SVOBODNA SLOVENIJA
ASO XXXVI (30)
Štev. (No.) 25
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 23. junija 1977
Naraščajoča napetost, med Sovjetsko zvezo in Kitajsko
Razprtije med Moskvo in Pekingom so zadnje čase zavzele razsežje, kakršnega je bilo še pred meseci komajda pričakovati. Pospešek je prišel s sovjetske strani. Kitajci tudi po Maovi smrti niso dopuščali najmanjšega dvoma, da vidijo v Sovjetski zvezi edino nevarnost za obstoj svoje države. Moskva pa je nasprotno iskala pretekle jeseni prijaznejših stikov. Najprej je ob Maovi smrti skušala s sožalnimi telegrami signalizirati Kitajcem pripravljenost za pobotanje. Kitajci so to gesto prezirljivo odklonili, kar pa ni omalo-dušilo sovjetov. Moskva je še kar naprej kazala upanje tudi tedaj, ko je morala mirno požreti ponižujoče napade iz Pekinga. Po sovjetski vztrajni pobudi so bila zopet obnovljena v zadnjem desetletju neredna mejna pogajanja.
Vendar je ostalo vse brez uspeha. Nova kitajška vlada ni odstopila od svojega protisovjetskega kurza, ki ga je določil že Mao. Končno je Kremelj začel izvajati posledice. Že nekaj tednov teče v sovjetski propagandi polemika proti Maovim naslednikom s polno paro.
A bilo bi napak videti v moskovski reakciji samo razočaranje nad neuspelim snubljenjem. Nova pekinška vlada zasleduje zadnje mesece cilje, ki vznemirjajo Kremelj, ču En-lajev zapuščinski napotek, da se mora Kitajska do konca tega stoletja povzpeti do industrijsko visoko razvite dežele, je sedanja vlada prevzela za svoje vodilo. Vzporedno s tem pa j bi se moderniziralo vojsko tako, da bo udarniško zanesljiv obrambni instrument.
Zdi se, da jemlje Moskva resno gesla kitajske vlade. V svoji najnovejši polemiki polaga težišče na kitajsko okspan-zivnost. Sovjetski tisk trdi, da Peking podžiga vojno nevarnost. Če odkrijemo sovjetskim tezam propagandni plašč, zadenemo ob bojazen, da bi se v desetih, dvajsetih ali tridesetih ietih mogla na sovjetskih vzhodnih mejah utaboriti sovražna sila, ki bi predstavljala nevarnost vse drugače kot danes.
Iz te bojazni izhaja nov element v sovjetski propagandi, ki opozarja Zahod, naj ne verjame kitajskim trditvam
0	sovjetski nevarnosti. Kdor da podpira Kitajsko z orožjem, se mora zavedati, • da bo to nekega dne namerjeno proti
dobavitelju samemu.
S tem trobi Moskva v isti rog kakor Peking.
Že leto in dan skuša kitajsko vodstvo prepričati svet, da je moskovska politika odjuge samo oguljen manever, ki meri na novo „Monakovo“, se pravi, na kapitulacijo Zahoda. Moskva vrača Pekingu napad, ko zaklinja ves svet, naj ne verjame pekinškim tezam, ker bi to moglo voditi v propast.
Kakorkoli že vrednotimo to propagandno bobnanje iz Moskve in Pekinga, obstaja komaj kak dvom, da se je nasprotje med obema velikanoma povečalo. Sovjetsko-kitajski spor je zopet dosegel višek kakor leta 1969, ko je prišlo ob Ussuri do krvavih bojev.
Zdaj ima zahod ugodno stališče. Medtem ko oba velikana nista več zmožna medsebojnega razgovora, se lahko Zahod pogaja tako z ZSSR kot s Kitajsko. Najnovejši razvoj v kitaj sko-sovjet-ski polemiki je celo dokazal, da je prav to postala mora, ki tlači Moskvo enako kot Peking. Eden kot drugi se bojita, da bi se mogel Zahod opredeliti za tekmeca.
Zahodna politika naj b: to izkoristila. Za ZDA so pogajanja za omejitev strateškega orožja (SALT) bistvenega pomena. Soudeleženka uri teh pogajanjih je samo ZSSR. Kitajska v tej zvezi ne pride v poštev. Washington pa je napravil spretno potezo, kc je po neuspelih SALT pogajanjih, ki jih je imel zunanji minister Vanče v Moskvi meseca marca, objavil novico o nameravanem potovanju ameriškega predsednika v Peking.
Ne more se zanikati, da so najavlje ni tesnejši ameriški odnosi s Kitajsko tačas povzročili nove poudarke v sovjetski propagandi proti Kitajski.
1	H. H.
99
Nekaj dni pred začetkom „helsinške“ pripravljalne konference, ki je začela zasedati 15. t. m. v Beogradu, je severnoameriški predsednik Jimmy Carter na tiskovni konferenci v Washington-,! zavrnil sovjetske napade v tisku nanj, češ, da „se je- postavil v vrste sovražnikov odjuge med Vzhodom in Zahodom“, z izjavo, da je „sovjetska reakcija proti meni osebno popolnoma zgrešena. Ne gojim prav nobenega sovraštva do narodov v ZSSR,“ je nadaljeval Carter. „Verjetno služim sovjetski vladi za njej primeren propagandni objekt.“
Na opazko nekega časnikarja, da je sovjetska vlada obtožila Carterja Vmešavanja v sovjetske notranje zadeve, je Carter kratko odgovoril: „Pa naj bo tako!“ in zagotovil, da bo nadalje-val zr bojem za človekove pravice kljub raznim kritikam ali raznim pritiskom.
V Washingtonu so ob sovjetskih tiskovnih napadih na Carterja ugotavljali, da ne pomenijo nič drugega, kakor že vnaprej pripravljeno obrambo proti pričakovanim pritožbam o preganjanju sovjetskih disidentov, katere bodo morali sovjeti in njihovi sateliti poslušati na beograjski „helsinški“ konferenci"ter se zato niti v Beli hiši niti v State DeparT tamentu, zanje niso zmenili.
Konferenca štiri mesece
Beograjsko zasedanje pripravljalne „helsinške“ konference bo predvidoma trajalo najmanj šest tednov. Na zasedanju imajo namen pripraviti podroben program za zasedanje zunanjih ministrov in morebiti predsednikov držav podpisnic helsinškega dogovora iz leta 1975, ki se bo začelo predvidoma letos oktobra, čemur naj bi sledila posprava, ki bi trajala tja do konca novembra. Ves program tega drugega zasedanja tkim. evropske varnostne konference naj bi trajal več kot štiri mesece.
Delegati držav podpisnic helsinškega dogovora iz leta 1975 so začeli prihajati v -Beograd že skoro teden dni pred začetkom sedanjega zasedanja in se nameščali po največjih beograjskih hotelih, predvsem v hotelu Moskva na trgu Terazije. Opazovalcu je bilo razvidno, da se zbirajo v dveh skupinah. Delegati iz ZSSR in njenih satelitov so imeli več predhodnih sestankov med seboj, prav tako delegati iz Zahodne Evrope ter ZDA in Kanade. Obema skupinama je šlo za zadnje podrobnosti koordinacije njihovega nastopanja na uradnem zasedanju, ki se je začelo 15. t. m. dopoldne.
Helsinško zasedanje leta 1975 je bilo pozorišče največjega diplomatskega zborovanja v modemi evropski zgodovini. Podobno sliko bo sedaj nudil Beograd tja do konca letošnjega novembra.
Delegati obeh nasprotujočih si skupin so pred otvoritvijo sedanjega zasedanja izjavljali časnikarjem, da se hočejo izogibati polemikam, ki bi lahko povzročile razid beograjskega zasedanja.
Dva navzkrižna predloga
Zasedanje se je začelo brez posebnih ceremonij. Delegati niso imeli formalnih otvoritvenih govorov, ker so bili prvi trije dnevi zasedanja, se pravi od 15. do 17. t. m., posvečeni razgovorom o organizacijskem postopku na konferenci. Za formalne otvoritvene govore 35 delegatov bodo porabili teden od 20. do 24. t. m., sobote in nedelje pa so si pridržali za prosti čas.
