mislil. Vsekakor sem pozneje govoril z njo.« »O čem pa ste govorili z njo?« je vprašal Mason. »Vprašal sem jo nekaj stvari.« »In kaj vam je odgovorila?« »Vaša milost,« je vzkliknil Had!ey. »Zdaj se nismo oddaljili samo od smeri v navzkrižnem zasliševanju, temveč skušamo celo uvesti v dokazovanju nekakšne nepomembne izjave.« »Ugovoru se ugodi,« Je odvrnil sodnik Strouse. Mason se je spet obrnil k priči. »Kaj ste torej vprašali žensko?« »Ponovno ugovarjam iz istega razloga,« je dejal Hadlev. »Tudi temu ugovoru se ugodi,« sc je glasila sodnikova odločitev. Mason sc je obrnil k Bed-fordu in mu zašepetal: »Kot vidite, nas nameravajo obstreljevati z artilerijo po tehničnem postopku. Ne dovolijo mi vprašati priče o vsebini razgovora, ki ga je imela s tisto žensko.« »Pa vendar moramo izvedeti, kdo je bila! Ne klonite in ne dajte se speljati v slepo ulico. Saj ste prebrisan advokat! Oblikujte svoje vprašanje tako, da ga bo sodnik odobril! Na vsak način moramo zvedeti, za koga gre. Mason je spet ogovoril pričo: »Rekli ste, da ženska, ki je prišla iz bungalova 12, tega bungalova ni najela?« »Da, to je res!« »In zaradi tega ste jo ustavili in vprašali koga išče?« »Da.« »In ste policiji javili prihod te ženske?« »Ugovarjam zaradi nekorektnega vodenja navzkrižnega spraševanja. Vprašanje ni dopustno,« je dejal Hadlev. »Ugovoru se ugodi.« »Saj ste prej pri zasliševanju menda omenili neki razgovor, ki ste ga imeli s policijo, kajne?« je vprašal Mason pričo. »No da, seveda so hoteli natančno vedeli, kako je stvar potekala. Policija je, kot rečeno, prišla k meni in zahtevala vstop v bungalov št. 16, ker so dobili prijavo. To sem seveda takoj dovolil.« »No — da ostanemo pri tej zabavi s policijo — povejte mi, prosim, ali so vas povpraševali še po kakih drugih osebah, ki so med dnevom ali zvečer vohunile tam okrog?« »Ugovarjam zaradi nekorektnega vodenja navzkrižnega zasliševanja!« je zaklical Hadlev. Sodnik Strouse se je namuznil. »Mr. Mason se samo poslužuje pravice, da bi v navzkrižnem spraševanju do kraja fiksiral pogovor, o katerem smo delno že razpravljali. Priča mora na vprašanje odgovoriti!« »Ja, veste — predvsem so me spraševali, če sem slišal strel,« je dejal lastnik motela. »Ne govorim o stvareh, ki so policijo posebno zanimale. Mojc vprašanje se glasi, če so spraševali po ljudeh, ki ste jih videli, da so med dnevom ali zvečer vohunile pri motelu?« »Da, gospod, spraševali so me o tem.« »In vi ste — v tem pogovoru — policiji povedali o tisti ženski, ki ste naleteli nanjo pred bungalovom 12.« »Da, gospod.« »In kaj ste rekli uradnikom?« »Vaša milost,« se je oglasil Hadlev, »zdaj se spet načenja tema, ki z bistvenim vprašanjem procesa nima ničesar opraviti. Na ta način se uvaja ie zmeda v zadevo. Seveda kljub temu tožilstvo nima nobenih pomislekov proti temu, da Mr. Mason sprašuje pričo v smislu obrambe. Lahko jo sprašuje, kakorkoli želi — seveda tako, da ne bomo ugovarjali zaradi nekorektnosti pri spraševanju.« »Gospod tožilec,« je dejal sodnik Strouse, »saj ste pri zasliševanju vendar sami že spraševali pričo o pogovoru, ki ga je imel s policijo, ali ne?« »Nisem ga spraševal o pogovoru kot takem, temveč samo o posledicah, ki so izhajale iz njega.« »Pravno gledano Je prav vseeno, ali sprašujete pričo o posledicah ali pa mu rečete, naj točno pove, kaj se je pogovarjal. Vsekakor Je tožilstvo pri zasliševanju omenilo predmet razgovora. Mr. Mason je tedaj upravičen celotni pogovor v okviru navzkrižnega zasliševanja še enkrat ponoviti.« »Saj vendar ni v nobeni zvezi s pravimi nameni policije,« je odvrnil Hadlev. »Pogovor nima nič opraviti z zločinom.« »Kdo pa pravi to?« je vprašal sodnik Strouse. »Mi vemo, kuj se je doga- jalo!« »Mr. Mason je upravičen imeti svoje lastne predstave o dogodkih. Sodišče dovoljuje obrambi, da se kar najob-širnejše poslužuje svojih pravic pri vseh vprašanjih, ki se tičejo navzkrižnega zasliševanja. Priča mora torej na vprašanje odgovoriti.« »Nadaljujte torej, prosim,« je dejal Mason Morrisonu Bremsu. »Kaj ste povedali uradnikom o ženski, ki se je, po vaši lastni izjavi, neupravičeno zadrževala v bungalovu 12?« »Rekel sem, da je neka ženska vohunila tam okoli.« »Ali ste uporabljali pri tem Izraz »vohunila«?« »Kolikor vem, da.« »In kaj ste še poročali?« »Dejal sem, da sem govoril z žensko.« »Ali ste uradnikom povedali, kaj vam je ženska odgovorila?« »Vaša milost, spet moram ugovarjati! Vprašanje spet meri na to, da bi se dokazovanje s postranskimi izjavami zapletlo. Prišli smo zdaj do tega, kaj je neka ženska rekla priči in kaj je ta nato povedala policiji. To z dokazovanjem nima nič opraviti!« »Nič nimam proti temu, da se v navzkrižnem zasliševanju razpravlja o tem,« je dejal sodnik Strouse. »Gospod priča, odgovorite na zastavljeno vprašanje!« »Dejal sem, da ml je ženska povedala, da je prijateljica najemnice bungalova 12, ki jo je povabila, naj gre v bungalov in naj tam počaka, če bi nje še ne bilo.« »Ali lahko opišete to žensko?« je vprašal Mason. »Ugovarjam zaradi nekorektnosti izpraševanja!« »Ugovoru se ugodi!« Mason se je nasmehnil. »Ali ste v pogovoru s policijo tisto žensko opisali?« »Da, gospod!« »In ste policiji natančno povedali, kakšna je bila?« »Ugovarjam iz enakih razlogov!« Sodnik Strouse se je nasmehnil. »Ugovor se odkloni! Zadevo je tožilstvo pri zaslišanju obravnavalo in rekli smo že, da ima Mr. Mason pravico stavljati vprašanja v tej zadevi.« »Rekel sem policiji,« je nadaljeval Brems, »da je bila ženska morda stara kakih 28 do 30 let, imela je rjave lase in temnosive oči. Potem je bila za žensko precej velike postave in je imela lepe dolge noge. V njeni hoji je bilo nekaj ponosnega.« »Nobene pravice nimate dajati tu natančnega opisa,« je muhi Hadlev pričo. Ponoviti smete samo tisto, kar ste že povedali policiji.« Radio J Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13, 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. SOBOTA v 28. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.35 čez travnike zasnežene — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Španska glasba za kitaro in violino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje sopra-nistka Božena Ruk-Fočić* — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino ■■" 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence —- 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija zabavnih melodij — 15.00 Jazz na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Orgle v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.05 Parada zabavnih zvokov — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 Iz Dvofakovih »Poetičnih razpoloženj« — 21.15 Operni koncert — 22.30 Velike mojstrovine in njihovi veliki interpreti — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA v 1. MARCA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiju 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — J 11.00 Turistični napotki za , tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današ- | nji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansamblom Boruta Les jaka --- 14.05 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih nape-vov _ 15.05 Nedeljsko športno popoldne -— 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.30 Sonata za violončelo in klavir — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba z orkestrom Ted Heath — 22.40 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 S popevkami po svetu — 14J5 Revija majhnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Ukročena trmoglavka - opera — 23.05 Ozarjena noč — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 2. MARCA 8.04 Glasbena matineja z Beethovnom — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z ansamblom Weekend — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita iz baleta Trnjulčica — 12.30 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z Norveškim radijskim orkestrom — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Slava Kla-vora iz Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci •-19.15 Minute z ansamblom i Rudija Bardorferja — 20.00 I Simfonični koncert orkestra I Slovenske filharmonije — I 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz stu-I dia Radia Beograd — 23.40 Z j orkestrom Hugo Strasser Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Z majhnim: ansambli v vedrem ritmu — j 15.00 Popevke, ki jih radi po-j slušate — 16.40 Popevke na ' tekočem traku — 17.35 Z or-( kestri — 18.00 Znani pevci za. i bavne glasbe — 18.35 Lahka glasba — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 21.15 Literarni večer — 2155 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije — TOREK 3. MARCA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S pianistom