7b\ številka
Ljubljana, v ponedeljek 6. aprila.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan mve^er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H <;M za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za"o z n a n i 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po fi kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Rudarski shod.
V modernega Bube'a ozidji, v razkol nem Parizu, zborujejo že neke j / tstopnflti skoro vseh evropskih rudarjev ter se posvetujejo o potih in o sredstvih, po katerih bi se dala urediti občna organizacija rudarskih delavcev iu doseči osemurni delavski dan.
Delavski shodi so že dan danes tako v navadi, da ne presenetijo nikogar več; ako pa obrača Pariški kongres rudarjev naHe posebno pozornost, povod je temu skrajuo radikalstvo, katero zastopajo v socijalistički stranki, ki jo je svoje dni Beacons-feald imenoval stranko fizičnih močij, baš rudarji z veliko odločnostjo in z vedno rastočim uplivom.
Hudarje, v prvej vrsti one, kateri kopljejo premog, osvedočila je vsakdanja izkušnja, da je njih žuljavih rok delo neobhodno potrebno v jednako-meruo napredovanje vseh slojev človeške družbe, da so oni za nas prava pravcata conditio sine qua nou; v svesti so si pa tudi velike ekonomske istine, da gine bogastvo, kadar praznuje delo, in zato pri zadevajo Bi na vse mogoče načine naudušiti i slehernega delavca za svoje težnje in namene, kajti prepričani so, da bi dosegli vse to, kar nazivljajo svoje „pravo", ako bi vsi delavci v jeden dan ustavili delo.
Pariškega rudarskega shoda udeležuje se 99 odposlaucev, kateri zastopajo skoro 1,000 000 rudarjev, in sicer prišlo je za 448.63G angleških delavcev 41 zastopnikov; 141.581 nemških delavcev ima 19 zastopnikov; 127.000 francoskih delavcev ima '23 zastopnikov; avstrijske rudarje, katerih je 100.000, zastopa jeden odposlanec, a 92.000 belgijskih 15 zastopnikov.
Zanimanje za posvetovanja in za sklepe tega shoda je vseobČno, osobito odkar se je izvedelo, da se zbrani delavcev zastopniki ne prepirajo mej soboj o posameznih točkah socijalistiškega svojega vero-izpovedanja, temveč, da je svrha njihovega shoda povsem praktična.
Časi teoretskega nezadovoljstva so minili; delavci so izprevideli, da si mogo* pomoči le na vse-občne organizacije podlagi in svet strmi mul prizorom, ki ga gleda, da se zbirajo delavci hipoma okni u gasla „ pomagaj si sam", da uaudaja slehar-
nega mej njimi ono isto čustvo, katero čutijo Tur-eini, kadar se zbirajo okolu zastave prorokove.
Osemurno delo na dan in poboljšanje gmotnega stanja rudarjev sta glavni točki, okolu katerih se sučejo posvetovanja udeležencev Pariškega kongresa. Kakor se poroča, se dozdaj še ui doseglo jedinstvo, katero je potrebno, da se lotijo delavci dejanske izvršitve svojega namena — vseobčnega štrajka. To je povsem naravno. Na shodu zastopane so različne dežele; v vsakej vladajo druge razmere, odločilne za uspeh štrajka; vsake posamezne dežele delavci imajo posebne svoje interese, ter se kraj najbolje volje ne mogo slepo udati na-redbam kongresovim. Glavni uzrok pa, da občen štrajk še ni mogoč, je nedostatek denarnih sredstev, kajti, ako bi ustavili delo vsi rudarji, recimo 1 milijon mož, treba jim bi bilo podpore vsaj po 50 kr. na dan, za vse vkupe torej pol milijona goldinarjev na dan. Da pa delavci teh sredstev ne premorejo in da tudi ni nobene nade, da bi jih dobili v kratkem, je pač samo ob sebi umevno.
Dvojiti je torej po pravici, da bode delavcem mogoče najti oni „modus", vsled katerega bi se mogli uspešno lotiti tako velikanskega podjetja, kakor je občen štrajk ; — divje veselje pa, katero je vsled tega zavladalo v Izraelu, je povsem neosnovano. Kar še ni mogoče, zgodi se lahko jutri, a dobra, trdna organizacija storila je že marsikaj. Naj si ima Pariški shod že koj sedaj svoje dejanske posledice, ali naj ga je le zmatrati začetkom in temeljem vkup ne organizacije rudarjev vBeh evropskih dežela, — velikega pomena mu ne gre odrekati. ,
Tudi za nas Slovence je ta shod iz mnogih ozirov zanimiv. Vzlic temu, da v nas ni tako velicih obrtnih podjetij kakor drugod, občutili bodemo ?en-der tudi mi nasledke Pariškega shoda sklepov, kajti priznati nam je, da ee je začel širiti socializem tudi mej našim: delavci. Kaj čuda I Siromaštvo je v nas skoro občno, beda naših delavcev je res velika, socijalizem pa obeča vse, kar si kdo želi. Poznavajoč protužne razmere delavskega stanu na Slovenskem, podpirali smo tudi mi zakonita njih prizadevanja ob vsakej pnliki z vso odločnostjo, in podpirali jih bodemo tudi v bodoče. „Poštenemu delu — poštena plača", — to je o tej zadevi našo
gaalo. Brez domovinski sicijalizem pa bodemo pobijali odločno, ker je le-ta najnevarnejši sovražnik narodnostnega našega pi iza'' »vanja. Sicer sino pa Slovenci tako majhen narod, da bi nikdar ne mogli uplivati niti v najmanji meri na izpremembo sedanje sestave človeške družbe. Kočljivo to vprašanje rešili bodo drugi, večji in mogočnejši narodi kakor smo mi, in tedaj preostalo nam ne bode drugega, nego vsprejeti to, kar se je dognalo — hote ali nehote.
V velikih narodih, katerim ni skrbeti za narodni obstanek, ondu je socijalno vprašanje na dnevnem redu in dela politikom in učenjakom mnogo preglavice. Najstrastnejši nasprotniki soci-jalistiškim naukom so pa zopet klerikalci VBeh narodov in dežel, ki bi tako radi obnovili srednjeveške društvene razmere, in kadar brumni naš kolega pri .Slovenci" ne ve s čim napolniti svojega lista predala, tedaj poišče iz svojega zaloge tudi proti socijalistički kugi kakšne „kapljice", ki pa nemaio druzega uBpeha. kakor da od njih „meu-rent de rire les chiens de la rue".
Politični razgled.
Holraiijc dežele.
V Ljubljani, 6. aprila.