Na začetku zasedanja sta komunistična in zahodna skupina predložili vsaka svoj delovni program, ki sta si bila, kakor je bilo predvidevati, povsem navzkriž.
Moskva, ki praktično govori v imenu svojih satelitov, vključno Titove Jugoslavije, je predložila delovni program, ki naj bi se osredotočil na razgovore o „novih predlogih in idejah za okrepitev evropske varnosti in sodelovanja pa gospodarskem in kulturnem področju.“ Moskva niti z besedico ni omenila vprašanja človekovih pravic.
Zahodna skupina z ZDA na čelu pa je predložila in izjavila, da „zahteva, da se natančno preišče kdo je in kdo
HELSINKI« \ BEOGRADU
ni izpolnjeval določil helsinškega dogovora, zlasti določil o človekovih pravicah.“
Sovjeti so predlog zahodne skupine takoj odklonili, nakar je Anglija, po predhodnem dogovoru z ostalimi zahodnimi državami, predložila kompromisno formulo, po kateri naj bi v delovni program zasedanja vključili oba predloga, zahodni in vzhodni predlog in tudi oba izpeljali. Sovjeti tudi na to kompromisno formulo niso pristali, z izgovorom, da jo morajo prej proučiti.
Istočasno s predlaganjem kompromisne formule glede delovnega programa zasedanja je Anglija zahtevala, da napisno tablo, za katero sedijo njeni delegati, spremenijo tako, da bo razvidno, da je Anglija trenutno predsednica ministrskega sveta Skupnega evropskega trga. Tudi proti tej zahtevi je ZSSR takoj ugovarjala ter sta s sovjetsko delegacijo glasno nastopili proti Angliji še madžarska in romunska delegacija. Britanska zahteva je obvisela v zraku.
V	četrtek, 16. t. m., sta bili glavni točki zasedanja govor ameriškega in sovjetskega delegata. Ameriški delegat Albert W. Sherer je imel kratek, konstruktiven govor, v katerem je pozval delegacije — sestavlja jih 200 diplomatov — naj se potrudijo, da bo rezultat zasedanja pozitiven za pravo svobodo evropskih narodov in posameznikov.
Sovjetski delegat Julij Voroncov pa je ponovil običajne sovjetske propagandne fraze o „stremljenju po dobri volji za nadaljno izboljšanje politične atmosfere v Evropi.“
Sovjetska taktika
V	petek, 17. t. m. so sovjeti postavili na konferenčno mizo nov predlog o „debati pravil za evropsko varnostno konferenco, ki naj bi premaknili težišče razgovorov proč od zapletenega problema človekovih pravic.“ Sovjetski predlog nadalje poziva delegate, naj „razpravljajo samo na splošno o izpolnjevanju dve leti starih določil o človekovih pravicah in drugih zadevah ter podobno o novih predlogih za bodoče sodelovanje.“
Zahodni delegati so takoj označili sovjetski predlog kot taktično potezo, da bi potisnili razgovore o problemu človekovih pravic, če že ne na zadnje mesto pa ga vsaj zameglili z drugimi zadevami ter celotno zasedanje speljali na neskončno debatiranje o primernosti ali neprimernosti odjuge med Vzhodom in Zahodom.
Zahodna skupina je ostala pri svojem prvotnem predlogu o podrobni proučitvi dosedanjega izpolnjevanja ali neizpolnjevanja določil helsinškega dogovora iz leta 1975, s pripravljenostjo, da bi èventuelno pristala tudi na kompromisni britanski predlog.
Po končanih formalnih otvoritvenih govorih vseh šefov delegacij, za katere predvidevajo, da bodo trajali dva ali tri dni tekočega tedna, se bo nadaljevala debata o določitvi delovnega programa zasedanja.
Zahodni opazovalci ugotavljajo, da bo v tem tednu prišlo do hudih spopadov med sovjetsko in zahodno skupino glede nasprotujočih si predlogov o delovnem programu zasedanja.
Ser para los demds
Con motivo de las asambleas nacionales de la Acción Catiólica Argentina, realizadas el pasado fin de semana en nuestra Capital, su Santidad el Papa Paulo VI envióì un mensaje, que en su parte final expresa:
“Tenéis ante vosotros un campo inmenso donde arraigar vuestra capacidad de ser ‘para los demas”, atento siempre a escrutar lugares, situaciones y tiem-pos en que la presencia del cristianismo comprometido con el Evangelio puede no sólo purificar estructuras y afanes temporales, sino también servir de gufa, hacer fructuficar y dar constancia a realizaciones que favorecen el desarrollo integrai de la sociedad.
“Lejos, pues, de ajustarse enteramente a actividades de iiidole exclusiva-mente temporal, enmarcadas en el contexto social, el apostol en cuanto tal, consciente de su vocación espiritual y responsable de la propia identidad corno se-glar, mira sobre todo a esclarecer un .clima religioso y de consenso fraterno, de verdadero diàlogo, poniendo de su parte un talante abierto a las esperanzas de justicia y de paz que el mundo reclama.
“Conociendo los abundantes frutos que la Acción Católica Argentina ha sa-bido dar en el pasado, renovamos hoy nuestra confianza de que los dé todavia mayores en el futuro. Para elio exhortamos a todos sus dirigentes, asesores y miembros a trabajar unidos por perfeccionar la formación y los métodos, con el fin de hacer mas fecundas las propias taras y poder dar razón de la esperanza por la cual vivimos. Deseamos igualmente que nuestros hermanos en el Episco-pado y también los sacerdotes vean en la Acción Católica una colaboradora indispensable del ministerio, corno signo y prenda de la presencia viva del laica-do en la comunicación de la gracia redentora del Senor.
“Encomendamos estos votos a la protección de Nuestra Sehora de Lujàn e impartimos de corazón a todos los queridisimos hijos de la Iglesia en Argentina una especial bendición apostòlica”. '
Italijanska krščapska demokracija (DC) v precepu
Že nekaj tednov se vršijo razgovori med strankami ustavnega loka, kako prebroditi« sedanjo krizo, ki je zajela' Italijo. Kriza se kaže predvsem v gospodarstvu, ki nikakor ne more ven iz inflacije. To krizo najbolj občutijo mladi, ki iščejo zaposlitev in je ne morejo dobiti, ter upokojenci, ki jim draginja vsak dan sproti odjeda vrednost njih penzij.
Drugo področje krize je javni red. O tem ni potrebno kaj več razlagati, saj so ugrabitve, izsiljevanje, atentati vseh vrst ustrahovalne novice, ki vsak dan napolnjujejo stolpce časopisnih poročil in radijska ter televizijska poročila.
Tretje področije je šolstvo, ki je potrebno korenite reforme, a se ne morejo zediniti, kakšna naj bo ta reforma, posebno reforma univerze. Pri vsem tem pa gre za ohranitev pluralistične demokracije, kakor je izšla iz odporništva v Italiji med zadnjo, vojno in kakor je bila uzakonjena v ustavi.
Krščanska demokracija je kot relativno najmočnejša stranka v parlamentu prva poklicana, da išče izhod iz omenjenih težav. Toda po junijskih volitvah lanskega leta je maneverski prostor _ njenega vladanja zelo omejen zaradi množične prisotnosti komunistične partije v.parlamentu in v italijanskem javnem življenju. Hočeš nočeš je od lanskih volitev še bolj kot prej vse italijansko politično življenje pogojeno od zadržanja PCI. To se pravi, da države ni mogoče voditi brez pristanka komunistične partije. Do tega je prišlo zlasti zato, ker se manjše stranke (socialisti, socialni demokrati, republikanci) nočejo več vezati z DC ne v parlamentu ne izven parlamenta. Ob tem spoznanju je DC nujno prisiljena da išče neko sodelovanje s PCI ali, pa da gre na nove državne volitve.
