UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici «*va Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
Leto m. Štev. 31
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SRfEDO
Poštni ček. račun št. 9 - 17768	—	Poštnina	plačana
v gotovini - Sped. in abbonamento postale II. Oruppo
GORICA DNE 30. IULIJA 1947.
Cena L. 10
,P0 TEM SE SPOZNAJO
otroci bo| in otroci Mimi “
(1. Jan 3, 10)
Med našim zbeganim in preplašenim ljudstvom vstajajo vedno novi preroki in zahtevajo od njega, da jim v imenu neke e-ciinosti ali enotnosti sledi. Ljudje, ki so povzročili našemu ljudstvu že toliko nepopisnega gorja na duši in telesu, za čas in večnost, si nadevajo vedno nove krinke in izmišljujejo vedno nova imena in gesla, da bi zape-jjano ljudstvo vedno znova speljali na svoje pogubne poti.
Naše krščansko ljudstvo pa Oiora imeti že toliko razsodnosti, da po tolikih razočaranjih in bridkih izkušnjah prav nič več ne dvomi, kakemu voditelju naj zaupa in katerega naj odločno zavrne, — kak list naj bere 'n kakega naj pahne od sebe, ee-|U(h se mu predstavi v še tako lepi — morda ukradeni — obleki 1,1 če mu govori tudi še tako sladke besede.
Od tam, od koder prihajajo že več let le grožnje, nasilje, potvorbe resmice in grobe laži, hujskanje k sovraštvu in grdo obrekovanje ter prostaške psovke, ne Pričakujmo nič dobrega, četudi zdi, da se je volk prelevil v |aftnje. V spreobrnjenje zločinca oomo verovali, ko bo svoje hudo
bije priznal, obžaloval in zanje tudi pokoro delal. Zlobnež pa, ki se vkljub vsem zlim dejanjem dela, da je bil vedno največji poštenjak in daleč proč od hudobnežev, je še mnogo nevarnejši od tistega, ki brez sramu javno kolje in mori.
Mii se držimo besed velikega ljubljenca Jezusovega sv. Janeza, ki piše v svojem 1. listu: »Nobeden m iz Boga, kdor ne dela pravice in kdor ne ljubi svojega brata. Zakaj to je oznanilo, ki ste ga slišah od začetka, da se ljubimo med seboj. Ne, kakor je bil Kain iz hudobe in je ubil svojega brata. In zakaj ga je ubil? Ker so bila njegova dela hudobna, bratova pa pravična.
Ne čudite se, bratje, ako vas svet sovraži. MI VEMO, DA SMO PRIŠLI IZ SMRTI V ŽIVLJENJE, KER BRATE LJUBIMO; KDOR NE LJUBI, OSTANE V SMRTI. Vsak, kdor brata sovraži, je ubijavec, in veste, da noben ubijavec nima v sebi večnega življenja.«
Mi smo vedno obsojali zmoto in hudobijo ter svarili pred njo, a pravtako smo vedno oznanjali ljubezen do vseh, tudi do ljudi v zmoti in do nažih sovražnikov.
To vam je najboljše poroštvo, da ste na poti življenja, ako nam zvesto sledite in se od nikogar ne daste zbegati, da bi zapustili pot, ki vam jo kažemo.
L. R.
Sv. Katarina Labo ure
V nedeljo 27. julija je bila proglašena za svetnico bi. Katarina La-boure, sestra usmiljenka, ki so ji je Marija prikazala leta 1830. in ji naročila, naj da kovati čudodelne svetinje. Sedaj jo Marija poveličala to svojo zvesto služabnico pred vsem svetom, ko ji je pomagala, da jo je sv. Cerkev proglasila» za svetnico. Ob tej priliki so slov. lazaristi v Rimu izdali posebno knjigo: »Čudodelna svetinja in sv. Katarina Luboure«, kjer je opisano njeno življenje in zlasti. Marijina prikazovanja ter čudežna pot čudo-tielue svetinje. Knjižico dobite v Katoliški knjigarni za 40 L,
Sv. Katarina je zadnja v vrsti svetniških proglašenj v tem letu, ki se po vsej pravici lahko imenuje leto svetnikov.
Cerkev in nacionalsocializem
V ital. jeziku je izšla knjiga »Nacionalsocializem in sv. stolica«. V knjigi je jasno pokazano, kakšno je bilo razmerje med Hitlerjevim režimom in Vatikanom. Branje te knjige bi zelo prav prišlo vsem, posebno tistim, ki še vedno natolcujejo o nekem sodelovanju med nacizmom in sv. stolico.
Kmet in knez
Ustoličenje knezov na Gosposvetskem polju po rokah slovenskega kmeta je običaj, ki skoro nima para v svetovni zgodovini. Na ta običaj opozarja članek Bogomila Vožnja ka v listu Osservatore Romano 13.