Silvom Stinglom — 9.45 Slovenske narodne pojo pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 . Na današnji dan — 12.10 Iz slovenske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomki iz opere Don Juan — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Av-senik — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.17 Lahka orkestralna glas-ba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb — 23.40 Godala za lahko noč Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba za razvedrilo — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Ernest Tomi i n-son — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.00 Flandrijski festival 1969 — 23.35 Koncert za fagot in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom James Last Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Godala v ritmu — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Dimitri Ti-omkin — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Popevke na sprehodu — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Divertimento iz baleta Vilin poljub — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 5. MARCA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Melodije s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz zakladnice Vivaldijevih koncertov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana p. v. Jožeta Priv-ška — 14.40 Lirika za otroke — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci -— 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 Četrtkov večer domaČih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Proti morju ... — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Lepe melodije je goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pojeta Kvartet Savski val in Stari Ljubljančani — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Maškarada - baletna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Poje zbor Donskih ko-zakov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz - klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Filmske melodije — 15.00 Popevke za vas — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.15 Bachova glasba — 22.00 S francoskih glasbenih festivalov — 23.45 Odmevi za flavto in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije — Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 1. marca, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC — SNEGULJCICA gostuje Svoboda iz Medvod. Združenje ekonomistov 4. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani prireja 6. marca 1970 na Gospodarskem razstavišču elitni ples ekonomistov z brucevanjem. Igrajo Mladi levi. Vabljeni vsi ekonomisti in študentje! 4. MARCA 8.04 Glasbena matineja — 1 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 j Z ansamblom Moj mira Sepe-' ta — 10.15 Pri vas doma — j 11.00 Turistični napotki za tu-! je goste — 12.00 Na današnji j dan — 12.10 Odlomek iz opc-, re Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne za solo, zbor in orkester — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Ak-j tualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 1 18.40 Naš razgovor — 19.00 Drugi program 14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 19.00 Filmski vr-j tiljak -- 19.05 Melodije po ' pošti — 20.05 Naš intervju — ! 20.30 Pričevanja o glasbi — j 21.15 Večerni koncert z goda-j li — 23.50 Sonata za klavir — 00.05 Iz slovenske poezije 6. MARCA i 8.04 Operna matineja — 9.05 1 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Jožeta Privška — , 9.45 Vojvodinske narodne pe- j j srni — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tu- I Izdaja in tiska ĆP »Go-renjsk) tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Našlo* uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucij« 1 '(stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročnina: letna 32. polletna 16 din cena za eno številko 50 para. Malt oglasi: beseda I din, naročniki imajo 10°/« nopusta. Neplačanih og'~-*~ objavljamo. SOBO m 28. FEBRUARJA 9.35 TV v soli (RTV Zagreb) — 11.00 Oddaja za prosvetne delavce, 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.30 Obzornik, 17.35 Po domače z ansambloma Žni-dcršič in šnajder, 18.05 4.000 - TV igra, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zabavna oddaja, 21.05 Festival zabavnih melodij, 22.05 Rezervirano za smeh, 22.20 Destrv - serijski film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila mm. !. MARCA 9.00 TV pregled . madžarski (RTV Beograd) — 9.30 Pet Rliltul po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matinej;', 11.20 TV kažipot (RTV Ljub .;. la) — 15.55 Boks za >/<■!i ring« (RTV Zagreb) — '7.25 Prve zimske igre pionirjev Jugoslavije, 18.05 Čakaj, da posije sonce, Nelly - ameriški film, 19.50 Cikeak (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Nase malo mesto - humoristična oddaja, 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 2. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski 'TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Snežna kraljica, 18.05 Zlepljena basen, 18.15 Obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Vaš šlager sezone (RTV Sarajevo) — 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Stroj - TV drama ... človek s kamero . 1 . Poročila (RTV Ljubljana) — 3. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.15 Veselje v glasbi, 18.10 Obzornik, 18.25 Top-pops, 18.55 Mozaik, 19.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Velika imena sodobnega filma - Ure obupa - ameriški film, 22.25 Veselje v glasbi, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) 4. MARCA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.30 Obzornik, 17.35 Obrežje (RTV Ljubljana) — 18.00 Nogomet Dinamo : Schalke 04 (RTV Zagreb) — 18.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 18.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa (RTV Zagreb) — 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 22.30 Teddy Wilson trio na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani, 22.55 Poročila' (RTV Ljubljana) ČETRTEK 5. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) —- 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s potovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) —• 19.20 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 22.30 Preudarne poroke, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK 6. MARCA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 David Cooperfield, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 22.30 Malo jaz, malo ti - posnetek quiza, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) Tržni pregled v K rani ii Solata 6 do 7 din, radič 14 din, špinača 8 din, korenček 2 din, petršilj 6 din, slive 4 din, jabolka 1 din, fige 6 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, zeljnate glave 2,40 din, česen 15 din, čebula 3 do 4 din, koruza-pšenica 1,20 din, hren 8 din, fižol 4 din, pesa in koleraba 2 din, čebulček 15 din, ješprenj 5 din, kaša 4,50 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din, bela moka 2,50 din, zdrob 2 din, maslo 20 din, smetana 18 din, sir-skuta 6 din, orehi 23 din, grozdje 5 din, suho meso 25 din, suha slanina 17 din, suhe klobase 5 din, kisla repa 2,50 din, kislo zelje 3 din za kg, jajčka 60 do 70 din, kokoši in zajci 20 do 30 din. Loteiija Poročilo o žrebanju srečk 9. kola, ki je bilo 26. februarja 1970. Srečke so zadele končnicami din 70 10 17690 500 51970 2.010 472260 10.000 1 6 24931 506 71111 1.006 441331 10.006 605251 10.006 612 50 152 100 63012 500 495102 10.000 547832 10.000 3 6 60303 1.006 64873 506 420953 10.006 607533 10.006 24 10 5154 200 7594 200 15034 1.000 75 20 02895 500 59755 2.000 084455 10.000 171245 10.000 180855 50.000 202195 10.000 6 6 52626 506 85046 506 690536 10.006 698136 150.006 87 20 35577 500 44437 1.000 183887 10.020 346067 10.000 58 10 47098 500 55228 500 591188 10.000 09 10 59 30 18419 1.000 230339 10.000 369319 10.000 Kino Kranj CENTER 28. februarja jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 15., 18. in 21. uri, 1. marca zah. nem. barv. film NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI ob 10. uri, jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 14., 17. in 20. uri 2. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16. in 19. uri 3. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16. in 19. uri Kranj STORŽIČ 28. februarja amer. film HEROJI FORT APACHA ob 16. in 20. uri, zah. nemški barv. VV film NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI ob 18. uri, premiera franc. barv. CS filma OR02NIK SE ŽENI ob 22. uri 1. marca franc. barv. CS film OROŽNIK SE ŽENI ob 13. uri, zah. nemški barv. VV film NAVIHANCI IZMRVE KLOPI ob 15. in 19. uri, amer. film HEROJI FORT APACHA ob 17. uri, premieri fralief barv. filma UJETNICA STRASTI ob 21. uri 2. marca amer. film HEROJI FORT APACHA ob 16. in 20. uri, zah. nemški barv. VV film NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI ob 18. uri 3. marca franc. barv. film UJETNICA STRASTI ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 1. marca amer. barv. film SARADA ob 16. in 19. uri Tržič 28. februarja amer. barv. CS film CHABASCO ob 18. in 20. uri 1. marca amer. barv. CS CHABASCO ob 15. in 19. uri 2. marca amer. barv. film ŠARADA ob 18. in 20. uri 3. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 17.30. Kamnik DOM 28. februarja amer. barv. CS film PRIŠLI SO V COR-DURO ob 17.30., jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 19.30. 1. marca jugoslov. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 15.30. in 18.30. 2. marca amer. barv. CS film PRLsLI SO V CORDURO ob 18. in 20. uri 3. marca franc. barv. CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 28. februarja nemški barv. film HELGA 1. marca nemški barv. film HELGA, amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 15. uri 2. marca Špan.-italij. barv. CS film ČLOVEK IZ ISTANBULA 3. marca amer. barv. CS film SIN REVOLVERAŠA Jesenice PLAVŽ 28. februarja amer. barv. CS film SIN REVOLVERAŠA 1. marca amer. barv. CS film SIN REVOLVERAŠA 2. —3. marca nemški barv. film HELGA Dovje-Mojstrana 28. februarja franc. barv. CS film CUSTER Z ZAHODA 1. marca franc.-špan. barv. CS film AGENT X 13 Kranjska gora 28. februarja amer. barv. film HEROJI GVADAL KANALA in amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI 1. marca italij. barv. CS film IZKRCAVANJE PRI ANZI Javornik DELAVSKI DOM 28. februarja franc.-špan. barv. CS film AGENT X 13 1. marca amer. barv. film HEROJI GVADAL KANALA, špan.-italij. barv. CS film ČLOVEK IZ ISTANBULA Radovljica 28. februarja franc. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 18. uri, špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 20. uri 1. marca franc. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 16. uri, špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 18. uri, amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 20. uri 2. marca amer. barv. CS film GRAND PRIX ob 20. uri 3. marca amer. barv. CS film GRAND PRIX ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 28. februarja franc.-itali j. barv. film TRIJE KORAKI SKOZI BLAZNOST ob 18. in 20. uri 1. marca franc.-italij. barv. film TRIJE KORAKI SKOZI BLAZNOST ob 15., 17. in 20. uri 2. marca jugosl. film PRAZNE SANJE ob 18. uri 3. marca amer. barv. film HEROJI GVADAL KANALA ob 18. in 20. uri Bled 28. februarja amer. barv. film PUSTOLOVEC IZ TE-XASA ob 17. in 20. uri 1. marca amer. barv. film PUSTOLOVEC IZ TEXASA ob 10., 15., 18. in 20. uri 2. marca franc. barv. CS film TRIJE KORAKI V BLAZNOST ob 17. in 20. uri 3. marca franc. barv. CS film TRIJE KORAKI V BLAZNOST ob 17. in 20. uri Športne prireditve Rešitev nagradne križanke 1. OPAZKA, 7. TALIGA, 12. DOSLOVCE, 14. STUD, 15. AN, 16. OMARAR, 18. ATE, 19. KOV, 21. ALT, 22. JALEN, 26. LABIN, 27. ANZIO, 28. SEV, 29. ABA, 31. OJE, 32. VRABIC, 35. EP, 36. NART, 38. ADANEGRI, 40. IKARUS, 41. NATEGA Rešitev nam je poslalo 86 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji reševalci: 1. nagrada — 30 din: prejme MILKO KUNSTELJ, Kranj, Prešernova 4; 2. nagrada — 20 din: NACE POLAJNAR VP 9919/48 Kosovska Mitrovica; 3. nagrada — 10 dan: IVANKA ŠEMROV, Podbrezje 37, p. Duplje. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti. Nagradna k r ižaii k a Vodoravno: 1. vrhunski telovadec, TD »Partizan« Ljubljana (Miloš), 7. kar nas varuje pred mrazom, 13. naslov pesmi v koroškem narečju, katero velikokrat zapoje Slovenski oktet, 14- ime kovinskega podjetja v Kropi, 15. obrežje, 16. glavno ijnesto ene izmed držav, katere pravkar obiskuje predsednik T'to, 17. krompirjeva jed, 18. četrti planet po oddaljenosti od •°nca, 19. gradbeni material, 20. koledar s slikami in vremenskimi napovedmi, 23. kratica predvojne politične napredne organizacije (Udruženje rad. sindikata), 26. pesniško ime za Irsko, 27. veliko mesto v Ukrajini, 31. slov. slikar predstavnik Impresionizma (Rihard, 1869-1943), 33. obdelana polja, 34. brezbarven plin osladnega okusa, 35. stvaren, dejanski, resničen, 3*- čepov ročnik, 37. ime češke književnice Nemcove, ki je Pisala predvsem rodoljubne pesmi (1820-1842). 1 2. 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 H 15 1 1? m ■ t 20 •21 22 ;3 2b m 9 28 29 30 31 im ■ ■H 3i- 3* Navpično: 1. vojaško zavarovanje, 2. hebrejski učenik, mojster, 3. mestece v zahodni Mavretaniji (Afrika), 4. oseba iz igre »Ko bi padli oživeli«, 5. kravica, 6. dalmatinska vprašal-■uca, 7. sovjetski biolog, ki se ukvarja z biologijo rastlin, direktor Biokemijskega instituta Akademije znanosti v Moskvi (Aleksander Ivanovlč), 8. pojav ob nevihti, 9. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 10. ime note v molu, 11. narodni heroj, politkomisar I. grupe odreda, padel oktobra 1942 (Lojze, part. ime Štefan), 12. drugo ime za janež, 16. fi-žolovka, 18. pred leti zelo popularna popevka, 21. podaljšek živalskega telesa (pomanj.), 22. župnik iz Mojstrane, po katerem se imenuje stolp vrh Triglava (Jakob), 23. materin brat, «*• obroki, deleži, 25. naziv kovinskega podjetja v Šentvidu nad Ljubljano, 28. kmečko orodje. 29. samec domače živali, ■fc žila dovodnica, 32. desni pritok reke Niger (Afrika), 33. Predpona, ki pomeni nov v sestavljenkah, 35. kem. oznaka za nibidij. % Rešitev pošljite do četrtka, 5. marca, na naslov Glas, % Trg revolucije 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta Stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-^mska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarjev Milana Batiste in Dušana Premrla. Od 2. marca dalje razstavljajo slikarji i/. Čedada Luigi Bront, Aldo Colo, Carlo Mutinelii, Cuido Tavagnacco. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul.43 je v I. nadstropju na °Gled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, * galeriji v isti stavbi pa literarno zgodovinska razstava Franc šaleški Finžgar oz. od 2. marca dalje mala retrospektivna Ustava portretov slikarja Marijana Belca. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od J7*"~19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. ' Pevec Itlišo Kovač na Gorenjskem Trenutno najpopularnejši jugoslovanski pevec zabavne glasbe Mišo Kovač, pevec, ki je dolga štiri leta živel v senci drugih in se boril za upravičeno priznanje, bo 1. marca začel s svojimi nastopi po Sloveniji. Skupno z znanim mariborskim humoristom Božom Podkrajškom in mlado pevko Zoro Fingušt, prav tako iz mesta ob Dravi, bo obiskal tudi Gorenjsko. Mišo Kovač, rodil se je 1941. leta v Šibeniku, je trenutno najpopularnejši pevec zabavne glasbe z največ prodanimi ploščami, bo v torek, 3. marca, gostoval v Domžalah, 10. marca v kinu Center v Kranju, 11. marca v Kamniku, v četrtek, 12. marca, pa v Radovljici. Na vseh nastopih ga bo spremljal zabavni ansambel Ailegro, ki se je za to turnejo posebno pripravil. Obiskovalce njegovih koncertov čakajo lepe nagrade. Omenimo naj, da bosta dva srečneža potovala s Putnikom med prvomajskimi prazniki brezplačno do Rima, Neaplja, tja do Caprija. Torej, Mišo Kovač vas pričakuje! -jk Zimska odbojkarska liga Veterani najboljši V telovadnici TVD Partizan v Stražišču je bilo v sredo zadnje srečanje odbojkarskih ekip v okviru zimske odbojkarske lige. Kot smo že Mehanik priporoča Danes bom omenil nekaj okvar, ki nastanejo na vodu primarne napetosti. Primarni tokokrog poteka od baterije preko primarnega navitja vži-galne tuljave do platinskih kontaktov v maso. Platine ta tok prekinejo, tako da se v vžigalni tuljavi inducira tok visoke (sekundarne) napetosti. Stik kontaktov platin mora biti vedno popoln. Prav pri platinah je pogost pojav, da posamezni stik ni popoln in s tem iskre ni. Med platine je vezan še kondenzator, ki preprečuje iskrenje (ožiga-nje) platin, če se platine ne zažigajo pogosteje, je temu vzrok kondenzator, ki bodisi prebija ali pa nima zadostne kapacitete. Bistvo je, platine ni dovolj samo obrusiti, pač pa je treba pri tem preveriti še kvaliteto kondenzatorja in ga po potrebi zamenjati z novim. V nedeljo, 1. marca, bo v Mostah uprizorilo prosvetno društvo Komenda slovensko ljudsko igro Zaklad, ki jo je napisal Ksaverij Andrejev. Reži ral je Horvat Valter. Igrali so jo že v Komendi in v Smarci in je bila povsod toplo sprejeta. S. pisali, je v okviru teh (edinih zimskih odbojkarskih tekmovanj na Gorenjskem) tekmovalo sedem ekip iz kranjske občine. Zanesljivo naj-j boljši so ob koncu tekmovanja ekipa Veterani z 12 točkami in so osvojili tudi pokal občinskega sindikalnega sveta Kranj. Na drugem mestu je z 8 točkami ekipa Partizana Kranj. Preostala moštva pa so se uvrstila: Šenčur, Sava in Iskra 6 točk, 1BI 4 točke in ekipa osnovne šole France Prešeren brez točk. Ob koncu tekmovanja smo vodjo ekipe Veterani tovariša Erlaha, ki je zaposlen v kranjski Iskri, poprašali, kdo so pravzaprav ekipa Veterani. »Ekipa Veterani ima devet tekmovalcev. Pred približno 18 leti smo se spoznali pri odbojkarskih tekmovanjih v šoli. Poprečno smo sedaj stari po 35 let in vsi zaposleni. Vsa ta leta smo se dokaj redno srečavali pri odbojki, zadnji dve leti pa tekmujemo za Radovljico tudi v Gorenjski odbojkarski ligi. V jesenskem delu tega tekmovanja smo bili lani prvi na Gorenjskem. Sedaj redno treniramo in kaže, da smo prebrodili vse nevarnosti, da bi se razbili in prenehali igrati odbojko.