Ker novih volitev po komaj enem letu nihče ne mara, zato se vršijo razgovori med strankami ustavnega loka, kako bi reorganizirali vlado, da bi ta mogla res vladati. Pri tem je pa Velika nevarnost in sicer, da bi se ustvaril „zgodovinski kompromis“ med DC in PCI. To je'stalen cilj politike italijan-^ ske komunistične partije a tudi stalen
Sinjawski Je kritičen «lo italijanskega evrokomnnizma
Ruski disident Andrej Sinjawski, ki živi že 4 leta v Parizu in predava na Sorboni rusko književnost, je letos že četrtič obiskal Italijo. Ob tej priložnosti je v Milanu dal za Italijane sledečo izja-vq: „želim Vam, da bi imeli moči, da si rešite svobodo.“ Sinjawski je mnenja, da je položaj v Italiji zelo kritičen. Do te^a zaključka je prišel, ko je obiskal važna mesta kot n. pr. Rim, Trient, Padovo, Benetke, Trst, Gorico, Milan in druge, kjer je povsod nastopal in napravil izreden vtis. „Zdi se mi, da se mnogi boiijo najhujšega.“ — je dejal dobesedno.
Vsepovsod je naletel na vprašanje, kaj misli o italjanskem evrokomunizmu. Na to je odgovarjal: „Na papirju more biti toflepa stvar, toda kdo je že videl kakšen je v praksi. Kaj je bila praška pomlad drugega kakor poizkus evroko-munizma na zapadu in vendar smo bili priče, kakšen konec je doživel. Evroko-munisti bi morali podpirati disenc. Če bi se temu odpovedali, bi že pomenilo, da je njihova avtonomija že sedaj omejena, ko še niti niso na vladi. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo šele potem.
Po mnenju Sinjawskega bi se morali evrokomunisti bolj brigati za socialno
odklon Krščanske demokracije. Vendar obstaja nevarnost, da bo v sedanjem trenutku do takega kompromisa prišlo. Italijanski katoličani, ki so glavni volivci DC, so ob taki perspektivi upravičeno zaskrbljeni.
To zaskrbljenost je izpovedal dnevnik „Avvenire“ v uvodniku dne 3. maja, ko so se razgovori med strankami začeli. Tam piše: „Nevarnosti in neznanke (ob sedanjih pogajanjih med DC in ostalimi strankami) veljajo za vse in vsi jih morajo pravilno oceniti, ne samo DC. Vendar je res, da je največja nevarnost, ki grozi državi ta, da se odpre pot brez povratka komunistični nadvladi, ki bo dejansko odrezala korenine sleherni možnosti katere koli drugačne izbire tej nadvladi.“ To se pravi, če se enkrat odpre pot do oblasti komunistični partiji, potem bo- ta ostala za vedno, podobno kot drugod, kjer je prišla na oblast.
Nekaj tednov za tem člankom se je oglasila „Civiltà Cattolica“ o isti zadevi. Ta jezuitska revija gleda na sedanji politični trenutek nekoliko drugače in piše: „Nikakor si ne zakrivamo oči pred dejstvom, da pot, na katero je stopila DC, more skrivati resne nevarnosti; vendar se nam zdi, da vsaj tremltno ni mogoče trditi, da predvideni sporazum o dveh ali treh točkah programa med DC in drugimi strankami, vključno PCI, pomeni že korak proti . zgodovinskemu kompromisu. Menimo, da tak dogovor ne pomeni nujno, da bo PCI s tem napravila korak brez povratka k oblasti in s tem k osvojitvi Italije. Na drugi strani — piše ista revija — resnost sedanjega položaja zahteva neko večino in ker druge ni, ostane samo omejen dogovor med strankami ustavnega loka.“
Italijanski katoličani in z njimi večina škofov, kot se je jasno pokazalo tudi na zadnjem zasedanju italijanske škofovske konference, z zaskrbljenostjo gledajo na sedanji položaj v državi in na razgovore med DC in ostalimi strankami ustavnega loka, zlasti še s PCI, vendàr realistično gledano ne vidijo drugega izhoda kot nekak omejen dogovor med DC in PCI, kajti novih volitev se v sedanjem trenutku vsi bojijo. Bile bi prevelika neznanka in resnična nevarnost za mir in red v državi in s tem močna skušnjava za kak državni udar ali krvavo revolucijo.
K.	G.
preteklost v vzhodnih deželah. Neki funkcijonar. italijanske komunistične partije mu je dejal, da je disenc dolgočasna zadeva. Sinjawski ne verjame, da bi komunizem na zapadu mògel dobiti druge lastnosti kakor komunizem, ki je v sovjetskem bloku. Nedvomno obstajajo razlike med evrokomunizmom in sovjetskim komunizmom. Nikakor pa ne bistvene, to je temeljnega značaja.
Nam očitajo — je dejal Sinjawski — da branimo samo meščanske svoboščine. Kaj to pomeni? Zakaj naj bi bila svoboda besede, mišljenja, izražanja in vere meščanska zadeva?
j
DEMOKRACIJA V ŠPANIJI
VOLIVNA ZMAGA SREDINE
svoj manever za pograbitev oblasti. Nih-
Ni žrtve inteligence, ki bi zadovoljilo nenasitne zahteve tistih, ki nimajo duha.
Theodor W. Adorno
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Skoro 80 odstotkov volilnih upravičencev v Španiji se je odzvalo svoji državljanski odgovornosti in oddalo minulo sredo, 15. t. m., svoj glas za novo politično dobo, v katero je prestopila Španija po sdirti graia' Francisca Franca. Odstotek je bil visok z ozirom na politično mrtvilo, ki ga je preživljala najmanj ena generacija Špancev, saj že 41 let v tej državi ni bilo demokratičnih volitev v pluralističnem smislu.
Kakor so napovedale organizacije, ki zasledujejo javno mnenje in opazovalci političnega razvoja v Španiji po Francovi smrti, je s skoro absolutno večino oddanih glasov — 48% — zmagala sredinska Zveza demokratskega centra (Union Centro Democràtico). Sledijo .ji socialisti zahodnonemškega kova s 34%, .marksistični socialisti z 8%, komunisti s 6%, frankisti s 5%, tem pa manjše politične skupine.
V senatu ima Zdeza demokratskega centra absolutno večino s 105 sedeži od 207, v poslanski zbornici pa relativno večino s 165 sedeži od 350. Komunistična partija ima v poslanski zbornici 20 sedežev, demokratski socialisti 119, frankisti 17, ostale stranke in strančice desnice in levice od 9 navzdol do enega.
Dosedanji predsednik Suàrez, ki je bil dejanski kovar Zveze demokratskega centra, je pozval Špance na enotnost in na trdo in resno delo za ohranitev zahodne demokracije v. Špani ji.
Opazovalci z zanimanjem pričakujejo, če in kako bodo Španci znali ostati demokrati v praksi. Zveza demokratskega centra je namreč konglomerat majhnih sredinskih, se pravi deloma desničarskih, deloma levičarskih političnih skupin, ki so se za volitve združile iz strahu pred socialistično zmago, ki bi jo pozneje španska KP izkoristila za
Šef sovjetske KP, 74-letni Leonid Brežnjev, si je minuli četrtek nadel še en državni naslov, ko je „sprejel kot nelahko nalogo“, kakor je sam lažnji-vo izjavil 1517 partijskim kimavcem moskovskega parlamenta, „tudi mesto predsednika sovjetske republike.“ Isti parlament je trenutek prej. „soglasno“ odobril „upokojitev“ dosedanjega 70-letnega državnega predsednika Podgor-n.vja.