O 1KL IM O V SVET
PROCES PROTI RAINERJU V Ljubljani. Od 11. do 19. t. m. se Je vršila v Ljubljani pred vojaškim E°dišeem razprava proti 14 visokim Nacističnim osebnostim, ki so med a«mško zasedbo imele v Sloveniji 2elo važna mesta. Med njimi je Friedrich Rainer, bivši koroški gau-leiter in visoki komisar za Jadranko Primorje. Imenovani so bili obtoženi težkih zločinov, ki so jih med v°Juo zakrivili med slovenskim nabodom. Izid razprave je bil sledeči: ^ jih je bilo obsojenih na smrt (7
2 obešenjem, 5 z ustrelitvijo), 2 na Prisilno delo.
PREDSEDNIŠKO NASLEDSTVO
V	ZDA. Z zakonsko odredbo se je v nekoiliko spremenil način Predsedniškega nasledstva Dosedaj Jo predsedniku, ki je umrl ali poslal nezmožen vladanja, sledil podpred-^'dnik (tako je Truman nasledil Umrlemu Rooseveltu), temu pa zunanji minister. Odsedaj pa je red sledeči: podpredsednik, predsednik zbornice, predsednik senata, zunanji minister.
SOVJETSKE ČETE V ZAPADLI OGRSKI. Associated Press po-r°ča, da so sovjetsko oblasti ukazala madžarski vladi, naj jim stavi takoj na razpolago 120 vlakov za Pi^voz-čet od vzhodne meje v zapa-dne predele Madžarske. Omeigom vlaki lahko prepeljejo 40 tisoč oboroženih vojakov.
ČISTKA V ZDA. V ZDA so hoče vlada otresti vseh komunističnih in fdokomunističnih uradnikov in za t(J je začela temeljito čistko. Prvih uradnikov je bilo razrešenih ^lužbe radi »nelojalnosti« do vlade A, Največ uradnikov jo bilo odpuščenih iz vojnega ministrstva.
položaj v grcui je vedno
)0'j napet. Pred dnevi je močna u-l’°i'oiška skupina vdrla iz Albanije tla grško ozemlje in skušala zavzeti me»to Koni ca. Grška vojska je u-kormike zavrnila in razbila. Zdi so, ^a se uporniki pripravljajo, da okli-(ftJo »svobodno vlado«. Modtem sn ai’etacije komunistov nadaljujejo.
INDIJSKA NEODVISNOST. -Britanska spodnja zbornica je odobrila zakonski načrt, po katerem se bosta v Indiji s 15. avgustom ustanovila dva dominiona: Hindustan s hindujsko večino m Pakistan z muslimansko večino.
MADŽARSKE VOLITVE se bodo vršile 31. avgusta Vse kaže, da se bodo odigrale po načinu »svobodnih« volitev; ki j« v modi pri »progresivni demokraciji«.
POKOLJ MINISTROV V BIR-MAN1JI. Nenavaden atentat se je izvrštil v britanski Birmaniji. Ko je bil ministrski svet zbran na seji, je vdrlo v dvorano nekaj oboroženih ljudi lin začelo streljati na mini-tre. Potem so jo odkurili. Ubili so osem ministrov, dva tajnika in enega stražnika. Pokolj pripisujejo komunistični stranki, ki se povsod odlikuje z nasiljem.
NEMIRNA INDONEZIJA. Holandska. vlada je zgubila upanje, da bi so mogla pobotati z indonezijskimi republikanci in jo posegla po skrajnem sredalivu:	začela	je	s	si-
stematičnimi vojnimi operacijami proti indonezijskim četam;. »Times« piše gleue tega:	»Ponovni
izbruh sovražnosti med nizozemskimi silami na Javi in četami indonezijsko republiko jo obžalovanja vreden. Pred dvema tednoma je bilo še upati na sporazum. Toda na Javi in na Nizozemskem so nekateri krogi, ki nasprotujejo vsakemu kompromisu in mislijo, (la bi z zavlačevanjem minila potrpežljivost nasprotne strani. Nizozemska vlada je oči vidno prepričana, da je edina pot za zadovoljivo ureditev, če indo nezijske fanatike prisili k temu, da postano izvajajo sporazum. Seveda je vprašanje, ali 110 bodo z uporabo orožja dosegli nasprotnega učinka
Slovesna ura češčenja
bo v goriški stolnici na prvi petek 1. VIII. zvečer ob 9.15.
Duhovna obnova za može in. fante
bo pri Sv. Antonu v soboto 2. VIII, »večer ob 8.30. Pridite vsi!
to je, da bodo tako okrepili tiste krog«, ki nasprotujejo sodelovanju z Nizozemsko.«
»ZBOGOM SVOBODA«. Pod tem naslovom piše »Daii Telegraph« o volitvah ni Madžarskem in pravi med drugim: »Po novem voli vnem zakonu mora vsak nov ali neodvi sen kandidat predložiti 3000 podpisov in verodostojnost vseh teh podpisov mora overoviti notar. Tako bo spet ena država dobila »demokracijo s preprosto metodo izključevanja vseh, ki niso lutke komunistov.« — Povejte, ah so ali niso zločinci tisti, ki z lažmi in pod raznimi krinkami narodnega osvobojenja in enotnosti pripravljajo narodom rdečo suž-nost?