Katoliška stranka na Cešketn* Poročali   smo   zadnjič,   o   poskušnjah.  ki RQ delajo, da hi se osnovala nova kleiikalno-koiiserva tivua ali katoliška stranka na Češkom,  kateri naj bi se pridružili ostanki sta*očeške stranke. Glavni organ te stranke „Politik" pa odklanja to ponudbo, ter  sploh   odreka   taki   stranki    vsako bodočnost Staročeška stranka se  ne  bode  pridružila te novi stranki, ki se ima še le osnovati. Katoliško-politiško društvo  naj  si  no  dela   nobenih  iluzij, ker mora vender   poznati,    kako  mnenje  je   mej narodom. Taka  stranka  bi   ne  koristila niti  cerkvenim uiti konservativnim interesom.
Mfaditrusiut r d r^trnem zboru. Rusinski list „Di!o" se izraža, da rusinski klub, čegar člani so bili voljeni na podlagi Roman czukovega pomirljivega programa, bode postopal solidarno in si pridržal popolno prostost ter se ne bode vezal na D0D6D0 stran. Predsedstvo kluba se bode naravnost dogovarjalo z drugimi strankami in z vlado. Da bi poljski klub v tem občevanji kaj posredoval o tem niti  govora ui. — Kaj   pa naši
LISTEK.
Zanimiva brošura.
cM. M. Filippov : Horvatv. S vvedeniem i epilogom M. D. Bilajgradskago. Peterburg 1890.)
Ruski publicist M. M. Filippov izdul je pred kratkim zgoraj imenovano brošuro, ki utegne zanimati tudi avstrijskega Slovana, ker nam v omogočeni pojasnjuje vodilne nazore odličnih ruskih politikov.
Znana je istina, da so Rusi o nas zapadnih in jugo-zapadnih Slovanih še dandanes dokaj slabo poučeni, osobito v kolikor se tiče novejše dobe političnega našega življenja. Ruski učenjaki pisali so sicer to in ono o politični, o kulturni in o književni zgodovini naši, govorilo se je tudi marsikaj o ekonomskih naših razmerah, toda vse to posneto je bilo z večine po onih zloglasnih slavistih nemškega mišljenja, katerim je Slovan trn v peti.
Pisatelj te brošure o Hrvatih postavil se je na vse drugo »tališče: seznanil se je z narodom samim, proučil njegovo povestnico in ako tudi ne
moremo pritegniti vsem njegovim nazorom, ako jih moramo deloma celo zavračati in odločno pobijati, vender izjavljamo odkrito, da nas je knjiga jako razveselila.
Sredotočje ruske narodne inteligencije bila je v letih 1830—1840 staroslavna Moskva; Hegelova tilozolija, ki je v obče velikansko uplivala na moderne Rusije razvoj, bistrila je tedaj duhove iu iz naučno- tilozofičnih disputacij rodila sta se oni dve stranki, ki sta dolgo časa karakterizovali politične nazore ruske inteligencije: stranka zapadnjakov in stranka slavjanotilov.
Slavjauotili pridobili so si kmalu velik ugled v vseh ruskih krogih. Kar je bilo res narodne inteligencije, katera ui hotela le presaditi „evropske kulture", nego delovala na to, da si vstvard Slovani svojo, mladostuo-sve/.i individuvalnosti slovanski primerno kulturo, zbrala se je vsa okolu zastave Slavjanotilov. Žalibože je pa to, jedva probujeno zanimanje ruskega naroda za ostale slovanske brate skoraj izginilo, ko je nastala nujna potreba, rešiti važna notranja uprašanja mogočoe države, v prvej vrsti osvobojenje seljakov. Slavjanolili izgubili so skoraj ves svoj ugled in mnogo svojega upliva, iz-
gubili so pa tudi še simpatije ruskega naroda, ko je leta 180.5. buknil ustanek Poljakov, kije v Rusih zatrl vse zanimanje za ostale slovanske narode, posebno pa za katoliške.
Ob kritičnem tem času stopil je v politično javnost Mahali Katkov in v kratkem umel j« zagotoviti si velik upliv na vse, tudi najvišje ruske kroge.
Katkova uastop potisnil je slavjanotile in zapadnjake popolnoma v ozadje iu identificiranje njegovega političnega osvedočenja s programom slav-janolilskim kaže jasno, kako plitvo poznavajo nemški novinarji ruske razmere.
Katkova ideal bil je „Polizeistaat", katerega je stavil nad vse narodnostne principe, a slavjano-rilom bila je narodnost prva stvar, kakor je to duhoviti Danilevskij prelepo izrekel z besedami: „pošlo Boga ideja slavjanstva dolžna byt vvšh vsego!"
Ob času Moskovskega vseslovanskega kongresa 1. 1867. oživelo je ua novo slavjanoljubjo in se začelo polagoma razširjati, osobito za rusko-turške vejske in (r^^Dfi^^aflev^ki je xz stare slavjanofilske stranke ro<V Budapešti.' Koncert na^c, ki se je lišil svojega p dvorani, kar jih premore Lben pravoslavnega zD',V0Tarni in »bralo se je jako^ja ogromne
slovenski poslanci, katerih je vender več, nego pa mladorusioskih ?
Dopolnilne volitve za đršmvni zbor. Ker sta dva poslanca državuozborska bila imenovana članoma gospodske zbornice, namreč grof Vetter in stavbinski svetnik H lav k*, hod« dopol-mlue volitve v moravskom in češkem veleposestvu. Vsega skup je zdaj Sest mandatov za državno zbornico upiazaemh, za katere se bodo te dni vršile dopolnilne volitve.
Češ/ca <le£et na razstava in Memrl, Priprave za češko deželno razstavo v Pragi so že toliko napredovale, da se hode bres zadrtka mogla odpreti 16. maja Razstavina poslopja, katere jo odbor postavil obsezajo 35 000 kv. metrov in so prizadejala 950.000 gld. stroškov. Zasebniki postavili so 106 paviljonov, ki obsegajo druzih 35.000 kv. metrov in so veljali jeden milijon gld. Mej 3000 udeleženci iz skupine industrije in obrti, je 680 nemških tvrdk. Oglašajo pa se še nove nemške tvrdke, katerim pa odbor ne more ustreči zarad pomankanja prostora. Proti nečemu brzojavnemu zavodu hode odbor tožbo uložil zarad lažnjivih telegramov, v katerih se je javljalo, da seje razstava izjalovila.
Stoletnica poljske ustave. Kakor se poroča iz Levova je policija prepovedala nepolitičnim društvom z zagroženjern razjm-ščenja, da se ne smejo udeležiti stoietuične slav-nosti v spomin poljske mnjove ustave. Tej strogosti se je tim bolj čuditi, ker &e uiti na Pruskem niti v Rusiji osnovanji take spominsko slavnosti ne delajo nobene zapreke.