Opazovalci razvoja v ZSSR ugotavljajo, da se,, je s to potezo Brežnjeva zaključila doba boja za oblast v vrhov-vih sovjetske KP po odstranitvi Hraš* čeva leta 1964. Partijski centralni komite je 24. maja letos odstavil Podgor-nyja s predsedniškega položaja. Način, kako je bil enostavno odstavljen in ne da bi kdor koli od sovjetskih veljakov z besedico omenil kakrne koli „zasluge“ za ZSSR, ki jih je napravil Podgorny
Slovenska Matica v Ljubljani, kateri je bil pred dvema letoma umrli akademik France Koblar predsednik, je zdaj izdala njegov lastni življenjepis v zbirki Spomini in srečanja zv. 7, pod naslovom OBRAČUN (str. 236). Prof. Koblar, dolgoletni profesor slovenščine in latinščine na II. drž. gimnaziji, je bil literarni esejist in zgodovinar, literarni in gledališki kritik, član PEN kluba, Društva slovenskih pisateljev, profesor in rektor Dramatske akademije, izdajatelj slovenskih klasikov Preglja, Finžgarja, Gregorčiča, Ketteja, Bevka itd., član Akademije znanosti in umetnosti, vsekakor odličen katoliški kulturni delavec, ki pa je postal deležen — visokih Titovih odlikovanj za svoje kulturno delo in delo za OF med svetovno vojno. To zadnje njegovo delo pride do izraza v tem Obračunu.
Napisal je avtobiografijo v‘zadnjih mesecih pred „osvobojenjem“ med 31. marcem in 13. majem 1. 1945. Nato je rokopis zapečatil — ga še parkrat odprl pozneje in vnesel nekaj malenkostnih opomb. — spet zaprl z navedbo, naj ga odpro šele po smrti. Tako ga je zdaj izdala Slovenska Matica v uredništvu' dr. Jože Mahniča in z mnogimi življenjskimi fotografijami.
Uvodoma pravi Koblar, da noče opisovati osebnih stvari, „te se obravnava-
če še ne more z gotovostjo vedeti, če se bo iz Zveze postopoma izcimila prava in enotna sredinska stranka, ki bo, če že ne vsrkala vase, pa vsaj pridobila za sodelovanje v parlamentu ostale majhne desničarske politične skupine. Za komuniste, ki so sami po sebi želi komaj 6% glasov, opazovalci ne dvomijo, da bodo v parlamentu nastopali skupaj z marksističnimi in demokratskimi socialisti.
Zahodna Evropa se je trenutno oddahnila, kakor se je svoječasno ob volilnih rezultatih v Portugalu. Skupni evropski trg pa je zaenkrat še noče sprejeti za polno članico, kakor tudi ne Grčije in Portugala, dasi imajo'sedaj vse tri države demokratične režime. Opazovalci ugotavljajo, da se je SET prej branil teh'držav s političnim izgovorom o njihovih diktatorskih režimih, da pa je ozadje odpora v resnici gospodarskega značaja. Tako Španija, kakor Portugal in Grčija bi s svojim cenenim poljedelstvom namreč v marsičem konkurirale dragemu poljedeljstvu Francije, Anglije, Belgije in Nizozemske, česar si pa SET ne more zaenkrat dovoliti, ne da bi zamajal svojo več ali manj uravnovešeno gospodarsko in finančno strukturo.
Nov španski parlament (cortes) bo kot svoje prvo delo moral izdelati in izglasovati novo špansko ustavo.
Španski kralj Janez Karel s svojo ženo ni volil, kakor nikjer kralji ne volijo, ker samo po sebi razumljivo so smatrani za predstavnika celotnega naroda in se zato ne morejo odločati za nobeno politično stranko. Toda v Španiji je moralo notranje ministrstvo to posebej razglasiti, da je končalo s polemiko, za katero stranko se bo odločil kralj.
v enajstih letih svojega predsednikovanja, vse to je po mnenju zahodnih opazovalcev znamenje, da je Podgorny moral napraviti za sovjetsko KP neko veliko napako.
Siva eminenca za kremeljskimi zidovi je bil pri vsem tem sedanji sovjetski partijski ideolog 74 letni Mihael Suslov, ki je bil tudi tisti, ki je v sovjetskem CKKP „predlagal“ Brežnjeva za državnega predsednika. Hvalil je Brežnjeva kot „izrednega vodjo, tako v notranji kakor v zunanji politiki.“ Suslov že več kot deset let dejansko kroji sovjetsko partijsko politiko, le da za izvrševanje svojih idej uporablja druge, javne oblasti željne sovjetske veljake, med njimi tudi Brežnjeva samega. Opazovalci ugotavljajo, da je Suslov vreden naslednik Ilije Ehrenburga kar tiče partijskega ideološkega vodstva, in Berije, kar tiče partijskega vladanja nad narodi v ZSSR.
jo med Bogom in menoj in niso javna zadeva“, pač pa hoče podati podobo svojega rojstnega kraja Železnikov na Gorenjskem ter pričevati o dogodkih, ki so se dotaknili njegovega življenja. Najprej poda opis propadanja nekoč razvitega delavskega trga Železnikov, kjer so gospodovali industrijci Globočniki, .kranjsko meškutarskega mišljenja, pozneje v naslednikih Novaku in Egerju pa naravnost orodje germanizacije trga. Sebe smatra — kot sin staršev, ki sta oba — oče in mati — služila kruh s kovanjem žebljev — za izrazitega proletarskega sina, ki bi mu bila usojena proletarska usoda, da ga ni poslal v šole kaplan Alojzij Jarc. Opis rojstnega kraja je prava sociološka študija, zelo črna v upodobitvi življenja „na dnu“, toda — zdi se mi — pisana že pod ^ vtisom proletarske psihoze med vojno, kajti kot Škofjeločan sem imel vtis o Železnikarjh, da so bili ponosen, prevzet rod, dvignjen visoko nad kmetsko okolico. Vsekakor: opis je plastičen in močan, pa pomemben po bogastvu verske folklore in narodopisnega gradiva, ki ga podaja. —
Nato opisuje svoje šolanje v -Ljubljani: v Alojzevišču pod poznejšim tm žaškim škofom dr. Karlinom, pa v Ma- ' rijanišču pod prelatom Kalanom, kjer ■mu je bil prefekt Izidor'.Cankar. Nato
MEDNARODNI TEDEN
NOVA KOMUNISTIČNA BAZA V INDIJSKEM OCEANU — Državica Sejšelski otoki v Indijskem oceanu ima
35.000	prebivalcev. Na volitvah leta 1975 je Demokratska stranka dobila 10 poslancev, marksistična Ljudska zveza pa 5. Sovjetska zveza, ki zagovarja „nevtralnost“ v Indijskem oceanu, je ugotovila, da bi bili Sej želi pripravni za bazo, odkoder je mogoče kontrolirati ves severozahodni del Indijskega oceana. Poslužili so se za prevrat kar ministrskega predsednika Renéja, ki je izjavil, da je prevrat pripravila „neka marksistična velesila“. Sama Renéjeva hčerka pa je dodala, da je njen oče bil pogosto na obiskih v Moskvi.
. IRSKE PARLAMENTARNE VO-LITVE — Prejšnji teden so volili tudi na Irskem. Seveda ni bilo toliko pisanja ko o španskih. Na teh volitvah 16. junija je zmagala opozicijska koalicija med stranko Fine Gael in laburisti, ki je dobila 32 poslancev, vladna stranka Fianna Fail pa le 16.
WERNER VON BRAUN UMRL — Po dveletnem bolehanju je v mestecu Alexandria pri Washingtonu umrl oče moderne astronavtike, stvaritelj nemških raket V-l in V-2 ter po letu 1945 tudi ameriških vesoljnih raket. Gotovo je dosegel največji uspeh, ko je 20. julija 1969 Neil Armstrong stopil na lunina tla.
KATOLIŠKI DUHOVNIKI? — Pri
španskih volitvah je kandidiralo tudi 15 duhovnikov, večina na levičarskih listah — maoistiqnih, trockističnih, komunističnih in socialističnih. Enajst se jih je potegovalo za poslanski, štirje pa za senatorski stolček.
Nima pa nad seboj mogotca Stalinovega kova.
Brežnjev je prvi sovjetski partijski veljak, ki ima v sebi združena oba položaja: glavno tajništvo partije in pred-sedništvo države. Uradno, se pravi na papirju, ima večjo oblast, kakor jo je imel Stalin ali kateri koli drugi, od sovjetskih partijskih vodij od revolucije 1917 doslej, ki so bili „samo“ glavni tajniki, t. j. šefi sovjetske KP.