JOHNSON PRED VARN. SVETOM: »Tu so mnogo govorili, večkrat celo v ostrih izrazih, o monar-hofašizmu, kakor da bi to bda edina oblika vlade, nesprejemljiva za druge narode. Tekom zadnjega leta pa jaz nisem slišal za nobeno dejstvo, ki bi kazalo, da obsitoji v Albaniji, v Jugoslaviji ali v Bolgariji le najbolj skromna politična ali civilna svoboda. Moui se zdi, da oblika vlade nima prav nič opravka s tem, kar je zadaj za njo. Tudi če je vlada Grčije monarhična, s toni še ni nujno, fašistična Ti dve besedi nista nujno sinonima. — Nasprotno pa je diktatura vedno diktatura, pa naj bo že kakršen koli naziv, ki ji (ja hočeš dati.
»Združene države no goje prav posebnih simpatij za grško vlado kot tako. Toda Grčija ne predstavlja grožnje za mednarodni mir, medtem ko po našem mnenju njeni sosedje na severu predstavljajo grožnjo za mir v pogojih, ki zdaj prevladujejo.«
Huda nesreča
V	Albengi blizu Gonove so bili o-troei v počitniški koloniji. Z učite-lijeami so šli na morje z barko. Tri sto metrov od brega so zadeli na steber iz cementa, ki je bil skrit pod vodno gladimo. Barka še je zaradi sunka prevrnila in otroci so padli v vodo. Od 82 otrok jih je 44 utonilo.
jul. t. 1. Avtor z veliko vestnostjo opisuje ves obred ustoličenja in poudarja njegov pomen za slov. zgodovino. Sploh opažamo, da ta u-gledni list obrača -v zadnjem času precejšnjo pozornost slovenskemu narodu in mu moremo biti le hvaležni, da nas vsako toliko predstavi velikem svetu s stvarmi, ki so nam
v	čast, ko se ta mora tolikokrat u-staviii ob jugoslovanskih narodih s poročili o dogodkih, ki so nam le v sramoto.
Papež za ital. otroke
Papeževa podporna komisija si je letos v Italiji nadela nalogo, skrbeti za šolsko otroke med počitnicami. V ta namen je ustanovila v vsej Italiji kolonije ob morju, v hribih ter doma. Vsoti otrok, ki jih je na ta način sprejela PPK v svoje kolonijo, jo .847 tisoč. Stroški pa znašajo pet milijard in pol lir. Ta denar so darovali papežu v ta namen po večini verniki iz prekomorskih dežel. Italija res posebno veliko dolguje sv. očetu in vkljub temu je tudi v tej deželi toliko brezbožue-žev, ki sv. očeta preklinjajo.
Čudna so pota božja
Ko je padla atomska bomba nad japonsko mesto Nagasaki, je postala njena žrtev tudi družina katoliškega profesorja Petra Jšibaši. V hipu je zgubil ženo in 4 otroke. On sam s 3 otroki je ostal slučajno živ. Bomba je prizanesla tudi »Mestu Brezmadežne« (Mugenzai no Sono), katero jo ustanovil poljski frančiškan p. Kolbe. V zavodu, ki je bil prej namenjen le tiskovni propagandi, so nastanili sirote iz Nagasakija. Tedaj se jo Peter Jšibaši priglasil, naj ga sprejmejo v noviciat očetov frančiškanov. Očetu sta sledila oba njegova sinova in hči, ki jo šla k sestram Bremadežnega Srca Marijinega. Tako se sedaj nahajajo oče in oba sinova v noviciatu zavoda »Mugenzai no Sono«, hči pa v samostanu.
Egipt in sv. stolica
Prvikrat v zgodovini je Egipt zaprosil v Vatikanu, da bi navezali med seboj normalne diplomatske stike. Državno tajništvo je odgovorilo, da z veseljem jemlje to na znanje in da želi oimprej izmenjati diplomatske zastopnike.
Kako čudno! Stare, priznano katoliške države, kot n. pr. Poljska, so pretrgale diplomatske stike s papežem, mohamedanski Egipt jih pa hoče navezati.
Kazen izobčenja
radi ugrabitve podobe svetogorske Matere božje
Z latinskim ediktom z dne 24. Vil. 1947 jo prevzvišeni gospod msgr. Karol Margotti, . knezouad-skol' goriški, zagrozil z izobčenjem ustim, ki sedaj hranijo podobo bi. Ilovice s Svete goro, ugrabljeno iz stolno cerkve dno 7. junija t. 1., ako jo do G. avgusta t. 1. ne vrnejo njenemu svetišču ali nadškofu samemu.
Da krivce zadene ta kazen, ne bo i otrebua nobena nadaljnja izjava cerkvene oblasti.
Pismo iz Belgije
Oglašamo se tudi mi, ki nas je kruta usoda pognala iz uuše ljubljeno dežele. Doma so nas mnogi naziva! i reakcionarje. Mi nismo bili reakcionarji proti kakemu dobremu prizadevunju in no bomo, pač pa smo bili in bomo pošteni in zavedni Slovenci, ki ljubijo pravico in resnično demokracijo, ne pa nasilja in izdajstvo, radi katerega smo že dosti pretrpeli. Rajši kot bi
10	še nadalje prenašali, smo se u-maknili, da si v tujmi poiščemo boljše življenje in da vsaj od rodnih bratov ne bomo več zaničevani, kot smo bili doma. Ko smo s težkim srcem zapuščali ljubljene domove, so nas spremljali temni pogledi in zaničljivo pripombe, češ da naj sile gremo s težkim garanjem kruh služiti. Nismo odhajali z mislimi, da bomo kje živeli broz dola kot kaki gospodje ali funkcionarji. Zavedali smo se, da si bomo morali kruh sami služiti. In dosegli smo, kar smo želeli, ko smo odhajali od doma.
