Urbani izziv, letnik 21, št. 2, 2010 70 Predstavitve in informacije Anketa med invalidi V anketi, s katero smo želeli pridobi- ti informacije o konkretnih primerih objektov, v katerih se invalidi v Slove- niji srečujejo z ovirami, je sodelovalo 181  invalidov, članov in članic desetih reprezentativnih krovnih invalidskih organizacij. Terenska analiza Ugotavljanje obstoja grajenih ovir smo izvedli v vseh večjih centrih po državi (po statističnih regijah). Analiza je za- jela javne objekte po izbranih področjih, ki smo jih obravnavali v prvi fazi raz- iskave (promet, izobraževanje in zapo- slovanje, zdravstveno varstvo, državna uprava, kulturne ustanove in prosti čas). V tem delu raziskave smo: • natančno pregledali dostopnost vseh pomembnejših objektov v javni rabi; • ustvarili posebno podatkovno bazo, v katero smo shranili inventarizacijo iz terenske raziskave, in • pripravili seznam ugotovljenih po- manjkljivosti, ki jih je nujno treba odpraviti. Rezultati raziskave Namen natančnega pregleda stanja na terenu je bil ugotoviti obstoječe ovire, pripraviti ustrezne sezname teh in od- govorne opozoriti na ugotovljene po- manjkljivosti. Ugotovitve iz tega dela raziskave smo predstavili v obliki opo- mnika, ki smo ga poslali upravljavcem objektov, pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti. V opomniku je bila iz- ražena zahteva, naj se ugotovljene po- manjkljivosti čim prej odpravijo. V drugi fazi projekta smo pripravili sple- tno stran, ki trenutno služi predvsem za namene projekta, vendar se bo v tretji fazi dodatno razvijala in optimizirala ter dopolnjevala z različnimi novimi infor- macijami in dejavnostmi s področja pro- blematike grajenih in komunikacijskih ovir v prostoru. Financiranje projekta Projekt sofinancirata Javna agencija Re- publike Slovenije za raziskovalno dejav- nost in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Raziskovalna skupina • Richard SENDI – vodja projekta • Boštjan KERBLER • Nina GORŠIČ • Biba TOMINC • Sabina MUJKIĆ • Matej NIKŠIČ • Igor BIZJAK Več informacij o projektu je dostopnih na http://dostopnost.uirs.si Richard Sendi Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: richard.sendi@uirs.si Simon KUŠAR Okrogla miza: Strokovne podlage v regionalnem in prostorskem planiranju (Ljubljana, 11. 11. 2010) Oddelek za geografijo Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani in Zveza geo- grafov Slovenije sta 11. novembra 2010 v prostorih Filozofske fakultete v Lju- bljani organizirala okroglo mizo z na- slovom Strokovne podlage v regionalnem in prostorskem planiranju. Njen namen je bil odpreti strokovna vprašanja na načrtovalnem področju ter oblikovati skupna strokovna izhodišča različnih strok, ki so vključene v proces načrto- in avtor edinega učbenika o regional- nem načrtovanju v slovenskem jeziku. Po uvodnem pozdravu prodekana Fi- lozofske fakultete Andreja Černeta, ki je na kratko opisal vlogo Igorja Vrišerja pri razvoju regionalnega in prostorske- ga načrtovanja v Sloveniji in predstavil namen okrogle mize, sta udeležence nagovorila tudi predstavnika organi- zatorjev srečanja, predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani Jernej Zupančič in predstavnik Zveze geografov Slovenije Darko Ogrin. V nadaljevanju je Marjan Ravbar (Zveza geografov Slovenije) predstavil nekatere izzive, s katerimi se načrtovanje sooča v Sloveniji. Poudaril je neučinkovitost vztrajanja pri policentričnem sistemu, saj naj bi nove teoretične domneve, na- črtovalska praksa, stanje v prostoru in vanja. Z njimi bi prispevali k reševanju odprtih vprašanj, do katerih prihaja ob proučevanju predmeta regionalnega in prostorskega načrtovanja. Okrogla miza je bila posvečena 80-letnici akademika Igorja Vrišerja, ki je bil vodilni raziskovalec in univerzite- tni pedagog s področja priprave strokov- nih podlag in oblikovanja prostorskega in regionalnega načrtovanja v Sloveniji os t pno t Urbani izziv, letnik 21, št. 2, 2010 71Predstavitve in informacije sodobni razvojni izzivi zahtevali obli- kovanje drugačnega pristopa k prostor- skemu in regionalnemu načrtovanju. Opozoril je tudi na dualnost prostor- skega in razvojnega načrtovanja, ki bi jo bilo mogoče preseči z regionalnim menedžmentom. Po predstavitvi Marjana Ravbarja je Simon Kušar predstavil sklepe in pri- poročila Zveze geografov Slovenije, ki so bili sprejeti na strokovnem srečanju geografov marca 2010: • presoje vplivov načrtovanih investi- cij na okolje morajo biti nadgrajene s presojo