Brežnjev po „izvolitvi“ ni jokal, kakor ima velikokrat navado hliniti čustvenost v javnosti, je pa izkoristil priliko, da dokaže, .kako „se ves predaja službi ljudstvu“, ko je izjavil: „Volja partije, volja sovjetskega ljudstva in interesi naše'socialistične domovine so zame bili vedno vrhovni zakon, kateremu sem podrejal in podrejam vse svoje življenje.“
Tuji časnikarji so morali zadrževati smeh, da so se izognili izgonu iz dvorane in poznejšemu izgonu iz ZSSR.
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
na Dunaju, kjer je študiral slavistiko 'pa telovadbo; kot izvrsten telovadec se je pripravljal za telovadnega profesorja v mislih na sodelovanje pri Orlu. Bil je med Daničarji tudi predsednik, določen za urednika Zore, da ni prišla prva svetovna vojna 1. 1914. Moral je na vojsko na fusko in šoško fronto, kjer je bil na Oslavju Ijpt avstrijski častnik ranjen od bombe. Po ozdravljenju ni bil več poslan na fronto, temveč je bil pri vojnem sodišču na Tirolskem kot prised-nik oz. kot ekonom v bolnicah na Poljskem, kjer ga je zatekel prevrat 1. 1918. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je „doživel vso klavrnost prevratnih dni“. Stopil je iz vojske, se oženil in nastopil kot su-plent profesorsko službo pri II. drž. gimnaziji, kjer je nato ostal vse do konca službenih let. —- To je zunanji okvir njegovega življenja.
V ta okvir pa je vkomponiral svoje literarno kulturno delo, ko je pisal v alojzeviške Domače vaje, v marjaniški Naš vzor, v Dom in svet, pisal črtice^ podlistke in sonetni venec... dokler se ni ustavil pri gledališču in njega kritiki. Močno je bilo njegovo podeželsko prosvetno delo, zlasti pri gledališču Prosvetnega društva v Železnikih, kamor se je par let vračal vsako soboto iz 1 j ubijane in vodil svoj oder, ki jg bil gotovo najboljši — po programu in izvedbi — med vsemi slovenskimi ljudskimi odri. Lahko trdim to, ker sem iz škofje Loke vsaj trikrat šel gledat njegove odrske izvedbe in prevode Grillparzerjevih dram: Prababica, Ljubezni in morja
Nekaj gospodarskih novic je pritegnilo pozornost javnosti pretekli teden, medtem ko je predsednik države potoval v severnozahodne province, in 20. junija v Rosario, kjer so bile razne slavnosti za dan zastave. Isti dan je bila V Buenos Airesu slavnost, s katero je argentinska Katoliška akcija zaključila svoje vsenarodno zborovanje.
Gospodarske novice so prežete z duhom optimizma. Najprej so bile objavljene številke letošnjega pridelka žita. Dosegel je kar 11 milijonov ton in je bil 24 odstotkov višji kot lansko letino. Za sedanje čase, ko država spričo še vedno težke krize stavlja velike upe na poljedeljtvo, je dobra letina pravi blagoslov.
Prav tako je ifrejšni teden vlada potrdila novi zakon( o davčni aktualizaciji, tkim. davčno pobeljenje (blanqueo). Od tu naprej bo država najstrožje nadzorovala izvrševanje davčnih obveznosti. Kršilci bodo ne le gospodarsko kaznovani, temveč jim bo tudi priložen primeren zapor. Vlada smatra, da je primerno obdavčenje ena tistih poti, ki bodo peljale do solidnejšega proračuna. Deficit, s katerim se vlada bori, je še vedno tista rak rana, ki zaradi nenehnega tiskanja denarja, za plačevanje notranjih dolgov, povzroča inflacijo. Prav te dni je gospodarski minister izjavil, da inflacija .še ni kontrolirana (letno dosega v tem trenutku porast okoli 100%). in da prav zaradi .tega ni mogoče govoriti o splošnem povišanju plač. Splošna povišica, ko pride, bo relativno majhna, vlada pa bo nakazala pot za zvišanje plač po povečanj produkciji, ki bo seveda različna na posameznih sektorjih.
Razveseljivo je tudi, da je precej padla brezposelnost. Trenutno je nekoliko več kot 3 odstotke, kar pameni, da je padla na višino iz leta 1965, še pred vlado generala Ongania. Tistega leta, pa doslej, je vedno nihala, in včasih dosegla kar 6%. Da se brezposelnost v sedanjem času krize manjša, je kaj pozitiven pojav. Je pa tudi dokaz, da sedanje gospodarsko vodstvo jasno sledi ciljem, ki jih je zastavilo. Ena glav-
Diktator Josip Broz Tito, ki je odgovoren za poboje in umore deset in deset tisočev pripadnikov narodov v Jugoslaviji med 'drago svetovno vojno in takoj po njej, je dopolnil maja 85 let. Za to priliko si je kpmunistična partija Jugoslavije na vse mogoče načine prizadevala, da bi zbobnala k proslavam kar največ ljudi. Komunisti kot priviligirana kasta so šli z navdušenjem, da si ohranijo svoje lepe položaje. Drugi so šli, ker po tolikih letih „diktature proleta-
valove itd. Tu smo se srečavali, še preden sem postal sotrudnik njegove revije-Dom in svet.
Nekako 1. 1935 so se začele upirati Koblarju kulturne in politične razmere na Slovenskem, zlasti v katoliškem taboru, ki mu je'pripàdal. Ni videl nove organizirane ofenzive komunistov na kulturnem polju, ki se je tedaj začela po sklepu Kominterne in VII kongresa v Moskvi. Videl pa je nekulturno reakcijo na katoliški strani, pa naj bo to v gledališču ali književnosti. Odklanjal je « sicer vse ekstreme, toda katoliška ozka „bolna načelnost“ mu je postala zoper-na, odločno je odklanjal „katoliško borbeno radikalnost“ in bolela ga je „katoliška kulturna omejenost“. Bolelo ga je politično poseganje v kulturni razvoj. Proti Ehrlichu in njegovim nastopa ostro v knjigi kot proti političnim manifest-stantnim katoličanom, ki v boju proti liberalizmu in komunizmu hočejo priti do politične moči in od tam „strahovati“ navzdol vsako sumljivo nekatoliško dejavnost predvsem na kulturnem polju. Ti so nastopali predvsem proti „kri-žarstvu“ kot zadnjemu ostanku oz. kot početniku, kulturnega „sredinstva“, ki hromi načelno borbenost proti boljševizam ji kulture. Koblar ni sicer izšel iz „križarstva“, kot mi mlajši (ni mu bilo všeč na pr. politično-esejistično nastopanje Kocbekovo) pa se je v razmerah.po 1. 1935 uvrstil med najvidnejše zagovornike križarstva, kot so bili Finžgar, Fabijan, Terseglav in prireditelji Bohinjskih tednov.	(Bo še.)
nih postavk ministra je bila doseči stabilizacijo, ne da bi to povzročilo brezposelnost. To je izpolnil v hvalevredni meri. Upamo, da bo tudi ostalo, zlasti skorajšnje zvišanje kupne moči plač, Prihodnjega 7. julija namreč konča tkim. „premirje cen“; po tem datumu bodo znova cene proste. Bomo videli, kaj bo tedaj.
Svoboda cen je namreč, zlasti v Argentini, ki ni navajena kompetitivnega svobodnega tržišča, precej pogojena vestnosti posameznika. Mnogi pa skušajo v kratkem času obogateti na račun drugih, ne da bi jim bilo mar, če je to prav, moralno ali ne. V tej točki pa se vedno povračamo na tvarino, ki jo nenehno ponavlja cerkveno vodstvo: ni mogoče spremeniti družjbe., če se prej ne prevzgoji posameznih članov. K temu pa teži zadnje čase glavni napor argentinske Cerkve. Ta napor prinaša lepe sadove, in da lahko bodočnost gledamo z upanjem, je dokazalo zborovanje Katoliške akcije. Okoli dvajset tisoč delegatov iz Buenos Airesa in no-tranosti je prisostvovalo zasedanjem posameznih 'vej. Zaključni slovesnosti na športnem štadionu San Lorenzo je prisostvovalo nad 50.000 vernikov. Sa-maševalo je s papeškim nucijem 40 škofov in okoli 300' duhovnikov. Še prej je 15.000 mladih katoličanov v popolnem redu a nič manjšem navdušenju, poneslo kip lujanske Marije po ulicah glavnega mesta, kjer so jih z rožami obsipavali prebivalci mestne četrti.