Dobili smo delo, s katerim si pošteno služimo kruh, in kar je še več vredno, je to, da uživamo popolno svobodo in mir. Težko nam je pri srcu ob misli, da bi ravno tako v miru lahko živeli v naši domovini, katero resnično ljubimo iz vsega srca. Tolažimo se pa z dobrim upanjem, da se bomo vrnili in uživali srečo in mir na naši rodni grudi, ko tam ne bodo več nosdi veliki zvonec nam nasprotni elementi.
Pozdravljam« vso poštene Slovence! (Sledijo podpisi fantov, kii jih najdete med darovalci za list)
perjanico
Ko g-ledam birmance, ki se v p ražnjih oblekah predstavljajo škofu za sv. birmo, mi misli uhajajo v lepa leta mladosti, ko sem bil birmanec jaz sam.
Prva moja skrb je bila tedaj, da sem se pridno učil, kajti naš župnik je precej zahteval od nas, čeravno smo bili mnogi, ki nismo bili stari nad deset let. Z veliko marljivostjo sem se pripravljal na izpit iz kr-šanskega nauka, da bi ne bil »škar-ta«, kakor smo rekli tistemu, ki birmskega listka ni dobil. Vprašan sem bil tri evangeljske svete in osem blagrov, ki jih jo Jezus oznanil v pridigi na gori. Odgovoril sem gladko. Ves srečen sem bil, ko mi jo župnik naročil, naj pridem po listek k njemu na dom, čim mu bom znal povedati tudi ime in priimek svojega botra.
Moja druga skrb je bila namreč izbira birmskega botra. Vsi so ga že imeli, samo jaz ne. Ponujala sta se mi dva, da mi bosta birmo »zavezala«. Pri nas birmo »vežejo«, ke> boter preveže birmancu maziljeno čelo z belim svilenim trakom.
Oba ponudnika, moj ded in moj ujec, sta bila vrla moža. Oba sem
imel rad. Zato mi je bila izbira tem težja
Ded me je skušal pridobiti, da bi 1’jega izbral za botra, s tom, da mi je za birmanski dar obljubil živo jagnje in še zlat cekin povrhu. Ujec pa mi je obet-al klobuk s perjanico za zelenim trakom, prav tistega, ki je bil v klobučarjevi izložbi postavljen na ogled.
Živo jagnje jo bilo za mene mestnega otroka neuaj posebnega, saj ga nisem videl drugje kot v šolskem belilu. Kako rad bi bil dejal svojemu dedu: »Oče, vi mi boste birmo zavezali!« Toda nisem mu rekel, ker me ni nič manj vlekel klobuk s perjanico za zelenim trakom v klobučarjevem oknu, pred katerim sem ga spet in spet ogledoval in ga v mislih že imel na svoji glavi. Ako bi se dalo, bi imel najraje oba, doda in ujca, za botra. Tako bi dobil dvojni birmski dar: živo jagnje ter cekin povrhu in klobuk s perjanico za zelenim trakom.
Dopovedali so mi. da dveh botrov pri birmd ne morem imeti, kakor sem jih imel pri krstu. Verjel sem in odločiti sem se moral za enega : li za drugega. Koliko sem trpel v listih dneh, ko sem so odločal!
Stran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev . 31
Končno sem se odločil za ujca, bi mi jo tako zelo ugajal.
Presrečen seru bil, ko mi je ujec na dan birme prinesel klobuk zavit v bolem svilenem, papirju. Posadili so ga mi na glavo. Ko som se pogledal v ogledalu, se mi je zdelo, da niti škof s škofovsko mitro na gla-
vi	no more biti bolj srečen kot jaz v novem klobuku s perjanico. Za birmo sem bil nov od nog do glave, vendar veljal je nekaj samo klobuk. Imel je v mojih, očeh večjo vrednost kot jagnje in zlat cekin in še marsikaj drugega povrhu.
V novem klobokn me bodo oni videli in rekli. »Glejte ga, dečka, ki ima klobuk s perjanico za zelenim trakom; to je fant, ki se postavi in nekaj velja!«
Tako sem sanjal...
V mladi duši je bujno poganjal plevel napuha in gizdavosti. Treba
ji je bilo zdravila. In zdravilo je kmalu prišlo.
V.nedeljo po birmi sem šel k sv. maši. Zaljubljen v svoj klobuk sem ga pozabil sneti z glave, ko sem prestopil cerkveni prag. Moško sem koračni pi'ed veliki oltar. Ondi sem se vstopil v vrsto, seveda s klobukom na glavi, da bi vsi videli mene in moj klobuk.
