287
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Od Negove blizo Radgone Staj. 1. sept. Fi. S. W.#) — Dovolite mi, drage Novice! nektere reči v spomin vzeti,
*) Nam bo drago,                                                                     Vred.
kako v okolici ščavenske doline z Dami stoji. Prizanesite nam, ako vam iz našega kraja malo kaj dobrega in veselega oznaniti imam. Kakor je od ondot slišati, je tudi pri nas velika suša. Vse si ljubega deža želi; pa žalibog, nemore-mo ga pričakati, zato so skorej vsi studenci vsahnili. Prijetna Ščavnica, ki nam je onda prelepo dolino in seno-žeti blagodarno namakala, zdaj od suše prazna hira, in sem ter tje se najde pocepanih rakov in rib obilno ležati. Namesto vsahnjenih studencov nam je pak mila narava tukaj žlahnih slatinskih vrelcov po vsi doliui podarila, kteri pre-bivavce tukajšne okolice razveselujejo in okrepčujejo. Posebnega spomina vredna je poleti mnogo obiskana slatina v Ces lovcih, ktere se vsako leto po 1000 steklenic na vse kraje razvozi; za ktero prebivavci ondotne vasi po 600 do 800 11. sr. dobivajo. Kaj lep denar in pomoč za te vaščane. Ljudje v ti okrajini bi bili sicer zdravi, ko bi jih v protiletji ne bile koze (osopnice) uadležvale, zdaj pa huda griža, ktera je skorej koleri enaka, kar bolnika tudi k kerv-nemu bluvanju žene. Spod Radgone okoli Kapele proti sv. Križu ta grozna griža hudo po vaseh razsaja, ter mnogo otrok černi zemlji vzročuje.
Ozimina bo nas mogla lokote rešiti, ker jari pridelki slabo obetajo. Repa in ajda se kiaverno deržite; turšica je po senčnih krajih kaj lepa, le po solnčuih njivah je popolnoma zagorela. Zelje je slabo, in še tisto žugajo hude bolhe pokončati. Proso je sem ter tje boljše, samo da ima male late, tedaj tudi nič zdačno ne bo. Ker zelenjadi povsod manjka, sekajo neki kmetovavci zelene veje iz drevja za klajo svoji živini. Cena goveje živine vidoma pada, zato že nekteri mesarji funt mesa po 6 kr. sr. sekajo. Proti pekočemu solncu stoječe se drevje s sadjem vred po nekterih krajih od vročine na korenu suši. Rani krompir je sicer lep, al le malo se ga nakoplje; pozni bolje obeta, in bolezni na njem ni viditi dozdaj. Zimski lan je bil v nekterih okolicah prav lep, le poznjaka ni najti nikjer. S senom so ljudje tako zadovoljni, le za otavo bo joj, razun na senčnih krajih, kjer bode srednji pridelk. Zato gre cena klaje vedno više; in pravijo celo, da se cent sena že po deset dvajsetic prodaja. Revne čbelice tudi silo terpijo, ker jim manjka vlage in cvetlic; pravijo, da jim cveteča ogeršica tudi škoduje.
Kar naše vinograde zadeva, še dozdaj prav lepo stojijo, samo da jih je blizo Lutomera pa nekterih krajih huda toča grozno pokončala. Grojzdje se nektero že mehči, nektero je pa drobno, terdo in sparjeno od velike vročine; in ako ravno je zajic pozimi veliko tert in drevesic poškodoval, nam je ters vendar lepe rozge pognal, na kterih obilno grojzdja visi. Za vino se cikdo ne oglasi, zato je cena na •20—30 fl. sr. niže padla. Vinsko posodbo so v sprotiletji drago deržali; zdaj je pa sodarjem drugo pokazalo, ker cena od dne do due se zmanjšuje.