Budget %a i. 1891.9 ki se bode predložil državnemu zboru je že do-tiskan in se bode razdelil mej poslance v jedni prvih sej Z malimi izjemami je le posnetek bud-geta, kakor ga je že predložil bivši finančni minister Dunajevski. Nekateri listi so prej trdili, da je novi finančni minister ga izdatno spremenil, kar po teh no ve jih poročilih torej ni res
\ ii a nje države.
O atentatu v Sofiji.
Preiskava in zasledovanje po morilcih se marljivo nadaljuje, a dozda; brez uspeha. Zadnje dni sprejela sta knez Ferdinand in princezinia Klementina pretilna pisma, v katerih se jima grozi s smrtjo, ako ne zapustita dežele. Sumi se, da bi bil ta pisma pisal bivši kavas ruske diplomatične ageu-ture Andreja Sohoruckov, katerega so baje zaprli. Je li res on pisal omenjena pisma, in je li v kaki zvezi z atentatom, to bode še le treba dokazati, za taka obdolženja ne zadostuje še samo površuo sum-ničenje, katero se itak razteza na vse prijatelje Rusije v Bolgariji.
liusija in Francija.
Ruski topničarski polkovnik Kuhn in stotnik Mihajlov prišla sta, kakor poročajo francoski listi, te dni v Saiut-Etienne. Ta dva častnika sta odposlanca ruske vlade in Imata nalog pogajati se s francoskimi orožnimi tovarnami za dobavo 300.000
pušk repetirk uovega sistema.
Semški cesar in liisniarek. V Berolinskih krogih se poudarja, da ni znano, da bi bil cesar Viljem letos čestital Bismarcku k njegovemu rojstvenemu dnevu. Lansko leto poslal je cesar ob jednaki priliki Bismarcku svojo čestitko in darilo.
Obrtniška reforma na Xem£kem. Ta teden snide se v Beroliuu konferenca, ki se bode pečala z reformo obrti. Udeležili se je bodo zastopniki obrtnih zadrug in nemške obrtne zveze in zastopniki dotičnih državnih in pruskih ohlastev. Za prvo se namerava dognati splošni pregled položaja  obrti   na  Nemškem.   Zastopniki obrti bodo
veČine naroda ruskega in ki ga ni mogla udušiti niti ostudna nehvaležnost, s kojo so se plačale ruske dobrote v Bolgariji.
Velevažno to izpremembo prouzročil je z večine Katkov I. 1886, ko je po svojem berolinskem dopisniku doznal za zvezo Nemčije in Avstrije, naperjeno proti Rusiji. Mihail Katkov, do tedaj mogočni in odločni zagovornik Bismarckov, izpremenil je v drugič svoje politično veroizpovedanje, v drugič je „povernul front".
Osvedočil se je, kolika nevarnost za vso Evropo je močna Nemčija in kako potrebna močna Avatrija, ter v tem smislu uplival na rusko vlado, kakor to dokazuje njegov mnogoletni, izborni so-trudnik Cion v svoji knjigi nLa France et la Russie", kjer zaključuje dotična svoja izvajanja z besedami: „Ako pomislimo, kako grozno je pretresovala agonija turškega carstva dve stoletji ves stari svet, koliko krvavih voJBka je prouzročila, naudaja nas upravičena bojazen, da bi ae to ob propadu Avstrije v mnogo hujši meri nonoviio, kajti Avstrija leži sredi Evrope u*^^^^^^^^"-^^"odov, ki so
j^blžnost
Francije in Ru Bl užasne
,elj in odgovorni urednik: Josi[,
zahtevali obligatoričoi dokaz zmožnosti in večje pravice glede izobraževanja učencev in glede obrtnih razsodišč.
Revizija ustave v Belgiji. Tudi v klerikalnih krogih,  ki so dozda j bili nasprotni reviziji »stavo, se zdaj pričenja prianavati
ta potreba. Delavci ne odnehajo od svojih zahtev in prete s splošnim štrajkom, ako se ne dovoli občna volilna pravica
lUutpor mej Ttnlijo in severno Amerik**.
Iz Washingteaa se poroča, da se je prva razburjenost zaradi postopanja Italije polegla. Amerika vlada ne b<*Ae  storila  nobenih prenagljenih
korakov. Kongres M ne bode sklical. Ameriško časopisje se izreka ostro proti postopanju italijanske
vlade, kateri očita, da no pozna razmer. V Ameriki izhajajoči italijanski listi pa odobravajo vedenje Italije, v katerem vidijo prvi korak k oboroženi demonstraciji. Nekateri celo pričakujejo, da se prikažejo italijanske vojne ladije pred New-Orleansom in bombardujejo to mesto. Stvar pa je že na pol poravnana in se bode gotovo poravnala.
V Hazletonu v IViisilvaniji imeli so tamošnji Italijani skriven shod, pri katerem so baje slovesno obljubili, da bodo krvavo maščevali smrt svojih rojakov, ako se njih morilci ne bodo kaznovali zakonitim potom.
Delavski nemiri v Ameriki.
V Morvoodu, kjer so bili zadnjič delavski izgredi, odšli so vojaki, ker delavci groze, da se hočejo maščevati. Avstro-ogerski konzul odredil je pteiskavo, ker se mu je poročalo, da so mej ustreljenimi delavci tudi avstrijski podložniki.
Ustane k v Chile se Širi vedno bolj. Prve dni t. m. napalo je ustaško brodovje mesto Valparaiso in je bila pomorska bitka mej ustaši in vladnim brodovjem, katero je odbilo napad. Ustaši morali so se umakniti po izdatnih 1 gubah.
Dopisi.
Iz Žirov 3. aprila. [Izv. dop.] Z raznimi uvodi začenjajo dopisniki svoje dopise; jeden piše: redki bo dopisi iz našega kraja. — Zopet drugi: po dolgem prestanku zopet poročam par vrstic i. t. d. Jaz sem pa v zadregi, sam ne vem, kako bi začel, ker od nas še redkih dopisov in prestankov ni. Saj ima Vaš list mnogo čitateliev tukaj, a da bi kateri kaj sporočil, so preveč brezbrižni. Več let že čitam „S1. Narod", pa še ni si.'m našel nobenega dopisa — razun kratkih notic — v predalih cenjenega Vašega lista. Zato upam, da Vam ustrezam z ua-slednimi vrsticami:
Hrup državno-zborskih volitev se je večinoma polegel« Strastne borbe in agitacije bile so na raznih krajih naše mile domovine. V nas se je pa vršilo jako mirno in zadovoljuo. Akoravno se je „Slovence" hvalil, da je dobil dopis iz Žirov proti g. dr. Ferjančiču, pa da ga ni hotel priobčiti.*) kar je pa seveda le raca. Mi smo od prvega do zadnjega stali na strani velezaslužeuemu poslancu gos p. dr. Ferjančiču, ker se nadejamo, da nas bode dobro zastopal s svojim jeklenim značajem in skušal priboriti nam toliko potrebno železnico, za katero sv tudi naši Korotanski bratje toli zanimajo.  Bog živi iu ohrani našega poslanca!