Nepričakovana kot smrt • mi od tirani prileti krepka zaušnica. Ojoj! Klobuk mi pade z glave na umazana tla. Naglo ga poberem. Bil je zmečkan in prašen. Solze pa so mi ovlažile oči.
Ob gorki zaušnici ih umazanem klobuku je začela v meni delovati milost Sv. Duha, ki sem ga pri sv. birmi prejel. Nič več nisem bil zaljubljen v klobuk s perjanico za zelenim trakom. Tudi se ne spominjam, da bi se kdaj pozneje čez mero zaljubil v kako drugo posvetno reč.
DOMAČE NOVICE
Sv. birma
V	soboto 2. avgusta no bo sv. birme, ker je prevzv. g. nadškof odsoten.
Pač pa bo sv. birma spet v soboto St avgusta ob 9.30 v nadškofovi kapeli. V nedeljo 10. avgusta bo birma v San Lorenze dr Fiumieollo po sv. maši, ki se bo darovala ob 10.30.
Otvoritev »Slovenskega sirotišču« v Gorici
Popravila v Sirotišču se bližajo h koncu. Priglasrtve za deški in dekliški oddelek smo začeli že sprejemati. Naj se torej prijavijo vsi, ki bi hoteli gojence in gojenko zaupati Sirotišču v Gorici, ulica Don Bosco 28, da se jim naznanijo pogoji.
KOZANA
Umrla je Katarina Drnovšek. Priredili smo ji lep pogreb v nedeljo u>. julija. Bila jo članica Marijine družbo za matere in je prva, ki se je po ustanovitvi poslovila od nas. Razžaloščeha M. dr. se zahvaljuje vsem, ki so so v obilnem številu u-aeležili pogreba. Rajuici Bog daj večni miri
ŽABNICE
Lenarimo no; vso jo zaposleno na polju, pri lesnih delih, zlasti pa se jo začel sedaj čas košnje, ki traja pozno v avgust. Nekateri gospodarji so se kljub težkim časom lotili popravila svojih hiš, toda na svojo stroške, kor tu nismo tako srečni, da bi dobili kaj od »strica iz Ameriko«. Precej naših deklet je odšlo na delo v Švico, ki je ob sedanjem razmerju lire in franka nekak raj za Italijane. Te dni odide tudi nekaj fantov. Sliši se pa tudi, da so se nekateri javili za Argon timi j o.
Na večer pred sv. Janezom Krstnikom so po stari navadi zagoreli tu in tam po dolini kresovi; škoda, da jo mladi rod opustil navado metanja »šib«. (To so suha, s smolo prepojena smrekova kolesa, ki so jih fantje zažgali ob kresu in nato ob primernih rekih in pesmih zagnali v dolino, da so iskro pršalo na vse strani.)
Otvoritev božje poti ua Sv. Višarjah
Na dan sv. Janeza Krstnika pa je bila slovesno odprta višarska božja pot. Poromali so gor kot prejšnja leto pred vojno domačini iz Žabnic, Ukev in Ovčje vasi. Ude ležbo smo pričakovali večjo iz hvaležnosti do Marije, ki nas je obvarovala večjih nesreč med vojno.
Govoril mu je njegov profesor. Čeprav tako blizu doma, mi bil obdan od domačih, od sorodnikov, od prijateljev in znancev iz domače fare. Otožno so zrle novomašnikove oči daleč doli v dolino, kjer je njegova rojstna fara v duhu in nemo prisostvovala prvi sveti daritvi svojega »gospoda«.
Kdaj so bo Slovencem izpolnila želja, da se bodo lahko na Sv. Višarjah, tej mejni točki Slovanov, Romanov in Germanov, spet sestajali svobodni in prosti vsega nasilja?
Ali bo mogla to doseči »Soča«, o kateri pravijo, da se zanima tudi za nas? Ali pa želi morda pripraviti pot tistim, ki bi vzeli svobodo še tisti peščici Slovencev, ki jo danes uživa?
SMAST PRI KOBARIDU
Po kratki in mučni bolezni je 11. t. m. preminul Šoštarjev Jože. Vsi obžalujejo prezgodnjo smrt tega nadarjenega, in podjetnega fanta ter velikega narodnjaka. Veličasten pogreb pri Sv. Lovrencu je naslednjo nedeljo izpričal njegov ugled v vsej okolici. Izražamo sožalje domačim, njegovi duši pa voščimo večni pokoj.
Nov list
Pred nami leži prva številka »Soče«. Naslovna stran prav jasno po-
Krščanske ženo!
Podpisani odbor, ki si prizadeva za obnovitev krščanskega življenja v slovenskih družinah, Vas vljudno vabi, da se polnoštevilno udeležite duhovna obnove, ki bo pri Sv. Anic nu na trgu istega imena v sredo zvečer ob 8.30.
fridite, da bomo v skupni molitvi in premišljevanju klicale božji blagoslov ua svoje domove!
Odbor duhovne zveze krščanskih žen »Vrnimo družine Kristusu/«
risa Franceta Bevka priča, da bodo listu nadeli novo krinko narodne enotnosti, progresivne Iažidomokra-eije in ljubezni do vseh Slovencev tja do Kanalske doline, da bi naše prevarano ljudstvo znova prevarali, kot so prevarali verne Slovence z večino partizanov vred v letu 1942 prvi komunistični propagandisti iz Kranjske z rožnim vencem v roki.