vplivov na prostor oziroma pokrajino; • sektorske politike naj se prav tako vrednotijo z vidika vplivov na pro- stor; • zaradi pokrajinske raznolikosti Slove- nije je potreben regionalen pristop k načrtovanju; • načrtovanje »na parcelo natančno« mora biti dopolnjeno s celovitim in z večplastnim pogledom na prostor; • treba je ponovno vzpostaviti celovit sistem regionalnega načrtovanja; • pri načrtovanju morajo imeti večjo vlogo projekcije prihodnjih potreb po rabi prostora; • evropski pravni red naj se celoviteje vključi v pravni red Republike Slove- nije in v sistem načrtovanja; • posegi v prostor naj bodo vrednoteni z različnih vidikov (estetski, doživljaj- ske zmožnosti prebivalcev). Sledila je predstavitev Aleša Mlakarja (Društvo krajinskih arhitektov Sloveni- je). V njej je poudaril vlogo regionalne ravni prostorskega načrtovanja. Stro- kovne podlage na regionalni ravni lahko pripomorejo k povezovanju strateških razvojnih usmeritev na državni ravni in podrobnejšega prostorskega načrto- vanja na lokalnih ravni. Strokovne pod- lage morajo biti problemsko naravnane in usmerjene v zbiranje tistih informa- cij, ki služijo oblikovanju in optimizaciji prostorskih rešitev. Zagotavljati morajo informacije z vrednostnim razponom ter omogočati tehtanje prostorskih odločitev in usklajevanje interesov v prostoru. Mlakar je predstavil tudi šest sklepov, ki so bili izoblikovani v okviru poziva strokovnih združenj, organizacij in posameznikov za spremembe v ure- janju prostora. Andrej Pogačnik (Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije) je opozoril, da so bolj kot nove strokovne podlage potrebne metode, tehnike, kon- cepti in primeri dobrih praks, ki vodijo k sintezi, potrebni za oblikovanje pro- storskega načrta. Predavatelj je nanizal tudi več idej, s katerimi bi lahko z regi- onalnimi analizami prispevali k večjemu vedenju o prostoru, kar bi pomembno izboljšalo pripravo strokovnih podlag, potrebnih za sprejetje prostorskega na- črta. S kakovostno regionalno analizo je mogoče odgovoriti na vprašanja, pove- zana z optimalno lokacijo gospodarskih parkov in oblikovanjem regionalnih tu- rističnih proizvodov; prispevati k bolj- šemu poznavanju razvojnih potencialov regij in značilnih regionalnih prostor- skih vzorcev in pomagati pri razvoju manj razvitih območij ali upravljanju povodij. Jože Kos Grabar (Zveza geodetov Slo- venije) je naštel številne dileme, s kate- rimi se srečuje načrtovanje. Zadrege se pojavljajo že pri strokovni terminologiji. Premalo se posveča velikim razvojnim projektom. Načrtovalcem je na voljo premalo ustreznih metod, poleg tega pa se pogosto pojavljajo metodološke in tehnične težave, povezane z uporabo prostorskih podlag. Predavatelj je po- udaril potrebo po integraciji znanj, saj morajo strokovnjaki z različnih podro- čij dobro razumeti različne vidike načr- tovanja. Po njegovem mnenju je treba spodbuditi sodelovanje med izobraže- valno sfero in načrtovalskimi podjetji. Na podlagi uvodnih predstavitev in razprave so bili izoblikovani ti predlogi za spremembe in prihodnji razvoj na področju izdelave strokovnih podlag v regionalnem in prostorskem načrtova- nju ter tudi za spremembe v sistemu re- gionalnega in prostorskega načrtovanja v Sloveniji: • integriranje razvojnega in prostorske- ga načrtovanja; • ponovna uvedba prostorskega načr- tovanja na regionalni ravni; • objava že pripravljenega načrtoval- skega terminološkega slovarja; • prenos že uveljavljenih in novih načrtovalskih metod in pristopov v prakso; • tesnejše povezovanje izobraževal- nih in raziskovalnih organizacij s podjetji, ki pripravljajo strokovne načrtovalske podlage in prostorske dokumente; • spodbujanje interdisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja pri pripravi strokovnih načrtovalskih podlag; • oblikovanje kakovostnih interdisci- plinarnih raziskovalnih in projektnih skupin; • prizadevanje za povečanje vloge pro- stora v družbi; • izobraževanje politike, uprave in širše javnosti o vlogi strokovnih podlag ter regionalnega in prostorskega načrto- vanja. Več informacij o okrogli mizi in teze uvodnih predavateljev je mogoče najti na spletnih straneh Oddelka za geo- grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (http://geo.ff.uni-lj.si/). Okrogla miza podpira projekt Odgovor- no do prostora! Simon Kušar Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, Slovenija E-pošta: simon.kusar@ff.uni-lj.si Slika 1: Uvodni razpravljavci na okrogli mizi (foto: Matjaž Rebolj)