Kmalu bode preteklo dve leti, ko je kupila naša občina brizgalnico in si potem lani zgradila primerno skladišče gasilnega orodja. Kakor je raz-
*) Jaz mislim, da x a tudi nt mogel. I' i m .
katastrofe. — — — Cesar Franc Josip pa izkazal bi se dejanski članom lige mira, ako bi pristopil francosko-ruski zvezi."
Kakor rečeno, bil je ta prevrat Katkova nazorov za Hloviti sko idejo v Rusih silne koristi, kajti vsled vladine naklonjenosti razcvela se je bohotno, pognala kali v vseh krogih in je zdaj, če tudi ne oficijelno priznano, vodilno načelo ruskej politiki, ki je s tem krenila na pot Petra Velikega ter postala prava narodna politika slovanska.
Ruski narod je vseskozi realističeu in avtor knjige o „Hrvatih" je pravi sin svojega naroda, ki nikdar ne bo vida zmaknil z glavne točke svojega stremljenja.
Poznavajoč dejanske razmere avstrijskih Slovanov, uvažujoč Čisto plemenske interese, katere imamo pojediui narodi slovanski, otresel se je Filippov vse one navlake, s kojo smo se toliko časa sami slepili in ki deloma še dandanes zavira ustanovitev jasnega političnega programa vseh avstrijskih Slovanov, ter ee postavil ua stališče državnopravno, s katerega presoja prošlo in sedanjo zgodovino Hrvatov ter njihove težnje in namere za bodočnost, a podaje nam tudi načrt programa, kakor
vidno iz statistike gasilnih društev na Kranjskem, je mnogo vasij, ki bo dosti manjše od naše, pa imajo že več let gasilna društva. Z"»to mislim, da mi ne more nihče v zlo šteti, ako Vas opominjam, rodoljnbi Žirovski, da vsak stori stoj« domoljubno dolžnost, da si prej, ko bode nvbgofo, o«Najemo toli potrebno gasilno društvo, katero bode v varstvo cele občine delovalo koristno iu požrtovalno. Saj je to stuno ob sebi umevno, da je brizgalnica in drago gasilno orodje brez delavnih SMčijj popolnoma brezpotrebno.  Torej na delo* Bog in narod!
Kratka notica mej „Slovencevimi" dnevnimi novicami št. 61, mi je dala povod, da omenim na kratko naše čipkarije ali pletenja zobcev (špic). Omenjeni list piše: „Iz Žirov se^ nam poroča, da čipkarija prav dobro napreduje. Revno ljudstvo si po zimi precej zasluži. Žal, da ob jednem napreduje tudi „čenčarija" in „novođobna baharija (!?) čimbolj je raztrgana streha, tembolj je uašopirjena deva. Tem potom si naše ljudstvo no opomore. Kako že poje stari Kranjec? (!?)" Kar jo v prvih dveh vrstah, je resnico. Pred kakimi petnajstimi leti se je v nas iz Idrije razširilo čipkanje. Okolu 7—9 let je že razširjeno po vsi občini. Nekaj let je bil prav dober zaslužek; dobra delavka je lehko po zimi zaslužila 40—60 gld. Pomagano jo vsakemu stauu, gostačem, kajžarjem, kakor tudi večjim posestnikom. Posestnik plača dekli letne mezde 40—50 gld. in dekla mu samo po zimi Bkoro toliko zasluži, po letu mu torej dela zastonj. Isto tako kajžarju pridna dekleta in žene toliko zaslužijo, da se pošteno izhaja. Kar naš nežni spol s svojimi gibčnimi rokami plete zobce, že ni raztrgane strehe! Koliko je deklet, ki s ščipkaujem svoje stališe preživljajo, ki bi sicer morali prosjačiti. Iz tega je razvidno, da je v zadnjih besedah zlobna laž.
Kar pa g. dopisnik o „čenčariji" iu „ novodobni bahariji" piše, to pa bolj njega zadeva, kakor naša poštena dekleta, ki so toli marljiva, da se lahko tudi primerno oblačijo, (ne da bi bile našo-pirjeue ) Tega jaz sicer ne bodem trdil, da kjer je mnogo pšeuice, hi se ne našla lulika vmes. Žafibog, da so zdaj nekaj časa že robci veliko cenej i. Kolikor bolj se delo razširja, tembolj cena pada. Toliko v pojasnilo, da rešim čast našim vrlim čipkaricam. —6.
Domače stvari.
— (Gospode volilce Ljubljanske) opozarjamo, da se mnogobrojno udeleže jutršnje državuozborsko volitve. Veliko število glasov je častno za gospoda kandidata, ob jednem pa dokaz politiške zavednosti in brižnosti volilcev.
— (Državni zbor) otvori 1 bode cesar v soboto dne 11. t. m. opoludile v ceremouijski dvo-raui v cesarskem avorci in prečital prestolui govor.
— (Odbor občine Št. Ožbaldske) je v svoji seji dne 2. aprila t. 1. imenoval velečestitega gospoda Ivana Vrhovnika, župnika Št. Got-hardskega, častnim občanom, ter s tem činom pokazal, da ve ceniti izbornoga domoljubnega duhovnika.
— (Imenovanja in premeščenja. ) Okrajnim sodnikom v Rogatci imenovan je tamošnji
si ga mislijo ruski politiki glede nas: prava potreba je, rešiti avstrijske Slovane netnško-madjarske preponderancije, a v to svrho je najkoristueje in uspeh najbolj obečajoče, ako so postavijo na državnopravno stališče, iu organizujejo, oziroma skušajo organizovati zgodovinsko-narodne grupe, katerih bi, razven nemške in madžarske, bile še sledeče:
1. ) Češka kraljevina, obsezajoča vse zemlje češke krone (Češko, Moravsko in Siezijo) katerim bi se lahko pridružili tudi Slovaki;
2. ) P o 1 i s k a Galicija (Krakov in vr»a zapudna Galicija) ;
3) K u s k ;. Galicija (istočna Galicija in Bukovina);
4.) Hrvatska kraljevina (to je troje-dina kraljevina in vse slovenske dežele.
Prvi pogled ua ta program kaže, da deloma nasprotuje principu one narodnostne avtonomije, katera ima baš v Slovencih največ zagovornikov, ki pa je menda začela tudi tu že izgubljati tla, kakor to 8 posebnim zadovoljstvom koostatuje pisatelj v v govoru stoječe brošure pod zaglavjein: „Otnošenie ; Slovincev k gosudarstvennomu pravu Horvatov."