Moč, tako številčna kot idejna, ki jo je pokazala glavna katoliška organizacija, katere cilj je poduhovljenje ljudstva, daje pobudo za nove podvige. Posebno še, ker dobiva vedno obnovljen pritok mladih moči. Ne pozabimo, da se je lanskega mladinskega romanja v Lujàn udeležilo nad 100.000 ljudi. Ali ni prav v verski preobnovi pot izhoda iz današnje krize? Gotovo je, zlasti še, če upoštevamo misel, ki jo škofje nenehoma zadnja leta ponavljajo: „Kriza je, prej kot gospodarskega ali socialnega, moralnega značaja.“ Tudi s tega vidika je upati, da se svita izhod iz krize.
riata“ že ne vedo več, kaj je svoboda, in je ne poznajo. Nemalo je bilo tistih, ki so šli po „službeni dolžnosti“, ker so bile oči tajne policije in ovaduhov ob proslavah še posebej budne.
Kdor od starejših je bral bombastične naslove in članke v časopisih in gledal televizijo, se je nehote spomnil časov Hitlerja, Stalina, Mussolinija, Goebelsa, Goeringa in podobnih. Vse se je razvijalo po tedanjih preizkušenih receptih.
Tito je bil imenovan tretjič za heroja. Prezidij vrhovnega Sovjeta ZS SR mu je podelil red oktobrske revolucije. Nekoč tako slavljen „osvobodilni boj“ proti okupatorjem je ostal skoro pozabljen.
To, kar počenjajo, že ni več samo „kult osebnosti“, ampak prehaja že v malikovanje. V Beogradu so izdali knjigo fotografij o Titu in Jovanki pod naslovom „Njuni dnevi“. Slike so v glavnem delo „uradnega fotografa“ Iva Eteroviča od leta 1966 dalje. Knjigo financira poleg ostalih tudi ljubljanska Državna založba Slovenije. Tema slik: Titova mehanična delavnica, potovanja z letali, ladjo in „modrim“ vlakom, ,družinsko življenje“, praznovanja v kraljevskem Belem dvoru. Njuni dnevi bodo izšli tudi v hrvaščini, slovenščini, makedonščini, angleščini in še nekaterih drugih jezikih.
Seveda niso pozabili pripraviti „dokumentarnih filmov o Titu“, ki jih bodo za začetek predvajali na niškem filmskem festivalu od 27. 8. do 3. 9. Razen tega je izšla tudi antologija „Izbrana poezija o Titu“, priobčenih je 32 pesmi, ki so kronološko razvrščene.
Višek pa je gotovo mednarodno malikovanje. Na mednarodno lovsko razstavo v Marseilles so poslali kožo medveda, ki naj bi ga bil Tito ustrelil aprila na lovu v bosanskih gorah... Medvedja koža je dobila prvo nagrado kot najboljša svetovna rekordna lovska trofeja. Novico o nagradi je po pisanju agencije Tanjug Tito prejel ravno na svoj rojstni dan... Titovo medvedjo kožo je komisija ocenila s 493,52 točkami, kar je za 27,5 točk več kot ‘ dosedaj katerakoli lovska trofeja.
Brežnjev predsednik države ZSSR
„PO VOLJI PARTIJE“
Tihe Debeljak	(41)
: •	Med knjigami in revijami
FRANCE KOBLAR: MOJ OBRAČUN
Malikovanje in medvedja koža

SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — V noči od petka 1. julija na soboto 2. julija bodo študentje in študentke romali peš na Brezje. Zbrali se bodo v cerkvi v Šentvidu v Ljubljani v petek; zvečer, kjer bodo imeli začetno zbrano mašo. V soboto zjutraj pa bodo imeli bogoslužje na Brezjah, ki ga bo vodil in med njim govoril nadškof in metropolit Dr. Jože Pogačnik, ki obhaja letos 50-letnico mašništva.
LJUBLJANA — Po noročilu iz Beograda je za binkošti pred nabito polno dvorano pri beograjski stolnici prvič nastopil ekumenski moški zbor s samostojnim sporedom. Sestavljajo ga sami slovenski izobraženci, duhovniki in laiki. Med temi so: Stanko Jakulin, inž. Ludvik, Milan in Stanko Pucelj, dekan Herman Habič, magister Anton Lavrič, spiritual Jurij Devetak, inž. Danilo Rutar, kaplan Prane Jamnik, Janez Jelen in Stanislav Holeček. Peli so same Màrgine pesmi. Nastop je Beograjčane zelo navdušil. Zbor je ustanovil leta 1973 salezijanski duhovnik Herman Habič. Prvi dirigent zbora je bil salezijanec Franc Jarrtnik, ki je za ta nastop prišel iz Niša, sedaj pa ga vodi študent glasbene akademije Prane Ban.
DOBRNIČ NA DOLENJSKEM — Za Baragovo slovesnost v Dobrniču, ki bo 10. julija, sta ameriška škofa Hickey iz Clevelanda in Salatka iz Marquetta že prijavila svoja zastopnika. V Mali vasi, kjer je bil škof Friderik Baraga rojen, bodo v kratkem začeli obnavljati Baragovo rojstno hišo. Za pevski nastop pri bogoslužju se je že prijavilo 300 pevcev. Slovesnost 180-letnice Baragovega rojstva bo združena s 700-letnico župnije Dobrnič na Dolenjskem in 200-letnico jubilejem tamkajšnje farne cerkve.
LJUBLJANA — Delegati zbora občin in zbora združenega dela republiške skupščine so 26. maja sprejeli prvi slovenski kazenski zakonik, ki bo stopil v veljavo 1. julija. Pravijo, da so ga pripravljali dve leti in upoštevali „varstvo dobrin, ki jih mora po ustavnih določilih zavarovati republika“ in tudi da ,prinaša nekatere nove rešitve, ki so odraz sedanjih razmer in spoznanj na tem področju“.
MARIBOR — Mariborska opera je pripravila „Vaške pevke“ italijanskega skladatelja Valentina Pioravantija (1764—1837). Ta opera je skladateljevo najbolj znano delo, ki jo je med drugim uprizorila v Ljubljani Gledališka družba že leta 1822:
LJUBLJANA — Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Antona Kolarja je odlično poustvaril Schubertovo Simfonijo št. 5 v B-duru. Uvodna točka koncerta je bila Sonatina za godala 'Uroša Kreka, v drugem delu pa je orkester zaigral s znanim
nemškim pianistom Christophom Es-chembachom Mozartov Koncert za klavir in orkester št. 24 v c-molu.
LJUBLJANA — Mladinska knjiga je sklenila ponatisniti Etimološki slovar slovenskega jezika akademika dr. Franceta Bezlaja. Prva izdaja je izšla v februarju, pa je že pošla.
NOVA GORICA — Na tekmovanju študentk administrativnih in upravnih šol se je pomerilo 48 dijakinj v strojepisju in stenografiji. V strojepisju je bila prva Darja Fajt iz Murske Sobote s 363 udarci na minuto, v stenografiji pa Anica Budihna iz Nove Gorice.
(MARIBOR — Dokončali so elektrifikacijo na odseku Maribor—Šentilj, slavnost odprtja za promet je bila 27. maja. Sedaj je elektrificiranih 400 km slovenskih železnic: Od Jesenic do Dobove na meji s Hrvatsko in od Kopra do Šentilja.
SLOVENSKA BISTRICA — Maroltova jelka — ponos Pohorja, raste ob zgornjem toku Bistriškega potoka. Ob njej je napisano, da je visoka 44 metrov, stara 250 let in da meri obseg debla 595 cm, premer pa 190.