« »Pa se vedno redno dobivate na treningih in tekmovanjih?« »Naši sobotni treningi in j ponedeljkova tekmovanja so ' postali nepisano pravilo. Smo poročeni in če se ne bi tako dobro poznali, bi bila včasih to lahko resna ovira za redna srečanja. Vendar pa I žene razumejo to skupno in večletno »konjičkarstvo«. Pre-j pričan sem, da bomo tudi v I prihodnje nastopili kot ekipa j Veterani, čeprav smo iz različnih krajev: 5 nas je iz Kranja, 3 iz Radovljice, eden pa ' iz Ljubljane.« A. 2. SOBOTA Kranj — V tretjem kolu republiške kegljaške lige se bosta ob 16. uri na kegljišču Triglava srečali ekipi Ljubelja (Tržič) in Krka (Novo mesto). Jesenice — Na štiristeznem kegljišču pa bosta nastopili ekipi Kranjske gore in Celja v okviru tekmovanja republiške kegljaške lige. Kranj — Na osnovni šoli Simon Jenko se bo danes pričelo tekmovanje v okviru L moške republiške namiznote-niške lige. Z Gorenjske bosta nastopili ekipi Triglava in Kranja. Prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo. NEDELJA Goška raven — Smučarski klub Radovljica bo danes organiziral meddruštveno tekmovanje v slalomu za mlajše mladinke in mladinec, ki bo veljal za kategorizacijo. Kranj - Jesenice — Ob 8. uri se bo na obeh kegljiščih nadaljevalo tekmovanje v okviru republiške kegljaške lige (nastopajo iste ekipe kot v soboto). Sebenje — Ob 14. urj bo na novi 45-metrski skakalnici otvoritveno tekmovanje za člane in mladince za pokal občine Tržič. Kamnik — Ob 14. uri bo na 45-metrski skakalnici odprto prvenstvo občine Kamnik v smučarskih skokih za člane in mladince. (-dh) Vandali-zemvKokri Dolina Kokre, ki je bila med vojno vsa enotna za partizane, ima danes poleg glavnega spomenika še 6 drugih spominskih plošč in obeležij. Ni pa še urejeno skupno grobišče enajstih talcev na pokopališču, kar nameravajo narediti letos. Ko so bivši borci o tem govorili na svoji skupščini v nedeljo, pa so omenjali van-dalizem, ki ga opažajo na teh krajih. Ob cesti, kjer je spominsko obeležje petim talcem, je nekdo razbil močno betonsko vazo. Ob glavnem spomeniku so našli uničeno in izruvatto lepotično grmičevje. Podobna znamenja vandalizma so našli tudi na dmgih krajih. Sodijo, da so to posamezni inozemski turisti, ki jim je morda vse to trn v peti ali pa celo neprijeten spomin na našo zgodovino. Prek Šolske mladine in vsega prebivalstva bodo skušali vpeljati več nadzorstva na teh spominskih obeležjih. K. M. Scena je prelepo Sorsko polje obdano s sivo in tečno meglo, posejano s hišami, cevmi za kanalizacijo in novi vodovod, ter s kupi odkopane zemlje, od katerih v lepih, iuborečih potočkih odteka sivo rjava brozga prav na Cesto. Le-ta je tudi glavni junak naše tragikomedije. PRVO DEJANJE: Cesta se zave, da je v jeseni svojega iivljenja, da je zaradi premajhnih dotacij pristala na psu in je tako podobna dolgemu kosu sira, z eno besedo preluknjana kot potrošnikov žep. Ker pa ona ne spada v skupino potrošnikov, jo rajši primerjamo z ubogo beračico, raztrgano in polno lukenj. Tako zapuščena, prepričana, da zanjo ni več pomoči, se poda iz imenitnega domačega kraja v svet, da vidi, kako je sreča naklonjena njenim sovrstni-cam. Tja do Ljubljane in naprej proti morju se je namenila. Dolga, naporna in polna spoznanj je bila to pot. DRUGO DEJANJE: Kaj hitro pride do prvega spoznanja. Njena sestra, ki vodi v glavno mesto, je bila silno potrta in zaprta sama vase. »Kako neki ne bi bila,* si misli naša Cesta. »Saj je bila še pred leti lepotica lepotic, sedaj pa ni dosti boljša od mene. Kakopak, lepota je minljiva,« to je prvo spoznanje. Hitro jo Cesta odkuri dalje, tja, kjer se pot obesi proti morju, saj je upala, da bo tam le srečala svoje sestre v boljšem stanju, v takem, kot je bila ona nekoč. Res da je bila pot dolga, a zaman ni bila. Utrujena in onemogla se končno le sreča s svojimi prijateljicami. Ej, to so bile res negovane, urejene, bile so take, da je naša Cesta zardevala do ušes in zakrivala svojo goloto, ki ji je silila na dan skozi velike luknje. Njene kolegice so se najprej smejale, spogledovale in jo kritično ocenjevale, saj še niso vedele, kako je z njo. Ko pa je prišla do besede in jim potožila, kako je z njo, da je brez oskrbe, da je razdeljena med dva gospodarja, ki se je utepata kot cigan dela, da zanjo ni več izhoda in še vse mogoče jim je naštela. S tem pa je tudi njene prijateljice minil smeh in so sočustvovale z njo. Seveda so sc vse štiri spustile v iolčno razpravo, a do sklepa, kako rešiti kolegico s Sorskega polja, nikakor niso mogle priti. Tako so ugotovile: »Da čim več Italijanov gre čezte, bolje Živiš.* TRETJE DEJANJE: Te besede je naša Cesta že nekje slišala, ni se mogla spomniti kje, a od svojih prijateljic gotovo še ne, vseeno Obleko uporabljajmo samo v utemeljenih primerih! 1 Če ni sovražnikov, ni treba prijateljev, zadostujemo ljudje. Zmotno je misliti, da ljudi opijanijo samo alkohol in razne droge. Ob visoki življenjski ravni se razvadi jo še psi. Zdaj smo kot otroci v zaklenjeni kuhinji in lahko vsak čas dosežemo vžigalice. Svet je eden in bo ostal, če bomo vsi kot eden. jm Razvitemu birokratu moraš pismeno izjaviti, da te zebe. '*j »Enajsta šola« pod kranjskim mostom. Za promet namreč. — Foto: F. Perdan pa si ni znala razložiti pomena teh besed, zato se je razočarana, shirana kot je bila, podala nazaj proti domu. Bila je že skoraj doma, ko se ustavi pod oknom velike hiše, verjetno največje v ti- I stem naselju. Stala je tik pod j oknom in ker je bila rado- i vedna, je prisluhnila, kaj se 1 pogovarjajo za oknom. Tudi poškilila je skozenj in videla veliko mož, v lepih, zlikanih in kar je najprej videla, celih ' oblekah. Videla je precej hu- I Flore cesti pod oknom skoraj srce zastalo od strahu. Še je poslušala in res imela kaj slišati. »Ne prepirajmo se možje,« je spregovoril tisti, ki je imel po vsej verjetnosti glavno in zadnjo besedo. »Vse kaže, da nas je malo zaneslo, ko smo razpravljali in odločali, kaj vse bomo imeli novega v našem mestu. Veliko bo tega, veliko za eno leto in ljudje bodo ponosni na to, a kaj nam to, če ne bo tistih, najbolj zaželenih. Turistov ne Luknfa pri luknji, pa vodo drži... Kaj je to? (tragikomedija v treh dejanjih in pol) de obraze in vse je kazalo, da se možje prepirajo. O nekem hotelu so govorili, pa ne o kranjskem, ne, ne, pač pa o nekem hotelu, ki naj bi bil res decembra gotov. »Da je vse lepo in prav«, so možje vse vprek modrovali. Le eno vprašanje jim je delalo preglavice: »Kako bodo gostje prišli do hotela?« »Naj hudič vzame to cesto,« se je eden razburil in s pestjo lopnil pa mizi. »Saj jo je že,« je nekdo tako odločno pribil, da je naši bo, ker ne bodo mogli priti. Nemci niso za ncudohje med potjo, Italijani pa so navajeni na lepe in negovane ceste. Kakšna pa je naša? Bog bi se je usmilil, če bi bil, pa ga na našo žalost ni in tako smo se znašli pred tem problemom.« »Torej je kriv bog, da je cesta taka,« je nekdo hudomušno pristavil in se s tem verjetno hudo zameril prejšnjemu govorniku. Cesta pod oknom je žalostno povesila oči, saj je vi- dela, da so se možje pričeli norčevati na njen račun. Ni ver prisluškovala, saj je vedela, da prerekanje teh mol ne bo pripeljalo do kakega vrednega sklepa. Razočarana, polna trpkih spoznanj ugotovi, da zanjo ni več rešitve, za to se vrne domov, na Sorsko polje. EPILOG: Zlcknila se je po polju, taka kot je bila, obubožana, raztrgana, polna lukenj. Zopet jo je obdajala zoprna megla, umazana brozga je tekla nanjo in se nabirala v njenih strganinah. Tudi vzmeti avtomobilov, zaščitne kape koles in drugi avtomobilski deli so ležali ob njej, kot kolajne ob umrlem heroju. Sneg je pričel naletavati, vse bolj je padal in jo počasi prekrival. Bilo ji je prijetno, saj bo tako vsaj malo skrila svojo goloto. Tako je ležala in verjetno še leži ter v dobri veri čaka na tisie, ki ji bodo prinesli denar. Ampak tisti, ki imajo denar, ne marajo oslabelih in raztrganih stark, pa čeprav je to samo cesta. Ker se je ta zgodba odigrala pred mnogimi leti, je vsaka podobnost s cesto Škofja Loka—Kranj zgolj naključje. \1 IZBRALI Kim ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS IZBRALI SMO ZA VAS MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Laže!