(Dalje prih.) J
pristav Adolf Meixner. AvBkultant Ivan Pirnat imenovan je pristavom pri okrajtrem sodišči v Loži, aveknitant Guido Vi acon ti pa pristavom pri okrajnem sodišči v Metliki. Načelnikom pomožnih uradov pri okrožnem sodišči v Novemmeatu imenovan je tamošnji pisarniški pristav Fran Klemenčič. So-diski pristav Fran Gar/arolli pl. Thurnlack premeščen je iz Metlike v Škofjoloko.
— (Slovensko gledališče) Včeranja predstava na korist g. Dorštnik-Zvonarjevi in g. Sršenu, bila je prav dobro obiskana, navzlic temu, da je mnogo občinstva izletelo na vse kraje. Bene-ficijanta bila sta pri nastopu sprejeta z živahnim aplavzom in odlikovana prva s krasnim šopkom, drugi z vencem z narodnimi trakovi, pri katerih obeh so bile pripete Čestitke prijateljev slovenske dramatike. Igra „Gospa, ki jo bila v Parizu", je znana, dobra, fina veseloigra, akopram morda v kakem prizoru malo ekstravagantna in se je igrala prav dobro. V prvi vrsti odlikovala sta se benefi-eijanta, g. Borštnik-Zvonarjeva v ulogi gospe Minke in g. Sršen v ulogi majorja. Prva bila je posebno mična kot husarski častnik in je dobro nuan-eirala afekti rano govorjenje mladega plemiča. Gosp. Sršen pogodil je prav srečno v igri in maski sta rega majorja. Občinstvo je oba posebno živahno poživljalo večkrat po končanih aktih in na konci igre. Vsi drugi igralci so prav vrlo podpirali bene-lirijanta G. Danilo in g. Nigrinova bila »ta prav izborna v svojih ulogah, kakor tudi g. Borštnik, ki je bil prav čvrst husarsk častnik, g. Slavčeva in g. Lovšin, gg. Verovšek in Perdau v manjih svojih ulogah. ki so se vsi potrudili, da je bil ensemblo gladek in je igra tekla prav točno, kakor to zahteva taka vrsta veseloiger. Nadejamo se, da bode občinstvo tudi pri bodočih dveh beneficali se odzvalo tako, kakor pri včeranji, kar zasluži požrtvovalno delovanje prvih naših igralnih moči, ki so v teku pretekle saisone nam podali mnogo prijetnih umetniških zabav. _i.
— (K dopisu „iz Ljubljane*) v sobotnem „Slovenskem Narodu" dobili smo sledeče vrstice: „V Vaši tiskarni so se številke glede plač uradnikom tako nesrečno popravile, da je stvar dobila nekako čuduo obliko. Pri sestavi plač je petletnice v poštev jemali še le čez pet, oziroma »leset let, in le, ako se v rokopisu navedene številke seštejejo, — pri oficijalu in kontrolorju mora stati 300 gld , a ne 500 gld., pri asistentih pa 200 gld., a ne 400 gld. — znaša vse vkup 7300 gld., torej toliko, kolikor doslej, kakor je v dopisu izrecno omenjeno".
— (Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana") imel je dne 26. marca svoj občui zbor, na katerem so bili izvoljeni gg.: dr. Ivan Tavčar, predsednikom; R Vebe 1, podpredsedni kom; A. Lil leg, tajnikom, J. Jakopič, blagajnikom; J.Jerman, rednikotn; U. pl. Tiukoczv in J. Trav«a .
— (Desetletnica „Ce.'jske posojilnice") praznovala se je 2. t. m. prav fffovesno. Slavnostnega banketa v hotelu Kožarjevem udeležilo se je mnogo odličnih narodnjakov, mej drugimi gg. dr. Jožef Vošnjak, deželni poslane dr. Lipold, načelnik okrajnega zastopa Skubic, župan Hauseu-bichler, okrajni zastopnik Zanier, Ivan Vošnjak itd Govorili ao: G. Miha Vošnjak, ki je uaudušeno napi! cesarju, dr. Jos. Seruec, ki je napil bratoma dr. Jožefu in Mihi Vošnjaku, ki sta si za osnovo po-sojilnce pridobila posebne zasluge. Dr. Jož. Vošnjak napil je složnemu postopanji vseh domoljubov na Spodnjem Štajerskem, s katerim so se dosegli tako lepi uspehi, posebno na gospodarskem polji. Prav izborno govorili so še gg. dr. Lipold, dr. Treo in posebno deželni poslanec dr. Dečko. Splošno je bilo nandušenje, ko je g. Miha Vošnjak izročil dr. Dečku s primernim nagovorom častno darilo za njegovo neumorno delovanje. To darilo je krasna, zlata ura z verižico in ima na pokrovu ure urezaue besede: „Vse za vero, dom, cesarja!" Zvečer bil je prav živahen in sijajen ples v čitalniških prostorih, ki je trajal do pozoe noči. Tako se je dostojno praznovala desetletnica zavoda, ki so ga pred 10 leti z velikimi težavami ustanovili domoljubi slovenski! in ki tako blagodejno deluje za napredek slovenske zavednosti in materijelne neodvisnosti štajerskih Slovencev.
— (Vreme) se je vender na bolje obrnilo. Včeraj bilo je popoludnd malo vetrovno, sicer pa^ lep dan. Na večer je malo praelo. Danea pa je bil pNjeten pomladanski dan In solnce žejjako toplo.i
— (Novo „Sokolsko" društvo.) Bodoči mesec bode imel svoje slovesno ustanovljenje novi „Prvaški Sokol" v Prvačini na Goriškem, katerega pravila je potrdilo namestništvo v Trstu. Svoj prvi občni zbor je društvo že imelo ter so bili voljeni v odbor gg.: Jos. Mozetič, starosta; L. Fur-lani, podstarostu; A. Leban, tajnik; A. Šulič, blagajnik; V. Gregorič in J. Zorn, odbornika, in K. Mozetič, Četovodja. Srčno pozdravljamo novega bo-ritelja na polji narodnem in najmlajega brata „So-kolaa ter mu kličemo krepek: „Na zdar!"
— (Lokalna železnica Celje -So9tanj* Velenje.) Politični ogled te železnice se bode vršil od 15. do 18. t. meseca.
— (Od južne železnice.) Dnevni brzo-vlaki na glavni progi mej Trstom in Dunajem vozili bodo v poletnem času z isto hitrostjo, kakor ponočni. S tem bode se vožnja prikrajšala skoro za dve uri. Tudi se bodo zopet uvedli hitri osobni vlaki mej Gradcem in Dunajem.