.LJUBLJANA — Republiški primanjkljaj v letošnji bilanci splošne porabe bo treba kriti, seveda z novimi davki. Te sicer „šele oblikujejo“ na raznih sejah. Tako se govori, da bi bil „najboljši in najbolj reden priliv“ ponovna uvedba davka na izplačane osebne dohodke. S tem davkom bi mogli ' zbrati do 600 milijonov dodatnih dinarjev.
LJUBLJANA T— Pred- mesecema, točno 26. aprila, so sklenili, da bodo tuji turisti mogli kupovati bencin, za devize seveda, s posebnimi bencinskimi boni in sicer kar za 20 odstotkov ceneje kot domačini. Sedaj se oglašajo razni glasovi, da je to le „vaba“ za turiste, razočarane s postrežbo v Sloveniji.
BLED — Novi blejski Hotel Park, štirinadstropno stavbo iz cementa in lesa, so slovesno odprli 27. maja. Hotel ima v 10 apartmajih in 176 sobah. 3.50 ležišč. V podstrešju so pripravili tudi poseben cefiter za rekreacijo in bazen. Cena-prenočišča velja 200 dinarjev, za penzion pa je treba odšteti še 45 dinarjev več.
LJUBLJANA — Na posvetu strokovnjakov za prehrano so ugotavljali, da hrana Slovencev ni dovolj kvalitetna, za določeno delo celo neustrezna in da dnevno zaužijejo v Sloveniji premalo obrokov. . Tako 60 odstotkov delavcev pride na delo, ne da bi prej zajtrkovali. To pa se pozna pri produktivnosti, ker dve ali tri ure po prihodu na delo postane delavec zaradi zmanjšanja slad-
Osebne novice:
Poroki: Poročila sta se v soboto 4. junija v cerkvi Ntra. iSenora del Trànsito, gdč. Margi Marija Durič in Jesus Maria Barraza. Za priči sta bila nevestin oče Franc Durič in ženinova mati ga. Ada Beatriz Barraza.
V soboto, 18. junija, sta se v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia poročila Marko Potočnik in Viviana Bustamante. Za botra sta bila ženinova mati ga. Kati Potočnik in nevestin oče Federico Bustamante. Poročil ju. je g. Jože škerbec. čestitamo!
Družinska sreča: V družini lic. Fran-cita Markeža in ge. lic. Kristine roj. Saavedra so dobili sinčka, ki bo pri krstu dobil ime Marjan. Dne 16. junija, pa so v družini dr. Staneta žužka in ge. prof. Terezike roj. Marn tudi dobili sinčka, ki bo krščen na ime Damjan Marko. Srečnim staršem iskrene čestitke
kor ja v krvi manj pazljiv in utrujen. Povedali so tudi, da povprečna štiričlanska družina porabi 38 odstotkov dohodkov za hrano, „družine z nizkimi osebnimi dohodki pa celo več kot 50 odstotkov.“
TRŽIČ — V Tržiču je bila 28. maja revija pihalnih orkestrov Slovenije. Koncertirali so orkestri z Jesenic, Mute, iz .Kranja, Hrušice, Gorenja, Kesc, Medvod, Slovenske Bistrice, Zidanega mosta in Tržiča.
LJUBLJANA — Violinist Tomaž Lorenz, in pianist Andrej Jarc sta v ciklu „Ljubljanski umetniki Ljubljani“ predstavila glasbenemu občinstvu dela Corellija, Brahmsa, Ramovša in Dvoršaka.
UMRLI SO: od 21. do 27. maja
LJUBLJANA — Angela Hlebce, 85; Franc Laznik, 95, up. rudar; Terezija Huč r. černec; Franc Osterman, up. žel. strojevodja; Miroslav Peruzzi, 75, up. železničar; Minka Čekolc roj. Fakin, 82; Ivan Počivalšek up. lesostru-gar; Ivanka Golob; Marija Pavlin r; Novak, 87; Pavel Tanko, up.; Marija Gros r. Jarc; Valentin Pirnat; Josipina Karbo; ing. Jože Tiringer, up. inšp.
RAZNI KRAJI — Marija Krajnik r. Pretnar, delavka, Bled; Slavko Mali, strojarski^ mojster v p., Radovljica; Leopold Bučar, 67, Ponikva pri Šentjurju; Anton Repovž, Šentjanž; Jolanda Muster t. Hima!, 85, Murska Sobota; Franc Molk, 75, up. ključ., Izola; Janez Lu-znar’ Zuerieh, Švica; Milena Konečnik, up. uč„ Gornja Radgona; Anton Zore, up. kov. mojster, 76, Kamnik; Mihael Ogorevc, Bled; Matilda Smole, Poljčane; Ana Štih r. Vesel, Novo mesto; Franc Mesec, Vrhnika; Anton Židan, up., Po-lje-Lj.; Jože Pušlar, kraj. mojster, Višnja gora; Ivan Prevolnik, up. šofer; Anton Perko, Ponova vas; Jože Francelj, Kranj; Vinko Marinko, posestnik, Sp. Zadobrava; Nežika Kavčič, Dravlje-Lj.; Elizabeta Pučko, Hermanci; Ivan Petauer, up. ptt., Celje; Lado Hren,, brivski mojster in samostojni obrtnik kovinske stroke, predsednik „Krajevne skupnosti“ Šmartno ob Savi; Frančiška Krhlikar;, 72k Kandrše; Danilo Kraigher, prof., Maribor; Edvard Knap, Dolenja vas.
Krst: Krščen je bil v slov. cerkvi Marije Pomagaj v soboto, 18. junija Gabrijel Jože Selan, sin Jožefa in Marije roj. Gredar. oBtra sta bila gdč. Kristina Gredar in Jože Lunder. Krstil je med mašo delegat msgr. Anton O-rehar. Iskrene čestitke!
Umrl je ^v Lanusu po daljšem bolehanju g. Jože Banfi, prekmurski rojak, ki je po vojni prišel z nami v Argentino. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
SAN MARTIN
Liga Žena-mati v San Martinu je
imela dva zelo zanimiva sestanka. Dne, 17. maja nam je predaval msgr. Anton Orehar. Podal nam je sliko o vlogi žene v Cerkvi od prvih časov krščanstva do danes in nam pojasnil mnogo točk, ki nam niso bile znane. Po predavanju nam je msgr. še kar celo uro odgovarjal na različna vprašanja, nakar smo se mu zahvalile za njegov obisk.
Dne 15. junija smo posvetile naš sestanek spominu domobrancev. Govoril nam je predsednik Slov. doma- v San Martinu g. Franc Zorec. Osrednja misel njegovega govora je bila, kako naj imamo ideal, za katerega so slovenski možje in fantje darovali- svoje življenje, še danes pred očmi, ga branimo v vsakdanjem življenju in ga postavimo kot vzor tudi našim otrokom. G. Zorcu se lepo zahvaljujemo za lep govor.
Sporazum Jugoslavije in Italije v Osimu, ki sta ga že ratificirali zakonodajni telesi obeh držav, je spremenil prejšnjo začasno mejo med conama A in B, od katerih je prva spadala pod Italijo, druga pa pod Jugoslavijo, v stalno, mednarodno urejeno in določeno mejo. Da ta meja za Slovence ni pravična, o tem smo že pisali.
Da se danes ponovno vračamo na to vprašanje, nam je dalo povod pisanje „Hrvaškega glasa“ z dne 16. marca 1977, ki izhaja v Kanadi.
V omenjenem glasilu Hrvatske seljačke stranke je njen predsednik dr. Juraj Krnjevič napisal uvodni članek z naslovom: „Važen zunanje politični dogodek: Istra je te dni postala neodtujljivi del Hrvatske. Zakaj je ostal Trst še nadalje pod Italijo?“ V tem članku pravi dr. Krnjevič, da se je sedaj, 22 let po londonskem sporazumu, končno uredilo vprašanje stalne in mednarodno priznane meje med Jugoslavijo in Italijo v Istri. Dr. Krnjevič nato na kratko opiše zgodovino stoletnega težkega boja Hrvatov za hrvatsko Istro. Ta boj, ki je bil težak že v Avstro-ogrski monarhiji, je postal še težji pod fašistično Italijo.