« se oglasi pastir. »Po živino smo šli, ker so nam petnajstega leta odgnali našo! Oni so kradli! Pa ne samo kradli? Kdo nam je požgal vas? Kdo postrelil vsakega petega moškega? Štirinajstletni fantiči so bili med njimi! Pobili so jih. Vse so pobili.« »To je štivčeva vas,« ve tudi Slavko. »Roparji! Morilci!« kriči pastir. »Mislim, da bi morali biti tu tudi gospodarji,« pravi profesor italijansko, ko zve, da gre za nesrečno obsoško vas, ki se je tiste majske dni petnajstega leta še pred cesarsko vojsko postavila Vdoru italijanske vojske po robu, dokler branilcem ni pošlo strelivo in so morali kloniti. Sam Je bil na Rešnje telo lani v tisti vasi, ko so jo Pozidali, obenem pa posvetili spominsko kapelico v spomin postreljenih in nad njihova imena vklesali UMRLI ZA SLOVENSKO GRUDO. O ganljiva svečanost je bila to in veličasten narodni tabor! Ljudje v pričakovanju prihajajoče slovenske svobode, ki jo je cesarstvo še hotelo dušiti, a mu ni uspelo. Zato pa jo je zadušila antanta 2 izročitvijo teh krajev italijanski vojski. »Gospodarji?« se v italijanščini posmehuje oficir, zaradi ciničnega posmeha in mefistovske bradice podoben satanu. »Kdo pa je gospodar? Tile tu,« kaže na italijanske civiliste, hlapce in kolone italijanskega grofa, na ljudi, ki So prišli sem v te divje hribe na ukaz svojega gospodarja Poslušni kakor psi. »In mi!« kaže oficir nase, da bi povedal profesorju, kdo je v teh krajih gospod in gospodar. »Noi siamo vincittori!« povzdigne glas, nato pa se, ko ujame plusk nerazumljivih ugovorov in protestov, zasrši v profesorjevo spremstvo: »Schiavi?« »Ne ščavi, Slovenci,« se profesor postavi ofi-cirjevi psovki po robu. »Schiavi,« se oficir ne zmeni za profesorjev protest, potem pa pokaže z roko na dijaški tabor. »Via!« zakriči na dijake, potem pa še na profesorja z grožnjo, da jih bo nagnal v tek s puškami, če takoj ne izginejo. »Ne dajmo se! Na svojim zemlji smo,« bi dijaki radi kljubovali. »Kaj pravijo?« vpraša oficir svojega ordonan-ca, ki že po zunanjosti vzbuja videz, da ne more biti čistokrvni Italijan, in ko zve, stopi z ordo-nancem pred dijake in terja, da ponovijo. »Na svoji zemlji sme! Tu je slovenska zemlja,« se oglase. »čigava?« zasika ordonanc v benečijskem slovenskem dialektu. »Naša slovenska!« ponovi Slavko ordonancu v obraz, a se opoteče pod ordonančevim udarcem. »Svinja! Izdajalec!« završi med dijaki, toda profesor Andrej, ki je Slavka ujel, je še tako priseben, obenem pa se zaveda, da bi lahko prišlo do še večjega nasilja, morda celo do streljanja in do žrtev, če ne bo ohranil mirne krvi in se ukloni nasilju. »Za dijake odgovarjam?« Samo ta misel je v njem in strah, da bi koga od dijakov italijanski vojaki ne pretepli ali celo ubili. Kako naj bi stopil potem pred starše teh mladih, zavednih ljudi. »Ne, fantje, dovolj! Umakniino se k šotorom! Sili se ne moremo upirati!« Dijaki pa se le neradi umaknejo. »To je ponižanje,« čuli jo vsi. »A kaj si moremo? Pride čas, ko bomo ponižanje lahko maščevali,« bi profesor rad pomiril dijake, obenem pa obdržal njihovo spoštovanje. Toda italijanskemu oficirju umik ne zadošča. Že čez nekaj minut je v spremstvu ordonanca in skupine vojakov v dijaškem taboru. Zahteva profesorja, njegove dokumente, si zapiše njegovo ime, nato pa ukaže, da čez četrt ure noče več videti niti enega samega šotora več na plani ob Krnskem jezercu, pa tudi kje drugje v obmejnem prostoru ne. »Svetujem vam, da izginete pri priči s Krna,« reče italijansko, obenem pa ukaže vojakom, naj poderejo dijaške šotore. Ob priganjanju ordonanca in vojakov pospravijo dijaki šotore in svoje stvari. »Kdo bi si mislil, da se bo naše taborjenje tako končalo,« pravi Kari. »Te še boli?« vprašuje Slavka. »Ne, udarec ne! Toda tu notri,« se Slavko dotakne prsi. »Ta bolečina je večja in ne bo ugasnila, dokler bodo tujci na naši zemlji.« »Ne, ta bolečina ne bo ugasnila,« poboža Slavka profesor Andrej. Potem se odpravijo na pot. Pri pastirski bajti in ogradili pa je še vedno hrup. »Ne pustim! Ne dam! Ubijte me, če hočete! Živali pa vam ne dam! Ne dam!« To jc pastirjev glas. Hripav od srda, besa in nemoenega joka, ki mu sili v grlo. Ve, da sili ne bo kos. Hlapci in koloni so vajeni živine. Živali so zbegane, nemirne. Toda pokorne so človeškim rokam. »V jezero ga vrzite, da se ohladi,« kaže oficir na pastirja in priganja vojake, naj pohite. »V jezero,« se nekaterim vojakom zdi oficirjev ukaz zabaven. Toda preden ukrote sedemdesetletnega pastirja, ki bi mu po trdnosti in moči toliko let nihče ne prisodil, jih stane precej napora. Naposled je starec le na tleh in zvezan. Potem ga primejo in odnesejo k jezercu. Nihče ne pomisli, da pastir ne bo mogel izplavati. »Prekleti, na vse veke prekleti!« To je edino kljubovanje, s katerim more še kljubovati pastir Toda to kljubovanje je kletev, prekletstvo, ki bo prišlo na njegove rablje, ki se tega, da so rabi ji, ta hip še ne zavedajo. »Prekleti, na vse veke prekleti!« Vojaki pa se krohotajo. Zabava jih tale 'vreča, ki jo je bilo tako težko zvezali in ki je terjala od njih toliko truda in znoja, da so jo ukrotili'. »Močan je kakor bik!« »In vročekrven!« »Divji kakor kak Bošnjak!« »Uh, z nožem v ustih in s kiji so se vrgli na nas.« To je spomin na fronto in bosenske vojake ▼ cesarski uniformi. »Pobijali so in klali!« »K sreči nam je ljubi bog dal tudi noje1' In le noge še vedno hodijo, stopajo z 'vrečo' h Krnskem jezercu, ki mu nekateri pravijo tudi Morsko oko. Ne zavedajo se, da so v resnici rab-lji in pogrebci, ki bodo pokopali starega pastirja v vodeni grob. »Dajmo!« se postavijo na skalni rob jezerca. »Prekleti, na veke, prekleti!« »Dajmo!« kriče italijansko. »Uno,« štejejo. f Predstavljamo vam: Sv. Lenart pod Krvavcem (2) Zgodbe o rokovnjaeih Tudi stara mati so mi včasih govorili, kako bo na svetu. Dejali so, da bo takrat slabo, ko bodo ženske nosile taka obuvala, da se bo pod petami svetilo in ko si bodo lase umetno barvale. Tudi to ne bo veliko prida, ko se bodo gosposko °blačile. Verjetno so hotele s tem povedati, da fine in lepo opravljene ženske ne bodo dobro ravnale na kmetijah. — ROKOVNJAČI IN VOJAŠKI BEGUNI Zgodbe o njih segajo že Precej let nazaj. Meni so jih Pripovedovali stara mati, pa tudi oni niso vsega doživeli, potovo mora biti že čez 200 *et, odkar so rokovnjači in vojaški beguni živeli tu gori. Ljudje v dolini so pravili, da so rokovnjači doma s *enturške gore, v resnici pa So bili s Sv. Lenarta. Sedma domačija, ki danes ne stoji Več, je bila last teh ljudi. Rc-**0 sc je »pri Rebrniku«, Pravili pa so jim tudi, da so »ravbarji«. Bilo je takole. Oče ni hotel delati, vendar je kmetijo *e nekako držal v svojih ro-*ah in jo vodil do starosti. Imel jc do sedem govedi v hlevu. Rad pa je kje kaj ^kradel, sc s kom spri i pil. Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Sinova sta °čctovo slabo nagnjenje po- dedovala, delala pa sta že prej nerada, za to ni čudno, če sta zavozila na kriva pota. Na Rebrniku sta pozneje živeli tudi dve dekleti: eni je bilo ime Urša, drugi pa Jera. Štirje mladi rokovnjači oz. ravbarji — za ljudi sta bila ta dva pojma isto — so si pozneje pridobili še veliko pomagačev tako, da so si upali izvesti tudi večje tatvine. Da bi dajali revnim, kot je bilo značilno za rokovnja-če, mi ni znano. Dekleti sta hodili podnevi okrog in prodajali kakšno stvar, da sta si ogledali »de-loviščc«, zvečer pa so moški kradli. Dejali so, da gredo »v štele'<. Nekdaj so čevljarji hodili na domove in tam naredili potrebna obuvala ali pa jih popravili, zakrpali. Naneslo je tudi tako, da je bil čevljar nekaj dni pri Rebrniku. Dobro je slišal, kako so prišli nočni tatovi proti jutru domov. Da pa niso prišli praznih rok, je kmalu potrdil s svojim glasom koštrun, ki so ga privezali v kleti. Rokovnjačcv je bilo po več deset skupaj na eni akciji. Na sveti večer (leta, kdaj je to bilo, mi mati niso povedali) so nekoč hoteli izropati cerkev Sv. Primoža, ki leži na pol pot iz Stahovice na Veliko planino. Poleg cerkve je stala samo še mežnarija. V njej sta živela dva brata. Rokovnjači so bili prepričani, da bosta šla oba k polnoč-nici v Stranje, dobro uro hoda stran, in da bodo torej z lahkoto napolnili svoje Vreče. Utaborili so se malo višje nad cerkvijo, v zijavki, in si zakurili ogenj, če bi ostal pri mežnariji samo eden, bi ga že ukanili ali prelisičili; samo enega se ne bi zbali, so si mislili. Toda njihov ogenj je opazil tisti od