— (Nov list v Gorici.) V Gorici bode začel izhajati nov italijansk političen tednik „L1 Unione", ki bode Slovencem prijazen in pisan v patriotičnem, avstrijskem duhu. Izhajal bode vsako soboto v velikosti „Nove Soče" in veljal za vse leto 3 gld. 60 kr. Tiskala ga bode Obizzi-jeva tiskarna. Če bode list res držal to, kar se obeta o njem, po zdravljamo ga prav toplo, ter želimo, da Bi pridobi mnogo čitateljev in prijateljev. Prva številka ima iziti te dni.
— (Za vojake.) Reservisti in nadomestni reservisti polskega in trdnjavskega topuičarstva, potem reservisti pijonirBkega oddelka ta zalogo orodja ne bodo se letos klicali k navadnim vajam.
— (Novo poljedelsko glasilo.) Naš rojak, g. dr. Ernst Kramer, docent na tehniški veliki šoli v Gradci, začel je kot urednik izdajati „Oesterreichischeslandvvirtschaftliches Centralblatt." Organ fUr vvissenschaftlich-prak-tische Forschung auf dem Gesammtgebiete der Laud-vvirtschaft". Ta list izhaja na vsaka dva meseca v zvezkih 4 — 5 pol iu stane za vse leto 5 gld. Naroča se v Gradci Parkstrasse Nr. 11.
— (Zgodnja Velika noč.) Redki slučaj, da pade Velika noč že v marc, ponovil se bode v tem stoletji še jedaukrat, namreč 1. 1894., ko bode Velika nedelja že 25. marca. Letošnji kratki pred-pust bode imel torej v treh letih še krajšega naslednika. Drugo leto bode Velika noč še le 17. aprila, 1 1897 pa 18. aprila Še pozneje bodo Velika noč I. 1905., namreč še le 23. aprila in 1. 1908 na 19. aprila. Zgodnji Velikonočni prazniki bodo leta 1902, namreč 30. marca, 1. 1907 na 31. marca in 1. 1910 na 27. marca.
— (Ponarejalci srebrnega denarja.) Tekom preteklega meseca bilo je izdanih v Celi i in v Laškem trgu ver ponarejenih srebrnih tolarčkov po neznanih ljudeh. Policija prijela je neko kmetsko dekle, ko je izdala tak goldinar, ter jo izročila okrajnemu sodišči v Celji. Daljne preiskave pripeljale, so na sled ponarejevalcem, ki so se izročili okrajuemu sodišči. Bila sta dva gostaška sinova iz
"vVrlmega.
\ — (Oprske Ovetli ce". ) Pod tem naslovom izdav: je gosp. Janez Laharnar, znani orgljavec na Št. Viitlaki Gori (pošta sv. Lucija) ua Goriškem r.birko Aesmic sa mešan zbor, ki obseza 7 številk •Ua 12 Straneh. V „Novi Soči" izreka se nek glasben veščak praVNugodno o teh skladbah, posebno hvali zadnjo „Gorska cvetlica", samospev sa bariton in brenčeči zbor, f\er pravi, da se skladatelju pozna, da je praktičen ifr ve, kaj se lepo glasi. Zvezek velja 50 kr. in boVe dobro došel našim pevskim društvom.
— (Samomor.) Preteklo soboto našli so v Trstu 21 letnega kolodvorskega slugo, Frana G a-brovška, rodom Ljubljančana, mrtvega. Ustrelil se je bil, sedeč na stolu, v dekmo sence z revolverjem. Kaj je bilo uzrok BamomV^ru, ni znano.
— (Iz Ga b rij a pri A i do vtf čini) se javlja, da so na dvorišči [tamošnjenega posestnika Josipa Zavnika, zapazili dne 31. marca nVivo letošnjo, 48 ctn dolgo trtno mladiko z zelenim Perjem.
— ( „S 1 o v a n b k o pevsko d|r u š t v o v Trstu") vabi na prvi koncert, katerega priredi blagohotnim sodelovanjem gospij L.( P od gornik-To lomei in Stra8ser-Čecho\ve in si. tamburaškega zbora v nedeljo, 12. aprila, v rediltni dvorani „Politeama Rossetti". I Vspored: 1. M. Brajša:    „Koračnica"  (društvu pSosvečona),
0§k    zbor.   2. Fr. Jandu:   „Karlšik sjlo venskih
pesmi8, udara tamburaški zbor. 3. C. Weber: „Arija Agate" iz opere „Freisebiitz", poje gospa Strasser-Čebova. 4. L. Podgormk-Tolomei: „Koncertna parafraza o južnih slovanskih melodijah", igra na klavirji gospa skladateljica. 5. Fr. A. Vogl: „Cigani", moški zbor (tenor solo g. J. pl. Masnec). 6. SI. Kat-kič: „Z Bogom more", varijacije za brač-solo s 8premljevanjem tamburaškega zbora. 7. a) I. pl. Zaje: „Hajd u kolo"; b) F. Pivoda: „Na vvsosti hvezdy sviti**, poje gospa Strasser-Čechova. 8. Dvorak: „Slovanski pleni" št. VI. in VIII, igra na klavirji gospa L. Podgornik-Tolmei. 9. Ant. Forster : „Kitica slovenskih narodnih pesmic", poje mešani zbor. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. — Ustop-nina za osebo 40 kr. Sedeži I. reda 60 kr., II. reda 40 kr. iu III. reda 20 kr. — Usto p niče se dobivajo v „Slovauski čitalnici" (Via Camptuile), v „Kavarui Commercio", v „Del. podp. društvu" in pri g. A. Žitku (Via Stadion).
— (Ljudsko š(tetjje.) Okraj Pazinski ima po letošnjem štetji 14.963 prebivalcev. Po občevalnem jeziku je 13 263 Hrvatov, 1460 Italijanov, 134 Slovencev, 64 Nemcev in 2 Čeha. Pisati in čitati zna samo 2283, samo čitati 148, a 12 532 prebivalcev ne zna ne čitati ne pisati. Žalosten dokaz, kako se je zanemarjalo dozdaj ljudsko izobraževanje. Ob jednem pa nam tudi razjasuuje, kako je bilo v far,h razmerah mogoče, da mala peščica Italijanov gospoduje veliki masi nezavednega ljudstva. Tu je pač potreba temeljite pomoči in narodnih šol.
— (Tramvaj v Oseku.) Niti Zagreb niti Ljubi|ana nimata še tramvaja, dočim so ga že pred več leti zgradili v Oseku ter ga kanijo zdaj napeljati tudi še po stranskih ulicah, katerih baš ui mnogo. Kakor se poroča od otidu, začeli so koj po Velikonočnih praznikih delati kolovoz.