List kaže neko prav posebno zanimanje za Beneške Slovence. Pred kratkim so se izrazili njih najodlič nejši predstavniki tako:	»Slovenci
se niste mogli predstaviti našemu ljudstvu v grši luči, kot ste to storili s svojo O. P.«
Slovenci, ki hočejo, da bi vsi slovenski Primorci veljali za brezbožne in nasilne komuniste, ki nosijo odgovornost za vse grozote 1. 1945.
Bovec 24. VII. 1947.
Dragi Žel"!
Po srečni vožnji an hoji in mar-sikakem obisku som prispel do Bovca in sedel pred gostilno dobre gospo mame M. M. (zakaj bi neimenovane označevali le z N. N.?). Komaj sem so nekoliko odpočil in okrep čal, ko je pridrvela na trg skupina turistov in turistinj z rdečimi robci in pentljami z Rombona in z glasnim krikom zasedla dve inizi nedaleč od mene. Tovariši in tovarišice so bili zelo žejni in so postali nepotrpežljivi, ker ni hotelo priti na mizo mrzlo pivo tako hitro, kakor so si želeli. Vrla gostilničarka in njena hči, kateri so prav ta dan nosili šopke za god, sta so pridno vrteli okrog gostov, ki se jih je nabralo izredno veliko z vseh koncev in krajev poleg običajnih vojakov in letoviščarjev. Ko sem opazil zadrego, sem se ponudil za pomoč in gospa je ponudbo rada sprejela,
»Če ste pa tako prijazni, bi vas prosila, da nesoto ta veliki pladenj piva tisti pravkar došli družbi deklet in fantov, da se umiri.«
Dragi Žel', ne pričakuj, da je bil moj prvi natakarski nastop mojstrski, kajti noben mojster na pade z neba. Prav za prav je zame poniževalno, kar ti bom poročal, toda jaz se ne bojim ponižanje in sramote,
ako morem tako koga spraviti v dolilo voljo.
Torej vzel sem pladenj in z veselim obrazom šel k veseli in prešerni družbi. Steklenice, ki aom jih bil najprej odmašil, som nesel k tistemu, ki se mi je zdel najvišji izmed »enakih«. Toda jaz, uboga neroda, sem pristopil z desne strani. Ko sem hotel steklenico postaviti pred poglavarja omizja, sem z rokavom zadel ob drugo steklenico. Obšla me je groza in takoj sem segel po steklenici, da so ne zvrne. Pa — jojme-
Urf} Id Že:
ne! — že se je zamajal ves pladenj s steklenicami vred, ki so začele 1'rle-
li	na vse strani. —- Prej vesela družba je zdaj prestrašena dvignila roko. — In steklenice ledeno mrzlega piva so končale deloma v rokavih in žepih tovarišev, deloma v bluzah tovarišic, deloma kot živi studenčki sijajnega pdva ua mizi in pod njo, deloma v črepinjah.
Lahko si misliš, kako razburjenje je nastalo in kako so številni prizadeti kar trepetali ob ledeni prhi piva.
Nekateri in zlasti nekatere so vstale in začele vpiti in se name jeziti, druga pa — se razume — so pokali od smeha. Po meni bi bilot, ako bi so no bil oglasil eden naj vel j cv-. nejših, ki je dejal:
»Tovariši m tovarišico! To je sijajno!! Kar se je tu zgodilo, je krona našega izleta! Mi hodimo po novih, progresivnih poteh. Ali ni bilo primerno, da smo po tolikem potenju prišli pod edinstveno prho piva? Če hi bil ta tovariš to napravil preračunano, bi zaslužil posebno pohvalo in plačilo. Zdravo, tovariš Plešec!« mi je nai>il iz steklenice, ki jo je pobral s tal.
Vsi so pritrjevali in ameriški u-deleženei te komedije so rade volje 1 uravnali škodo, ki sem jo napravil. Pa še piti so mi dali v zahvalo.
Ledena kopel jo razgrete glave pohladila, da. je nastal po smehu in jezi — mir.
In jaz pravim, da se bo še macsi-kaka razgreta glava pohladila, ko doživi prho demokracije z ledenega severa.
Prisrčno pozdravlja vse
Tvoj Urh (Da so ne bo kdo jezil na Urha, naj povemo tistim, ki iščejo dlako v jajcu, da je zgodba v jedru resnična, a prenesena na drug- kraj. Urho-log.)
Številnejša pa je bila udeležba domačinov na god sv. Petra in Pavla, ko so poromali gor žabniški cerkveni pevci s svojo jievovodkiujo č. sestro prednico. Peli so pri dveh sv. mašah prav lepo.