Nova še dozdaj pri nas neznana nima je prišla v naše gojzde. Na milijone in milijone gladovnih, zelenih go-senc se je od nekod priteplo, ki žugajo naše hojove gojzde čisto pokončati. Al se bo naše lepo hojovo (^borovo) drevje po tem merčesu posušilo ali ne, kaj si kdo misli od te nesreče?
Zavoljo teritve, s ktero se ravno zdaj ženske pečajo, naj še nekaj naznanim. Nesreča, ki se je pri nas pripetila, naj ljodi uči, de bodo pri tem delu bolj previdni. Neki kmet je najmre lan na svoji peči v hiši sušil, ker mu je v su-šivnici prostora manjkalo. Od prezlo zakurjene peči začne lan tleti. Kmet sam v hiši spi. Od dima se sprebudi, skoči iz postelje in meče goreče snope lanu s peči na tla; ne gleda pa kam jih meče, ker je še v jutro zarano tema bila. In prigodi se, da je en snop ravno na otroka padel, ki je v zibelki spaval in tako ob življenje prišel.
Slednjič še slišite žalostno novico, ki se je nedavno pri sv. J. v Slov. Goricah primerila. Neki 20 let star fant je neko nedeljo med rano službo božjo neko mlinarco in kmetico s sekiro usmertil in verh tega še z nožem prebodel. In ko je tam 85 fl. sr. vkradel, gre k pozni službi božji k
288
ev. M... Po poldne tistega dneva in celo noč je potem v kerčmi pijančeval; čez nektere dni zasačen se je vsega krivega spoznal. — Hudodelniki se pri nas grozno množijo, za kazen malo marajo, ker se sami tolažijo, da jim v ječi boljše gre kakor zunaj, rekoč: v ječi nam ni treba delati, tam dobimo svojo dobro hrano in streho zastonj itd.
Iz Beršeca primorske Istre. 5. sept. — Zadnje dni unega in perve dni tega mesce nam je dobrodarni Bog vendar toliko dežja poslal, da nimamo več suše, ktera nam je letos veliko škodo storila. Grojzdje je ostalo drobno, koruza se je preveč zadušila, ajde ne bo, čbelice so žalostne. Po nekterih krajih Istre pa, kjer je deževalo o pravem času, se ljudje ne morejo prehvaliti z dobro letino, kakor na priliko v Cepiču, kjer je velika povodenj mesca julija veliko škode za takrat, pa tudi na drugi strani za naprej veliko koristi prinesla; tukaj so poljski pridelki obilni, da že 6—8 let ne tako. Pa obilosti vina se le malo čuje po Istri, kjer ga je suša in bolezen (pepel) prestrašila. Po kvatrih mislimo začeti tergatbo; dobra in sladka kapljica mislimo da bo, kakor po navadi vsako bolj suho leto; ako bo manj mošta od lani, bo pa bolji. Sedaj broskve (Kohl, ital. verza) sadimo, ki pri nas čuda čuda zaleže kmetiču za hrano, skuhana, drobno zrezana z enmalo krompirjem in dobro zabe-ljena z oljem ali špehom. — Ali se bo Poreška škofija zjedinila z Ter žaš k o- K oper s ko ali ne, se še nič gotovega ne ve, čeravno se mnogo o tem govori in pretehtu-je; v kratkem mislimo pravo zvediti. Sliši se, da Porečani mislijo z veseljem na ljubeznivega gosp. dohtarja Buona, Goričana, nekdanjega špirituala in profesorja v seminarii v Gorici in sedajšnega profes. v Solnogradu. — S preserčnim veseljem moram še povedati, da nas je nedavnej slavnoznani vrednik „Slov. Prij.u in katehet v Celovcu gosp. A. Ein-špieler na svojem potovanji po Istri obiskali.
Sajovec Jakob.
Iz Ljubljane. Po novi postavi (glej „Novicea list 55. in 56.) osnovane konjske premije se bojo za krajn-sko deželo letos delile v Kranji in sicer 24. dan tega mesca. Radovedni smo, ali se bo dosti lepih kobil prignalo na premijšče.