— (Zadnji tedenski semenj v Zagrebu) bil je dobro obiskan. Dognalo se je 2b7 glav rogate živine, 145 konj in 646 prascev. Raznih pridelkov pripeljalo se je 182 voz. Kupcev bilo je dovolj
— (Razpisano) je mesto ravnatelja v tukajšnji moški kaznilnici v Vili. činovnein razredn, s stanovanjem, vrtom, kurilom in svečavo. Prošnje do 26   t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 5. aprila. Na danes določeni delavski shod, na katerem bi se bilo razpravljalo o praznovanji 1. maja, prepovedala policija. Ker se je navzlic prepovedi nabralo mnogo delavcev, jih je policija razgnala. Ko se je v Ferdinandovi ulici nabrala velika množica in kazala se reiiitentno, začtda je straža postopati energično in razpršila je množico. Pet oseb so zaprli. Namestnik v imenu cesarjevem dr. RiegTU izrazil sožalje.
Barcelona «r>. aprila. Tukajšnja policija prijela je šest anarhistov, ker so na sumu, da so tajno delali dinamitske bombe. Tudi so zasačili več oboroženih delavcev. Oblastvo podvojilo je svoje varnostma naredbe.
Washington «r>. aprila. Prepir z Italijo je poravnan, ker bode ameriška vlada Italije odločne zahteve v poštev jemale.
Maribor l>. aprila. Dve skupščini nemškega „Volksvereina" oblastvo razpustilo. .ledno, ker se je vršila brez dovoljenja, drugo, ker se je zabranjevala kontrola, kdo ima pravico za ustop, kdo pa ne.
TeŠin 6. aprila. Shod, ki se je navzlic prepovedi oblastva pričel v Bartelsdorfu in pri katerem je bilo kacih tisoč rudarjev iz Ostrave, več tujih socijalistov in potovalnih govornikov, je oblastvo razpustilo.
Kazne vesti,
* (Kongres kirurgov) sešel se je v Be-rollnu in udeležuje se ga tudi profesor Koch. — Prof. Bergmanu hvalil je pri tej priliki Kochovo mezgo na vse pretege. Na kongresu zastopajo posebni odposlanci skoro vse evropsko države, a tudi nekatere Američanske. Celo Japonci poslali so svoiega zastopnika.
* (Pevčeva kletev.) V korist srbskega glumca Ruje Pavloviča, kateri misli oditi v Pariz, da se ondu izobrazi v svoji stroki, priredili so nekateri prijatelji mladega umetnika velik koncert, pri katerem je svojo sodelovanje obljubil tudi izvrstni tenorist Deskašev, ki je bil prej v Zagrebu, zdaj je pa v Budapešti. Koncert napovedau je bil v največji dvorani, kar jih premore Beligrad, v Ko-larčevt pivovarni in zbralo «e je jako mnogo od-
.i I Id VI   i i  "I, : almijBiif iuio/o&bo ui iloJaii b .J
ličnega občinstva. Nakrat pa raznesla se je po dvorani vest, da Deskašev ne mara peti, da je grdo zaklel, ko je videl publiko sedeti za bogato založenimi mizami in se takoj odpravil od koder je bil prišel. Obiskovalcem koncerta pokvarjeno je bilo veselje, in morda tudi tek — in vse to je zakrivila pevčeva kletev.
* (Mlada časnikarska poročevalka.) Pri nekem pogrebu v Berolinu videlo je občinstvo v veliko svoje začudenje desetletno deklico, ki si je beležila napise venčnih trakov iu povpraševala po imenih navzočuih dostojanstvenikov. Na vprašanje, čemu jej treba to vedeti, odgovorila je mala dama, da je poročevalka nekega časopisa.
* (Novo vseučilišče) Lozanska (Lausanne v Švici) akademija, ustanovljena 1. 1537, razširila se je v popolno vseučilišče. Učni jezik je fraucozki. Za slavnost, katera bode o priliki otvoritve novega vseučilišča, delajo se velike priprave.
* (L'Imperatrice Faustiue,) zove se najnovejša drama, katero je .spisal poljsko-francoski pisatelj grof Kztwuski. Predstavljala se je te dni prvi krat v gledališči „de la Porte St. Martin", in to z velikim uspehom Posebno pozornost vzbudila je tudi mlada in nenavadna lepa igralka Jane Ha-ding, katero hvali kritika jako laskavo.
* (Prebivalstvo nemškega cesarstva.) Po izkazu ljudske štetve, imela je Nemčija dne 31. decembra 1890 I. 49,422.928 stanovnikov; torej za 2,567.224 več kakor pred 5 leti, kadar se je vršila na Nemškem zadnja ljudska štetev.
* (Čitanje romanov,) ali takšnih s ka-keršnimi preplavljajo Nemci ves svet obečaje naročnikom, da dobe po vrhu ali »povsem zastonj" ali pa „skoro zastonjw še kako „prekrasno11 sliko ali kako „izborno" uro, takšnih romanov čitanje zmedlo je neko Berolinsko gospodičuo v nežni starosti trinajstih let tako, da se je skusila ustreliti. Otroka so rešili a uzrokov poskušenega samoumora ne mara povedati.
* (Moderna amazonska država.) Ženska emancipacija napreduje posebno dobro v Ameriki, tako, da kanijo ondu ustanoviti posebno žensko republiko, kateri bi predsedovala neka milijonarka Ema Willard, a opravila ministersttv opravljala bode milijonarka Santon. Prvi koraki so Že narejeni in za malo časa sklical se bode kongres v VVashington, da ukrene kar treba za to najmodernejšo ekscentričnost, — žensko republiko
* (Nesreča) V erarski tovarni za smodnik v Kragujevcu na Srbskem, zgodila se je te dni velika nesreča. V oddelku, kjer so ženske basale patrone, eksplodiral je smodnik in raznesel poslopje. Mitvih in ranjenih ž< iibU še niso vseh izkopali a tudi postanek eksplozije je še neznan.
Zanesljivo zdravilno aredutvo. Osobo s slabim prebavljenjem, ki trpč na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobč zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei d 1 i t z-pra šok". Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in ki*, dvorni založnik, na"Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (4—3)
Tujci :
4. aprila.
Pri Malici: Fuchs, Baontan, Steni, Holzer z Dunaja. — Dobrovic z Keke. — Buinoch iz Kamnika.
Pri Slonu: \Viester, Petrovič, L'allin&n, Pucher, Steni 7. Dunaja. — liichtcr \t. Brna. — Scliiitz i/. Igla-e. — Pollak iz Trsta. — M.iidič iz Mengša. — VVurin, Patier iz Gradea.
Pri avstrifMkcin «enarji: Schnabel z Dunaja. — Kavhekar i/. Bohinjsko Cistrice. — Molmrič is Zagreba.
Pri in»»i*■-•»!*«• m «lvorn z Schinborger iz Domžal.
Pri jni.ii.-m kolodvoru ! (»riiu iz Prage. — Hiosi iz Pulja. — Liobman iz Ljubljane.