bratov, ki je šel k maši. Stekel je nazaj in oba brata sta pričakala tatove — seveda s puškami. Tako so sc rokovnjači obrisali pod nosom; z bogastvom v cerkvi ni bilo nič. Pri tej akciji, ki se ni posrečila, sta sodelovala dva zelo znana rokovnjača s Sle-vega. Enemu so pravili Kaj-žarski, drugemu pn Podrebr-nik. Pozneje so oba na Hrva- škem ubili. Rokovnjači so jemali vse od kraja: od živine do žita in čebel. Hiša pri Rebcmiku na Lenartu ne stoji več. Le skale, ki jih preraščajo trava, plevel in smrekice, pričajo, da je bilo vse to res. Vse štiri prebivalce te hiše so namreč počasi pobili. Dekleti sta šli nekam na jug in se tudi nista več vrnili. Domačijo z zemljo je podedoval očetov brat, ki je živel v Ameriki. Zemljo so ljudje pokupili, hiše pa se nihče ni hotel dotakniti, zato je propadla. V tesni zvezi z rokovnjači poznajo ljudje še drugačne pripovedi. Pravijo, da so rokovnjači naropali tudi veliko denarja. Večkrat so ga menda tudi kje zakopali. Da bi ljudje vedeli, kje je denar skrit, gori na tistem mestu na sveti večer lučka. Pravijo, da gori »šac«. Tisto lučko mora priti žegnat župnik, da se denar pozneje lahko izkoplje, drugače pa preide v kakšno grobljo in sc spremeni. Nekateri so že videli takšno lučko, vendar še nihče ni prosil za žegnanje. Zraven cerkve Sv. Lenarta na nekem mestu ne raste trava. §e stara mati so mi povedali, da so tam rokovnjači zakopali enega od svojih; zato ni trave. Ljudje so žc hoteli prekopati tisti del, pa je nekdo menil, da bolje store, če puste vse skupaj pri miru, saj v hudiča ne gre drezati. Zanimive so tudi zgodbe o vojaških begunih. Tudi te segajo približno v čas, ko so strašili rokovnjači. Vsako leto jc bila takrat »štelenga«, ki pa se je bistveno razlikovala od današnjih. Takrat je župan dobil ukaz, koliko število mladih fantov mora poslati med vojake. Ti so potem ostali pri vojakih deset, petnajst ali celo dvajset leti, lahko pa tudi več. Domov so sc vračali že vsi sivi, izmučeni in navadno nesposobni za običajna dela. Veliko jih je kmalu pobralo. Lahko bi rekli, da so služili do smrti. Tako dolgo so bili pri vojakih zato, ker je vojakov primanjkovalo, približno stalno število pa jih je cesar moral imeti. Ivan Slvec (Naprej prihodnjič) Ruda Hlebš — Oča s Hrana — sedemdesetletnik r----^ TovartS Ernest Petrič, Član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Kultura je še vedno privilegij Povejte nam so kulturne domine dostopne vsakomur ali pa so še vedno privilegij nekaterih? Razen New Yorka nastajajo vse pomembnejša kulturna središča tudi drugod v Kaliforniji, na Jugu. New York postaja danes zibelka modernega novega gledališča. Velikim mestom kulturnega življenja ne manjka, nekoliko drugače pa je z manjšimi mesti. Vzemimo npr. Lincoln, glavno mesto Nebra-ske. Razen knjižnice in kina drugih »profesionalnih« kulturnih dobrin tu skorajda ni. Toda to trditev je potrebno soočiti s preprostim dejstvom, da hkrati v tem mestu s cca 175.000 prebivalci samo na univerzi Nebraske študira 19.000 študentov. Država daje za izobraževanje ogromna sredstva. Kultura v svojem ožjem smislu pa je še vedno luksus, privilegij, če ga želiš, ga moraš plačati. Ne bo odveč, če poudarim, da je odnos do kulture v Ameriki docela drugačen kot pri nas; zlasti ni nič narodno obramben. V New Yorku imaš vsak dan v veliki dvorani Central Music Hali npr. popoldanski shovv. Prireditev sestavljajo film, klasičen balet, pevci zabavne glasbe, nekaj arij, ki jih zapojejo dobri operni pevci, kankan in še kaj. Večini umetnikov ni pod čast sodelovati v takšnem pestrem programu. Gledalec pride in odide kadar hoče. To je posel, boj za uveljavljanje. Vsi v metropolitanski operi pač ne morejo peti! Vemo, da Izobraženci, znanstveniki, veliki raziskovalci iz vsega sveta odhajajo v Ameriko. Amerika tudi danes kupuje znanje, kupuje kulturo. Da, tam kjer je denar, tam kjer je blaginja, tam je tudi znanje. Prepričan sem npr., da odhajajo danes na pot v Ameriko tudi prenekatera dela naših najboljših slikarjev. Iz vse Evrope pa odhajajo najboljši pevci, znanstveni- ki. Vsi se moramo zamisliti nad tem. Vsako leto poprečno Izide v ZDA več deset tisoč knjig. Nekako 30.000 naslovov v zelo veliki nakladi. Njihov bestsel-ler book je dostopna praktično vsakomur. Zanimivo je, da so se nad najuspešnejše uvrstili tudi avtorji Servan Schreiber (»Ameriško izzivanje« — imamo ga tudi v našem prevodu) pa celo sedanji predsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj, nekdanji obrambni minister Robert S. Mc Na-mara. Naklade nekaterih knjig dosegajo kar astronomske naklade npr. knjiga Predsednikova smrt, izšla leta 1967, kar v 500.000 izvodih. H knjigam moramo prišteti seveda tudi knjižnice. Bi nam hoteli pripovedovati o vaših vtisih iz ameriških knjigarn. Mislim, da v Ameriki mlademu piscu, če je njegovo delo količkaj kvalitetno, ni težko dobiti založnika. Ameriški, bolje rečenoangloameriški knjižni trg, je ogromen, a cena knjigam navsezadnje ne tako majhna, da se vložen denar založniku ne bi vrnil. Ljudje dosti bero, mnogo knjig kupujejo. Morda je to moda. Kdo ve? Sicer pa menim, da sc mnogo tiska s področja modernih znanosti. Mnogo je knjižnic, ki kupujejo tako rekoč vsako knjigo. Morda se motim, a kaže, da je že takih nujnih kupcev toliko, da se vsaka izdaja izplača. EVROPA ZA AMERIČANA: LONDON, RIM, PARIZ Povejte nam nekaj o vašem popotovanju, o krajih, ki ste jih videli. Prepotoval sem Ameriko od Atlantika do Pacifika. Težko bi bilo naštevali vsa mesta, pa vendar omenimo nekatera. Iz ameriškega glavnega mesta sem odpotoval v Pennsvlvanijo. Od tam pa v Nebrasko, Iovvo, Nevado, Kalifornijo. Tako so ostali mnogi spomini; na vsako mesto svojevrstni, in človeško vzeti, enkratni. Kronistu ne steče pero vedno enako gladko, posebno tedaj ne, ko mu je pisati o vsesplošnem mrtvilu na tem ali onem področju, o pomanjkanju idealizma, o dejstvu, da spet postaja denar sveta vladar in da rastoči življenjski standard vedno bolj duši pripravljenost za katerokoli javno udejstvovanje — brez misli za plačilo ... Zato pa kronistu tem lažje steče pero, če mu je pisati o življenjskem jubileju takega moža kot je Ruda Hlebš, po vsem Slovenskem znan »oča s Krana.« PESTRO ŽIVLJENJE Le kdo bi verjel, da bo ta pokonci mož v prihodnjih dneh dopolnil že sedemdeseto leto? Kdor pobliže pozna jubilanta, lahko le vzklikne: »Kako lepo je, biti pri sedemdesetih še tako mlad!« In čvrst gorenjski možak, starega žlahtnega kova. Šegav in moder, delaven v poklicu, živahen v prostih urah. Nikoli za pečjo, nikoli na ustnih besed: nočem, ne morem, ne znam ... Kajti že v zgodnji mladosti se je pričel ravnati po Gregorčičevem reklu: »Ne le kar mora — kar more, to mož je storiti dolžan!« In tako srečamo Rudo že kot scdemnajstlctnika na gledališkem odru — igral je v Špicarjevcm »Pogumnem Tončku«. Odtlej ga odrske deske niso več spustile. Se cela tri desetletja jim je ostal zvest pa najsi je to bilo na odru Narodne čitalnice ali pa v Ljudskem domu. Seveda je bil Ruda Hlebš tudi pevec — a ne le v pevskih društvih, pač pa tudi na odru. Starejši občani se bodo gotovo še spomnili njegovih nastopov v operetah, ki so i bile v letih med obema voj- I nama v Kranju zelo priljub- | ljene. Bil pa je naš jubilant nekoč tudi navdušen športnik — nogometaš! ZELENA BRATOVŠČINA /i e bolj pa ga je pritegnil lov (sam bi rekel tej reči le »jaga«) — seve- , da je bil sprva — kot se mladostniku spodobi — le »bra-kir«, a se je takoj, ko je dopolnil potrebna leta, vključil v lovsko organizacijo. Ki ji je zvest še sedaj, kot starešina Lovske družine »Uden-boršt«. Čeprav je Ruda hkrati tudi hud ribič, je vendarle gozd — lovcev raj — tisti, ki ga sleherni dan, pa naj bo sve-tek ali petek, znova privablja: s prijateljem, lovskim drugom, Smoletom gre vsak dan popoldne v svoj ljubljeni Udenboršt (sam pravi, da gre v »gmajno«). Če pa zavijate s Smoletom — ko sc vrneta z »jage« — v kako krčmo, tedaj se vkreše-jo šale, latinske seveda, a take, »da se še stolom od smeha noge zvijajo!« IZBRAL JE PRAVO POT Okus po vojni je Ruda Hlebš dobil že 1. 1917 — takrat je avstrijski cesar bil v stiski in je že tako zorne mladeniče pošiljal v klavnico, ki se ji je reklo prva svetovna vojna. Bil je na ruski fronti v Galiciji in na italijanski pri Piavi. Potem je bil Rudi — tokrat že zrelemu možaku, triinštiri-desetletniku, dano še enkrat, da postane vojščak. A to pot za pravično stvar: v 1. 1943 se je odzval klicu iz gozdov in se pridružil partizanom. V borčevskih vrstah je ostal do osvoboditve in še čez. stor predstavnik Opere Smi-ljan Samec in se površno opraviči: Baletne predstave ne bo (iz tega in tega razloga), pač pa bodo naši pevci zapeli nekaj opernih arij.