Nova maša na Sv. Višarjah
Prvo nedeljo v juliju pa je bila v Marijinem svetišču nova maša mia-dega slovenskega novomašnika, ki je dovršil študijo v slovenskem bogoslovju v Brixen-u. Lepo so mu prepevali njegovi sošolci bogoslovci.
ve, kakšnega duha bo. Cene v treh valutah značijo, da bo iinel prost dostop v cono B in v vso Slovenijo. Tja pa noben neodvisen list ne sme. Torej je »Soča« od jugoslovanske vlado odvisen list. Smešno nizka cena za 8 strani v dveh barvah in s številnimi klišeji pove, da list ne bo živel od naročnikov in prostovoljnih prispevkov, ampak da ga bodo vzdrževali fondi za komunistično propagando.
Uvodni članek izpod peresa tovu-
in njih posledice, naj se oklenejo tega lista.
Značajni versko in narodno čuteči Slovenci pa že vedo, kako naj sprejmejo starega volka v novi o-bleki s plavo — no rdečo! — ovratnico brez rdeče zvezde v gumbnici.
Nov slovenski molitvenik
Prod nedavnim je izšel v Trstu nov slovenski molitvenik KRISTUS KRALJUJ, ki ga jo sestavil znani religiozni pisatelj dr. Ivan Vrečar. V Ljubljani je izšel pred
leti molitvenik »Kristus kraljuj« v več izdajah in je bil najbolj P1'1' ljubljen. Najnovejša izdaja je nekoliko spremenjena in prilagojena potrebam. Bilo je namreč potrebno obseg- nekoliki skrčiti zaradi velikih tiskarniških stroškov, vendar so vse važne in bistvene stvari Pr' votnega molitvenika ostale. Vernik bo našel v njem sv. maše za glavne praznike in za različne čase cerkvenega leta. Posebno pomembno je s* Primorsko tudi to, da jo v molitveniku mnogo cerkvenih pesmi z tanii.
Molitvenik prav toplo priporočamo, saj si katoličana brez moltveni' ka v roki pri sv. maši ne morem® misliti. Molitvenik nas uvaja v P1'1' srčojše občevanje z našim Bogom, nas spominja prošenj, ki jih čutinm vsak dan do Boga, pa jih morda ne znamo izreči, z molitvenikom v roki smo zbrani in bliže Bogu, P06®-
ZAHVALA
Družina Golja iz Smasti št. 24 se iivaljujo vsem, ki so počastili » kropljenjem, številnimi venci, Pe' vje, udeležbo pri pogrebu itd. spomin ua našega nepozabnega Jožeta-
bno pri sv. maši, ko v duhu mnog® bolj spremljamo Njegovo krvavo Daritev, ki se nekrvavo obnavlja, na oltarju.
Zato iskreno vabimo primorsko Slovence, da si molitvenik oskrbo-Oblika je lepa, tiskan je na tankem papirju, tako da nam na bo vzel dosti prostora in nam nikjer ne bo v napoto. Kupite ga lahko v katoliških slovenskih knjigarnah v Trstu ni Gorici.
Lepa prilika za prijatelje knjig
Lepo zbirko slovenskih knjig pr®' da slovenski študent, begunec, zar» di pomanjkanja sredstev pri nadaljevanju študijev. Kdo bi mu hotel pomagali? Informacije v uredništvu, kjer je na razpolago seznam knjig.
Darovi
Iz B. 50; Marija 200; Šempeter 400; naročnica iz Štandreža 250; sanatorij 100; N. N. 1000; N. N. KM dmžbemica D. K. v počastitev voditeljevega jubileja 500 L Bog povrni!
Iz Belgije so nam poslali 250 frankov sledeči izseljenci:	Jermol	Av-
gust in Oskar iz Tolmina; Lebnn Anton iz Poljubinja; Bogataj Mirko iz Cerkna; Simčič Leopold, Marinič Franc, in Anton Koncut iz Vedrijana; Zimic Ivan iz Deskel. Pozdravljamo jih in jim priporočamo, naj širijo naš list med Slovenci v Belgiji.
Darovi za »Slovensko sirotišče« v Gorici
Mesto venca ua grob pok. Alojzija Trpina v Števerjanu darujejo sorodniki 1000 L; proč. g. Ciril Sedej 500 L; Neimenovana dobrotnica 10dd L; preč. g. Alojzij Ličen, Logjm 1010 L; msgr. dr. M. Brumat 1000 L
Srčna hvala!'
Za Alojzijevišče
Iz Brcginja L. 1600; mati s Krasu L. 500.
Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S-
Hlapec
Ubogi hlapec se je zdrznil in prebledel kot stena, slišal je v zmedi polglasne vzklike, tu pa tam žvižge. Zdelo se mu je v omotici, da se vrti dvorana okrog njoga, in moral se je prijeti za naslanjalo stola, da ni omahnil. Zaslišal je zopet rezek glas, ki jo bral obsodbo. Glasila se je na pet let zap ira. Razsodba z neverjetno težko kaznijo ni več napravila na Ferjana tistega vtisa, kot bi bilo pričakovati. Prišel je ob svojo čast in dobro ime, kaj mu je bilo tedaj za vse drugo? Najljubše bi mu bilo; če bi ga obsodili na smrt. Nekaj časa je buljil topo in brezbrižno v tla in šele bo ga je sodnik vprašal, ali namerava vložiti proti razsodbi pritožbo, je prišel zopet k zavesti. Dvignil je pogled, se ozrl naokrog in rekel nato tako glasno, da so ga mogli razumeti po vsej dvorani: »Proti raz-» sodbi ne vlagam nobene pritožbe; kdor jo izvršil tako veliko tatvino, je tudi zaslužil svojo kazen! Toda ugovarjam proti sodnemu izreku samemu in prisegam vpričo vseh na-
vzočih, da sem nedolžen, kot mi jo Bog sam za pričo. Pred sodnim stolom božjim so bo to že izkazalo...«
Niso mu pustili, da bi dalje govoril. Dva orožnika sta ga vzela v svojo sredo m ga odpeljala iz ‘sodne dvorane. Zunaj na hodniku je nenadoma začutil dvoje rok na svojih in ko jo pogledal kvišku, je stal pred njim Bregar.