Tržne cene v Ljubljani
dne 4. aprila t. I.
			si-	kr	Špeh povojen, kgr. .		kr.
! Plenica,	hktl.		' 6|9<			—	74
Rež,	rt	•    • .	1 f>|20		Surovo maslo,    n     .'	—	70
' Ječmen,	n	• •	4 87		Jajce, jedno :   .   , .		2
j 0 'es,	>		3 50		Mleko, liter ....		10
! Ajda,	n	•     • j	5	3b	Goveje       meso, kgr.		60
Proso,	•	...	g	90	Telečje          „ ,	—	«2
Koruza,	n		r>	50	SvinJBko „	—	li«
Krompir		•    . .	1 2	hi;	Koštruunvo    „ ,	—	60
i Leca, Grah,	n	•    » •	lo	—			40
	i		10	—	Golob......	_	20
Fižol,	■		i *	—	Seno,   100 kilo .   . .	1 9S	
Maslo,		kgr. •	—	M	Slama,   „     „   ,   . .	2 sta	
Mast,		a	—	88	Drva    trda, 4 □metr.	e ho	
i Spe h frffttn			—	fiO	„    mehka, 4 „	4 «0	
MeteorologiČno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- | krina v UMI). j
4. aprila	7. zjutraj. 9, popol. 9. zvečer	732*3 mm. 7320 mm. 733'4 mm.	14° C 11-7«C 3 8° C	sl. BVZ. si. svz. sl. vzh.	jasno d. jas. jasno	0 00 mm.
5. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	733'6 mm. 731/7 mm. 7330 mm.	20° C 13 0° C 8-2° C	sl zah. sl. vzh. sl. vzh.	obl. obl. obl.	PI0 mm. snega.
Srednja temperatura 5't>° iu 77°, za 27° In 0 7° pod normaloin.
ID ix n. 30 sle a, "borza.
due 6. aprila t. I.
(Izvirno telrgrafično poročilo.)
včeraj — dane«
Papirna renta.....gld.  92-15 — *ld. 9215
Srebrna renta......                                9'J 10 — , 92 25
Zlata renta......,    110 BO — „ 11065
5°/0 marčna renta ....     „   10185 — „ loi85
Akcije narodno banke   .         „   986* - — „ 987 —
Kreditno abcije......                           300 75 — „ 299 —
London.......„    115 80 — , 115 85
Srebro........„     — — — „       • —
Napol..........                                             9 19 — . 920
C. kr. cekini......                           ,      !v46 — ,      - 47
Nemške marke.....                        „     56 82*/, — , 56 92'/,
4°/0 državne srećke i* I. 1854 250 gld. 131 gld. 50 ki. Državne srečke is I. lHtU             10O .
179
Ogerska zlata renta 4"/.......105
101 120 113 187 80 164
50 15
30
50
Ogerska papirna renta 5°/0 Dunava reg. srećko 5°/0   .   .   .    100 gid. Zouilj. onč. avstr. 4' ,   , -zlati tant. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke    .....      10 „ Akcije anglo-avatr. banke       .    120   .      164   , 75 Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   216   „ —
Prostovoljna Aražta.
Dne 8. aprila t.  1.  ob O.  url dopoludne
prodai'Ue se bodo na nv. Pettra centi Nt. l!> potom prostovoljne dražbe sledeče stvari: Jeden voz-landaver, Jeden bruni in dva otvorena voza« trije konji, dva para konjake oprave, dva para komatov in vMe drugo, kar pripada k upregi. (274—2;
iN n| !»<► 1 J wr   Ni-edKl vo
Prebavno vino
(Vinuui digestivum Brevmesser) iz  knezoškofijske  dvorne  lekarne v Briksenu
Mr. F. C. Đreymesserja
je najboljše in najsig-urnejie sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motitve pre-bavPjanJa ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v Ljubljani. (198—rt)
■ it ti o I n i želoilec
I&če se
(267—3)
s IS. aprilom v najem.
Ponudbe vsprejema npravniStvo „Slov. Naroda".
ALOJZIJ LENČEK
(preje J. SCHLAFFER) v Ljubljani, na Šent Jakobskem trgu
priporoča ]><> iuiljziuijI coni
velikansko peso, večno (Luzerner) in domačo deteljo, mnogovrstna ter zanesljivo kaljiva semena za vrte
in travnike. (231—3)
dš Alojzij Korsikai			H
Glavna proilajalnica: Tržažka cesta 10 poleg o. kr. glavne tobačne tovarna.	Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v L J u b 11 a nI.	Poddružnica: Šelenburgove ulico 6 vis-i\-vin o. kr. polt. in tolograf. uradu.	
Podpisanec se ponižno priporoča castitemu p. n. občinstvu za izdelovanje svežih iopkov in venoev sa grobe ln mrliče, m trakevl mnogovrstnih barv in baž ter z napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih venoev
od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridelanih, ali pridobljenih iz tacib krajev, da jim naše podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da je smne. ker sicer ne more jamčiti, če je za naše kraje. Pariška iu francoska semena sploh neso za naše kraje. Podpisanec moro jamčiti, da SO semena njegova pristna in kaljiva.
Podpisanec prevzema tudi klnoanje grobov in sploli vsa dela, spadajoča v stroko njegovo, ter jih izvršuje hitro, fino in po najnižji oeni. Pri njem dobivajo se tudi raznovrstne rastline in ovetlioe v lonolh.
Za obilno nnročevanje priporoča se
z odličnim spoštovanjem
(143—28)
Alojzij Korsika,
ima dvakrat toliko redilnih sno vij kot riž, je za juho, mlečne in mesnato jedi, sočivje i. t. d. porabil iva, kot najboljše in najzdravejšo ter najcenejše živilo priznana in se dobi v skoro vseh prodajalnicah za moko in špecerijsko blago. Kuhamke buk v« /iinIo h| In
Bratje ffirscMeld & Co.
b. kr. priv. tovarna za „zeo", ječmenček In phani grah. aĐiaa&evjt XX. (28—9)
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (874-13)
50.000 kilo.
Dobiva se v vseh speoerljskih. delikatesnih prodajalnioah m kondltorijah.
Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO.
Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, <la na Dunaji nemamo urada za prodajanje vozovnic. V^alillo, ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode ISrt'iiM'iiNke, je par. > Novi brzovozni parobrodi iz SSi^iiMim v Imrr.ku vozijo le 8 dnij. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške do  Hrcii-i<kiiai*    Ne kupujte od Dunajskih/sleparjev vozovnic za parobrode.
V  Hrc>iiltkiili, marca mes^ea 1891.
vozovnice
(210—5)
Severonemški Lloyd.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noili.
Lastnina in tiak .Narodne Tiskarne".