« V avditoriju je nastalo nezadovoljstvo in nemir, takrat pa vstane s sedeža v prvi vrsti Ruda Hlebš in kot župan mesta z glavno besedo zaustavi predstavnika ljubljanske Opere: »Protestiram proti takemu ravnanju, prej ste vedeli in bi ljudem povedali — čeprav smo za vas Ljubljančane podeželje, vendar se z nami ne ravna tako. Ne mislite, da je za Kranj vse dobro.« Po mučni tišini, ko je župan še dal znak, naj le zapo-jo, kar mislijo, se je prireditev le začela in brez aplavzev hitro končala. ŽUPAN V KRANJU Cw as je bil tedaj tak, da so se v Kranju prav na Hlebša spomnili in ga nemudoma poklicali domov. Bil je nato izvoljen za prvega slovenskega župana v osvobojenem Kranju. Občini jc predsedoval poldrugo leto, potem pa se je posvetil spet svoji stari, od očeta podedovani steklarski obrti, ki jo opravlja še dandanašnji. Gotovo pa se kdo od Kranjčanov še spominja Hlebšovega odločnega.nastopa v avditoriju Prešernovega gledališča. Bilo je to jeseni 1. 1945 ali pa na pomlad 1. 1946. Iz Ljubljane naj -bi prišla gostovat v Kranj Opera s svojim baletnim zborom. Napovedana je bila torej baletna predstava (Ero z onega sveta ali Labodje jezero, točno se dela ne spominjam), gledališče nabito polno zasedeno — kar stopi pred za- Imponiral nam je tedaj Ruda Hlobš — tako se postavi župan za svoje občane, za svoje mesto! NEUGNAN šALJIVEC T\ eprav se Rudi bliža živ-l^ljenjska jesen, se vendarle lovčevo srce najbolj veseli pomladi, ko gozd spet ozeleni. Seveda od v poklicu tako marljivega človeka nc moremo zahtevati, da bi popustil »posvetno rabo« in se v vseh urah podajal v ljubljeno »gmajno«. Zato ga ob jutrih srečava- mo, kako vstopa v kavarno in popije tamkaj svojo »afriko« (turško kavo). Tu vsako jutra po pol ure zaseda Hlebšev »parlament«. S prijatelji — stalno družbo — prerešetava-jo vse novice, rešijo vse pro-bleme, dajejo predloge in seveda pošteno sakrametirajo nad napakami, za katere zvedo. Potem jim je lažje in se razidejo. Drugo jutro pa je spet novo zasedanje... Mnogim Slovencem pa je Ruda Hlebš znan predvsem kot »oče s Krana«. Najprej smo poslušali njegove zgodbe in komentarje v ljubljanskem Radiu pa tudi na televiziji. Brali smo njegova segava rezoniranja več let v »Ljubljanskem dnevniku« pa tudi v našem »Glasu«. In tako nam zdaj ostane le, da Rudi Hlcbšu, eni najbolj markantnih osebnosti v Kranju, zaželimo, da bi dočakal še mnoge pomladi in še mnogokrat videl, kako gozd znova ozeleni! In da bi še dolgo ohranil — dober pogled! Črtomir Zoreč Pozor, nova uganka! Prejšnjo soboto, dragi pionirji, smo na tem mestu objavili fotografijo rojstne hiše enega izmed slovenskih pesnikov in vam zastavili vprašanje: Katerega? No, do Brede, 25. februarja, je V uredništvo priromalo 55 odgovorov in kar 50 jih je bilo pravilnih: posnetek prikazuje domačijo »Goriškega slavčka« Simona Gregorčiča. Vsem, ki so uspešno razvozljali zanko, iskreno čestitamo. Toda to še ni vse. Podobne uganke nameravamo objavljati tudi v prihodnje. Izmed točnih rešitev bomo vsakič po eno izžrebali in avtorju poslali knjigo. Tokrat jo je dobila Štefka Ahačič, učenka 6. razreda osnovne Šole heroja Grajzerja, Tržič. Štefka, nagrado ti bo v našem imenu izročil pismonoša. Dovolite, da opozorimo na nekatere stvari, ki jih ob pisanju odgovorov nujno morate upoštevati. Predvsem ne bodite raztreseni in ne pozabite navesti točnega naslova, kot se je to zgodilo neznanemu učencu iz Škofje Loke. Tudi ugankarjev, ki bi nam poslali po dve ali več različnih ali enakih rešitev — bodisi pravilnih, bodisi nepravilnih — pri žrebanju ne bomo upoštevali. Mimogrede naj povem, da smo dobili novega bralca. Ime mu jc Pavel Podjed. Nič posebnega, boste morda rekli. Pa ni tako. Pavei je doma iz Stopč na Štajerskem, kar priča, da Glas resnično seže v deveto vas in da ga bere širok krog Slovencev, ne le Gorenjci. Pavel, le oglasi se še kaj! Primi za pero in nam predstavi svoj rojstni kraj. Prispevek ti bomo z veseljem objavili. Zdaj pa k stvari — oprostite, k novi uganki. Pazljivo prečitajte kitico, vzeto iz znane Gregorčičeve pesmi. Ugotoviti morate njen naziv in napisati celotno besedilo. Nikdar ne zmrači se mi čelo, nikdar ne stemne se oči, in pojem in ukam veselo, da z gore v goro se glasi. Odgovore pošljite najkasneje do srede, 4. marca, in sicer na naslov: Uredništvo lista GLAS, Kranj, Trg revolucije 1. Zraven naj bo pripis »Nagradna uganka«. Želimo vam obilo uspeha! UREDNIK Nekdo |e kradel ribe Moj rodni kraj Moj rodni kraj so Virmaše. Tu imamo hišo. Zraven hiše sta garaža in vrt. Blizu nas stoji poslopje podjetja Gradiš. Virmaše mejijo na vasi Sv. Duh, Grenc, Frankovo naselje, Suha in Trata. V Fran-kovem naselju so pred leti 7-a okoliške otroke zgradili lepo novo šolo. Obiskuje jo veliko učencev. Šola jc dobila ime po pesniku Cvetku Go-larju. V razredu nas jc 29. Uči °as tovarišica Ljudmila Juraja. Od nje zvemo mnogo zanimivega in koristnega. Ne- daleč stran od šole tečeta Sušica in Sora. Potok Sušica teče skozi vas Suho. Na Suhi je kmetijsko posestvo. Na Trati imamo dve trgovini in gostilno. Pred šolo so zrasli bloki. Prav iz blokov je največ učencev. Kadar je vreme lepo, se od tod lepo vidijo oddaljeni hribi. Na zahodu se boči Lubnik, okrog pa so Križna gora, Tošč, Šmarna gora, Osolnik in Ož-bolt. Moj rodni kraj zares leži med hribi. Andreja Pezdir, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Spoštovani urednik! Tole pismo vam pišem v zahvalo, ker ste v Glasu objavili moje pisemce o smučanju. Doma so bili vsi veseli, ko so pod njim prebrali moje ime. Potem smo vsi skupaj Upali, da bom morda postal eden od srečnih dobitnikov smuči. Povedati namreč moram, da se mi je ta čas pripetila majhna nesreča. Oče, ki si je izposodil moje smuči, je eno zlomil. Nisem sc mogel več smučati, kajti mlajši brat Boris ml svojih dilc ni hotel odstopiti. Na srečo sc me je Usmilila zima. Vse počitnice ni bilo snega. V sobotnem Glasu sem potem prebral, da sem dobil nagrado Gorenjske kreditne banke —"* hranilno knjižico. Mislim, da je zdaj, ko se zima poslavlja, hranilna knjižica vredna veliko več kot bratove smuči. Do prihodnjega snega mi bo pa ati tako ali tako nabavil nove smučke. In še tole vam sporočani: minulo nedeljo smo pionirji iz Mošcnj tekmovali v smuku. Osvojil sem prvo mesto, kar me je zelo razveselilo. Lepo vas pozdravljata Srečo in Boži Kopač iz Mošcnj pri Radovljici Bilo jc sredi poletja. De/ je prenehal in ravno sc je začelo mračiti. Vsi smo bili zbrani v kuhinji. Tedaj zaslišimo neznan razburjen glas: »Fisch kaput maclien, Fisch kaput machen!« Seveda smo šli takoj na dvorišče. Moški in ženska, oba v ribiški obleki, sta hitela v eni sapi pripovedovati, kaj se jima je zgodilo. Lovila sta ribe na levem bregu Kokre. Imela sta že tri postrvi. Plavale so v majhnem bazenčku, kakih 15 metrov oddaljenem od brega reke. Tedaj je čez Kokro pri- Veselo pustovanje Takrat sem bila stara sedem let. Obiskovala sem prvi razred osnovne šole, dopol-dneve pa sem preživljala v varstveni ustanovi. Bližal se je pust, čas veselja. Ker sem bila v vrtcu najmlajša, mi je tovarišica obljubila, da bo Danici in meni naredila lepe pustne obieke. Zamislila se je, naju veselo pogledala in rekla: »Kaj je lepšega od pomladi?! Majhni pomladi bosta.« šla je v zbornico in prinesla dve beli obleki. Danico je potem poslala v trgovino in ji naročila: »Kupi papir rdeče, rumene, zelene, modre in bele barve ter pet metrov tanke žice!« Danica se je kmalu vrnila. Dobila je vse, kar smo potrebovali. Tovarišica se je takoj lotila dela. Naredila je veliko lepih vrtnic, jih povezala z žico in prisila na obleko. Oblačili sta bili kmalu gotovi. Uro pred začetkom pustnega tekmovanja naju je vzgojiteljica namazala. V laseh sva imeli zelene liste, lica rdeča, oči pa črne. Ob petih popoldne se je začel izbor mask. Prvo nagrado je dobil s slamo natlačen deček, ki je predstavljal debelega kmeta, drugo deklica, napravljena v ženico in tretjo majhen pajac. Midve nagradi seveda nisva mogli dobiti, saj sva imeli šolski obleki. Po tekmovanju so nas vse pogostili s pustnimi krofi. Maske smo imele tudi ples, zatem pa sprevod po vasi. Ob poti se je zbralo veliko gledalcev. Pust je bil in bo ostal vesel. Sonja Fojkar, 6. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Veselje na snegu Neko soboto sem se šla sankat. Sprva sem bila sama, kmalu pa so prišli tudi drugi otroci in breg je oživel. Na sanke sem povabila še svojo prijateljico. Bolj veselo je bilo, ko sva se skupaj vozili, in celo hitreje je šlo. Potem smo sc začeli kepati. Jaz sem se kepam umikala tako, da sem se metala v sneg. Bila sem čisto bela, zeblo pa me ni. Zato sem se lotila postavljanja sneženega moža. V roke sem mu dala metlo. Bil je imeniten, in tudi drugi so si ga ogledovali. Zmenili smo se, da ga ne bomo podrli. Upam, da bo zdržal prav do pomladi, če ga ne bo zadela kakšna nesreča, seveda. Štefka Papp, 4. razred os. š. dr. Fr. Prešeren, Kranj Imel bo jasne dneve narod moj... (Razmišljanje ob Jenkovem verzu) Simon Jenko se je rodil leta 1835 v Podreči na Sorskem polju, /.e zelo mlad je okusil revščino in pomanjkanje. Kljub težavam se je junaško prebijal skozi življenje in odšel študirat pravo na Dunaj. Toda študija ni nikdar dokončal. Slovenskemu narodu je Jenko zapustil veliko umetniško dovršenih del, saj sodi med največje slovenske pesnike. Pisal je ljubezenske, rodoljubne, satirične in epske pesmi, ustvaril pa je tudi tri prozna dela. Jenko je živel v času najhujšega tujega pritiska na Slovence, zato nekatere od njegovih pesmi izražajo obup nad usodo našega naroda. Vendar pa je v rodoljubnih pesmih izražal tudi upanje v boljšo bodočnost in z njimi ljudem vlival vero v osvoboditev izpod tuje oblasti. Njegova pesem Naprej je postala slovenska narodna himna, ki se prepeva še dandanes. Njegov verz iz pesmi Gori »... imel bo jasne dneve narod moj« se je uresničil. Slovenci so se po dolgotrajnem boju osvobodili Avstro-Ogrske vladavine in z ostalimi jugoslovanskimi narodi vred ustanovili lastno državo. Toda s tem boj še ni bil končan. Slovenski narod je moral prestati še eno vojno, ki je zahtevala ogromno žrtev. Danes živimo svobodni v naši lepi domovini in se s hvaležnostjo spominjamo velikega pesnika, ki jc s svojimi deli budil narodno zavest slovenskega ljudstva ter upal v svetlejšo bodočnost. % > Vinko Crnič, 8. razred os. š. Simon Jenko, Kranj 11......mmm bredel neznan moški, poiovil ribe, jih pobil in spravil. Spet je prečkal strugo in izginil v gozd. Nemca sta bila zaradi nesramne tatvine zelo razburjena. Natanko sta opisala možaka, njegovo starost, velikost in obleko. Vsem nam pa je bilo težko, ker sc je to pripetilo tujima turistoma. O Sloveniji in Slovencih najbrž nista dobila najboljšega vtisa. Pavel Polak, 7. razred os. š. Matija Valjavec Preddvor Kn Iga vese a Moja mama zelo rada prebira knjige, zato sem jo za rojstni dan sklenil razveseliti. Napočilo je jutro, ko sem moral v šolo. V šoli smo lahko kupovali knjige. Izbral sera eno, jo zavil v papir in povezal s trakom. Naslednjega dne, za mamin praznik, sem ji izročil svoje darilo. Bila je zelo vesela. Listala je po knjigi in me držala za ramo. Potem jo je spravila v omarico in jo še tisti večer prebrala. Bil sem zadovoljen, da je darilo tako lepo sprejela. Zvonko Novak, 4. razred os. š. Cvetko <; V zimskem bazenu se je v četrtek zvečer z edino tckmo> med Triglavom I in Triglavom II začelo in končalo letošnje zimsko republiško prvenstvo v vaterpolu. Letošnje prvenstvo je žal zelo okrnjeno, saj so se na razpis prijavile le tri ekipe. V zadnjem trenutku pa je udeležbo odpovedal še tretji predstavnik — vaterpolisti Kopra, tako da je prvenstvo že končano in prvak znan. V edini tekmi prvenstva med Triglavom I (starejši igralci) in Triglavom II (mlajši igralci) so v hitri kvalitetni in zanimivi igri zmagali starejši igralci. Mlada ekipa je nastopila oslabljena, saj zaradi bolezni nista nastopila Sorli in Kodek. Najboljši pri starejših1* so bili: J.Rebolj, Moborič in Nadižar, pri mladi ekipi pa Velikanja, Malavašič ter Klemcnčič. Za Triglav I. so igrali: F. Rebolj, Mohorič 2, Chvatal 1, Nadižar 3, Torkar, Švarc, J. Rebolj 4, Košnik. Za Triglav II pa so bili uspešni v naslednji postavi: Finžgar, Podver.šček, Klemene ič 1, M. Milovanovič, Balderrnan I, Velikanja 1, Malova-šič 1, Bulovec. Dobro je sodil Kranjčan Pičulin. • D. Humer Na spominskem tekmovanju tekačev za raemorial Tomaža Beštra, k) je bilo v Nemiljah, je nastopilo okoli 100 tekmovalcev. Naš posnetek prikazuje slovesen zaključek prireditve, ko predsednik SK Triglav tov. Edo Voncina izroča pokal zmagovalcu med član) Maksu Jelencu. Uslužbenka na spodnji postaji gondolske žičnice na Vogclj Beril Pipenbaher. — Foto: F. Perdan poldne pa imam tri takšne vožnje. Skibus bo vozil do konca sezone. In čeprav so nekateri na začetku morda malce dvomili o uspehu teh voženj, se je pokazalo, da je bila odločitev pravilna. Do sedaj je bil avtobus vedno zaseden.« Na spodnji postaji gondolske žičnice na Vogel pa nam je uslužbenka Bcrta Pipenbaher povedala, da so z rekonstrukcijo te žičnice uspeli odpraviti dolgo čakanje v konicah v primerjavi s prejšnjimi leti. »Minulo nedeljo je bilo v Bohinju precej obiskovalcev, vendar je bilo na gondolo treba čakati največ dobre pol ure. Kaj pomenita oba paketa uslug, pa nam najbolje pove podatek, da smo imeli lani januarja na gondolski žičnici 9000 manj potnikov kot letos. Seveda pa sezona še ni končana. Na Voglu sicer ni preveč snega in je najugodnejša smuka za zahtevnejše smučarje. Vendar že to nedeljo bo odprta šest kilometrov dolga smučarska proga Žagarjev graben. Proga ni težka, z Vogla pa bo po njej moč priti" v dolino v 17 minutah.« - Tako smo se med bežnim obiskom' v Bohinju sredi tedna prepričali, da jc letos tudi ta zimski center postal za domače in tuje goste prav tako zanimiv kot nekateri drugi na Gorenjskem. 9 Kaj pa letna sezona? O pripravah nanjo in o napovedih smo poprašali nekatere obiskovalec in turistične delavce: 0 Ivan Varga — Turistična zveza Slovenije: »Glede na predvideni program prireditev lahko rečem, da sc bo v Bohinju v obstoječih turističnih zmogljivostih povečal izletniški in stacionarni turizem. Treba bo le izdati še nekaj komercialnih informacij in z njimi privabili tuje agencije.« # Janez Bergant — šofer skibusa: »Potrebno bi bilo malo več reklame. Mislim pa, da bosta jezero in Vogel privabila letos precej gostov.« @ Bojan Plahuta — direktor hotelov: »Po sklenjenih pogodbah in dogovorih je Bohinj v juliju in avgustu že oddan agencijam. Prepričan pa sem, da bo zaseden od maja pa vse do oktobra.« © JoŠt Rolc: »V priprave na bližnjo sezono bi se morali vključili vsi; tudi prebivalci'. Predvsem pa bi turistični delavci, različne' organizacije v Bohinju, in prebivalci morali uskladiti posamezne prireditve med sezo- G Berti Pipenbaher — uslužbenka žičnice: »Mislim, da se na sezono dobro pripravljajo in da bo' tudi uspela. Sicer pa menim, da bo že kar dobro, če bo tako kot je bilo lani.« A. žalar lanez Bergant šofer skibusa Bohinj letos: snega manj, turistov več Bohinjski turistični delavci, predvsem v bohinjskih hotelih, so z letošnjo zimsko sezono kar zadovoljni. Ko smo se sredi tedna oglasih v Bohinju, je bilo v dolini sorazmerno mirno, vendar kot smo izvedeli, je bilo to zatišje le prehodno in že ta teden oziroma vse do konca marca pričakujejo nove goste. Podobno kot Blejsko je tudi Bohinjsko jezero zamrznilo. Na njem pa smo opazili le redke sprehajalce. Razumljivo. Pozimi je v Bohinju zanimiv predvsem Vogel, tamkaj pa je bilo tudi ta dan precej gostov. »čeprav je letos na Voglu manj snega kot ga Je bilo lani, smo do sedaj zabeležili okrog 30 odstotkov več gostov kot lani v tem času. Obisk se je povečal predvsem zaradi zimskih »paketov«, ki smo jih uvedli na začetku sezone. Tako imamo letos mladinski paket. Ta vsebuje vožnjo z avtobusom iz Ljubljane do Bohinja in nazaj, prevoz z gondolsko žičnico na Vogel, vse žičnice na Voglu in enoločnico ali sendvič. Ta paket stane na dan 22 dinarjev in Je zanj ves čas veliko zanimanje. Drugi paket pa •tane 56 dinarjev na dan, pogoj pa je da je gost v Bo- binju tri dni. V ta paket pa je vštet polni penzlon, vožnja s skibusom, od hotelov do žičnice, sistem vseh žičnic, dolinski gostje pa lahko kosijo tudi na Voglu.« Tako nam je povedal direktor Transturistovih hotelov v Bohinju Bojan Plahuta. Z nekaterimi novostmi: dva paketa, skibus, izbiranje miss Bohinja in Vogla, bar z mednarodnim artističnim programom v hotelu Jezero itd., so bohinjski turistični delavci vzbudili precejšnje zanimanje pri tujih turističnih agencijah. Tako je do sedaj (od 20. decembra lani) obiskalo Bohinj že skoraj 17 tisoč gostov; med tujimi pa je bilo največ Holandcev, Nemcev in Švedov. In kaže, da bo v Bohinju tudi vse do konca zimske sezone. Ta pa bo trajala na Voglu ob malo ugodnejših snežnih razmerah vse do začetka maja. Sicer pa so se odločili, da bosta oba paketa uslug trajala dokler bo sneg na Voglu. šofer Transturistovega skibusa Janez Bergant pravi, da so gostje zelo zadovoljni s to novostjo. »Dopoldne štirikrat peljem do vseh hotelov in pogledam, če gostje želijo na Vogel. Po- ...... -~ \jL ~jm Bohinjsko jezero ne zamrzne vsako leto. Letos je zamrznilo pred nekaj dnevi kljub muhasti zimi. Vendar pa to ne vpliva na turistični živžav na Voglu. — Foto: F. Perdan Male oglase, oglase, osmrtnice, zahvale sprejema uprava jplasa, Trg revolucije 1 v Kranju (stavba občinske skupščine) pritličje, soba 110. Prav tako tu lahko :r> » naročite Glas. --.._...„