»Ferjan,« je rekel stari gospodar ganjeno, »no obupuj! — Vsi verjamemo, da si nedolžen. Ne bomo te pozabili m ne zapustili.«
»Forjan,« je rekel stari gospodar ganjena, »ne obupuj! — Vsi verjamemo, da si nedolžen. Ne bomo te pozabili in ne zapustili.«
Ferjan ni spravil nobeno besede iz ust, gledal jo le topo v zveste oči svojega sitarega prijatelja in gospodarja, kot bi njegovega govorjenja mti ne razumel; niti zahvala mu m prišla na jezik, ko sta ga orožnika priganjala, da gre naprej. Pozneje v ječi se je šele prav zavedal svojega položaja in tedaj so so mu ulile bridke solzo po licih.
Po Ferjanovi obsodbi so odšli
njegovi prijatelji in tudi večina prič iz Tihega dola žalostno domov. Od zadnje postajo so šli po poti skozi dolino posamez ali v manjših skupinah, ua večer pa so prišli zopet vsi skupaj v obcestni krčmi. Bregar jo sedel sam pri mizi, puhal goste oblake dima iz svoje pipico in mrkio gledal pred se. Okrog so so uatiho-mn iKimenkovali.. Tedaj so se zopet odprla vrata in v sobo je stopil Hudovernik z zadovoljnim nasmeškom na obrazu.
»Ej, zopet smo skupaj,« se je žabe hetal in hotel prisesti k Bregarju.
Ta ga je pa ošinil s prezirljivim pogledom, vstal naglo od mizo in sedel k drugi mizi s kozarcem v roki.
»Oho,« je osupnil možic, »kaj pa jo danes Bregarju? Saj vendar ne potrebuje cele mize zase?«
»Jaz ne,« je odvrnil ta rezko, »pač pa potrebuješ ti vso!«
»Čemu neki? Saj nisem tako širok.«
»Pa podlež si, nizkoten ovaduh in obrekljivec, poleg katerega ne more sedeti noben pošten človek!« je zarohnel Bregar. Skočil je zopet s svojega sedeža in stal visoko vzrav-
nan pred capljajočim možičkom; iz oči so mu švigali grozeči pogledi, obraz mu je srdito zažarel, ustnice pa so trepetale od razburjenja. Sicer mirnega in preudarnega Bregarja ni bilo takega še nikdar videti.
»Kaj? Podlež — obrekljivec?« je skočil tedaj možic pokonci, »to mi boš moral dokazati!«
»To si že sam dokazal danes pred sodiščem in je tudi vse napisano! S svojini nerazsodnim besedičenjem in zlobnim natolcevanjem si spravil- v sramoto in nesrečo nedolžnega, poštenega, mladega človeka!«
»Jaz?« se je hudoval možic; »v sramoto in nesrečo se je pač spravil sam!«
»Bodi tiho!« — Mi vsi srno prepričani, da je Ferjan nedolžen.«
»Da, nedolžen!« — »Kot novoroje no dete!« — »Prav gotovo nedolžen!« se je oglašalo več glasov od drugih miz.
»In ti sii ga potlačil v pogubo s svojim črnogledim čvekanjem,« je srdito zavpil Bregar, »ti si kriv njegove obsodbe.«
»Jaz sem le povedal, kar sem moral povedati in kar sem videl.«
»In kar si si domišljal v svoj1 zlobnosti in škodoželjnosti in brez podluge sani pristavil.«
»Bregar, tega si ne- pustim očitati!«
»Morali boste pač poslušati š® druge očitke,« se jc oglasil neki Dolin a l-jc v hlapec od druge mize, »°' pravljivec in podpihovalec ste bil* vedno in strupen škodljivec.«
Tako je priletalo zabavljanje An zmerjanje od vseh strani na trep®' tajočega možička. Stopical je V®8 razburjen som in tja in so skušal vodno oglašati s svojim vreščaviri glasom. Toda ni prišel do besede.
Ker si Hudovernik slednjič nii‘V®® znal drugače pomagati, jo storili kar je bilo v tem položaju najbolj modro, da je namreč planil skoz* vra, a in urno zbežal domov, kot b1 mu za petami gorelo. Krčmarje'' kužek pa je srdito lajal za beguncem, so zagnal za njim in ga ugriznil v meča. Preplašeni možic pa 8® je za to komaj zmenil in jo tem uf' noje hitel domov.
(Nadaljevanje)