Tudi mi Slovenci smo doživeli strašno divjanje fašizma na Primorskem. Naj omenimo samo Lojzeta Bratuža in bazoviške žrtve. Zato razumemo brate Hrvate in njihov boj za pravice Hrvatov v Istri in njihovo veselje nad sedanjo odločitvijo. Nam Slovencem pa sreča ni bila tako mila kot Hrvatom, ki so rešili izpod Italije vse svoje hrvatske kraje. Precejšen del slovenskega ozem-
SLO	V	E	N	C	1
P O	s	V	E	T	U
ŠVEDSKA					
Iz pisma					
„Večkrat mislim na Vas, na življenje v Buenos Airesu. Živite med Slovenci istega svetovnega nazora. Svoje Domove imate. In svoj domači dom. Bogato kulturno življenje. Svoje časopise, ki jih bero Slovenci po vsem svetu. In nesrečna domovina je tako daleč, da ne čutite neposredno njenih o-blastnikov. Laže prenašate tujino.
Življenje na švedskem pa je drugačno. Slovenci živimo tu raztreseno, daleč narazen in v popolnem nezaupanju drug do drugega. Najprej so prišli Hrvati kot begunci. Menda jih je okrog
30.000.	Ti žive zase. Niti k njihovim mašam si Slovenci ne upajo iti. Slovencev je menda 6.000. Zaposleni so v glavnem na jugu. Srbi so prišli leta 1965. Na pobudo notranjih odsekov so se pripeljali polni vlaki, tako, da so jih morale švedske oblasti vračati nekaj čaka, ker niso imeli zanje niti dela niti stanovanj. Ustanovili so posebno komisijo zanje in zadevo spravili v rdd. Na
30.000	Hrvatov se je priselilo ok. 30.000 Srbov, na vsakega po eden. In ples se je začel. Dobili smo „Jugoslavijo v malem“, na švedskem v znamenju, kdo bo koga. štiridesetletna švedska socialistična vlada je podprla jugoslovanske oblasti. Po Marxu so seveda bili „sorodniki“ in jaz razumem strah Hrva-(Nad. na 4. str.)
lja je ostal še pod Italijo, in dr. Kmje-vič pravilno trdi, da so to zakrivili jugoslovanski komunisti, zlasti slovenski komunisti (Kardelj, Kidrič), ki so hoteli, da sovjeti zagospodarijo nad Trstom. Zavezniki tega seveda niso hoteli in' so zato Italijanom izročili Trst, ki ni niti narodno italijanski niti ne leži na italijanskem gospodarskem področju. Samo umetno naseljevanje Italijanov — zlasti iz južne Italije —, je napravilo italijansko večino v Trstu. Dr. Krnjevič zaključuje svoj članek z besedami: „Po sili naravnih zakonov, zoper katere na dolgo dobo ne more uspeti niti sila niti diplomatsko modrovanje, bo Trst nekoč postal sestavni del Slovenije.“ ■— Hvaležni smo dr. Krnjeviču za njegovo zavzetost za Slovence.
Zdi se nam pa, da se je dr. Kmje-viču prikradla napaka v članku konec prvega odstavka, kjer pravi, da je po odločitvi v Osimu postala Istra „počevši od rijeke Dragonje na sjever neodtudji-vi del Hrvatske“. Stati bi brez dvoma moralo „na jug“, kajti severno od reke Dragonje se začenja Slovensko Primorje s slovenskimi kraji Sečovlje, Portorož, Piran, Izola, Koper in dr. Ker smo prepričani, da se je zgodila samo napaka, mislimo, da ni potrebno dokazovati slovenskega značaja omenjenih krajev. V tem mnenju nas potrjuje tudi članek v isti številki „Hrvatskega glasa“, ki ga je napisal dr. Marko Tarle, ki omenja hrvatsko obalo od Umaga (ki leži južno od reke Dragonje) do Kotora.
R. Smersu
SLOVENSKO PRIMORJE
„Start“ komunizem Jugoslavije
EVROPSKI VIOLINIST NA STREHI VI.
Kadar se pogajajo z ameriško vlado, jugoslovanski komunisti sploh ne oklevajo poslužiti se slehernega sredstva, ki ga imajo na razpolago: grobo, v celoti in celo tudi čudaško. Na začetku lanskega leta je Jugoslovanski aerotransport zaprosil naš Civilni letalski odbor za dovoljenje za pristajanje jugoslovanskih letal na ameriških tleh. Toda, kar je karakteristično za njihov način postopanja, je to, da so objavili vsemu svetu svoje namene in enostavno določili točen datum začetka svojih poletov v ZDA — prej, kakor pa'so se sploh obrnili na ameriško vlado. In ko so se pogajanja začela, so povrhu še zahtevali od Amerikancev, naj skrajšajo posto-* pek. Pri tem so začeli groziti, da bodo — če -se njihovim zahtevam ne ' bo ugodilo do določenega datuma — izgnali iz Jugoslavije ameriško letalsko družbo Pan American (to je bila najmanj obrobna operacija) in odklonili nakup velikih reakcijskih letal v ameriških tovarnah.
Razpolagamo s celo legijo primerov takšnega načina pogajanja z Jugoslovani. Zlasti poučen je primer, kako je Jugoslavija zahtevala, da naše vojaške radijske postaje v Nemčiji, ki oddajajo na istih valovnih dolžinah kakor njihova radijska postaja v Sarajevu, u-kinemo, ker ovirajo njihove oddaje, namenjene jugoslovanskim t delavcem v Nemčiji. Vse dotlej, dokler ne bi zade-
ve zadovoljivo rešili, so za talca vzeli naš ameriški Informacijski center v Sarajevu. V tem sporu so grozili, da bodo Center zaprli ali pa z njim postopali, kot z nezaželjeno ustanoVo. Jugoslovanski komunisti so torej predpostavljali, da bodo mogli našo željo za dosego sporazuma z Jugoslavijo za uvoz naših knjig, gramofonskih plošč, itd. izkoristiti kot sredstvo v fioju proti nam.
ZDA finančno vzdržuje 90 odstotkov Fulbrightovega programa o medsebojni izmenjavi znanstvenikov. Jugoslovani so vedno izkoriščali ta program kot možnost lahkega dostopa do tehnološke izobrazbe. V ZDA pošiljajo, npr. samo znanstvenike in inženirje, nikdar pa so-ciologe.Mi smo zahtevali ravnotežje, kajti čeprav s simpatijami gledamo na jugoslovanske želje, da šolajo čim več znanstvenikov, je vendar v našem interesu, da pridejo k nam tudi jugoslovanski gospodarstveniki in politični teore-» tiki, da bi videli .ZDA na lastne oči in pri nas študirali. In kljub temu, da jugoslovanska vlada (bolje rečeno, tajna policija) zelo pazljivo izbira tiste, ki naj odidejo v ZDA, in nam zato pošilja samo dobre komuniste, pa je povečano razumevanje, ki iz tega izhaja, vendar vredno stroškov, ki jih z njimi imamo. Ni pa seveda netipično, da se ameriško veleposlaništvo med pogajanji z Jugoslovani za dosega*razumnega ravnotežja znajde med dvema ognjema: med
odločilnimi in nepopustljivimi jugoslovanskimi pogajalci in razburjenim Državnim tajništvom, ki je izgubilo iz vida, za kakšne naše relativne interese gre (na koncu koncev -smo mi tisti, ki financiramo ta program) in se ni nikdar naučilo, da je namen začetnega nesporazuma prav ta, da Jugoslovani končno dosežejo zase zadovoljiv sporazum.
Kljub temu, da jugoslovanski tisk, ki ga kontrolira režim,, izkorišča sleherno priliko, da, zroč vse skozi marksistično prizmo, prikazuje ZDA z malo laskavimi izrazi, pa se Jugoslovani neprestano pritožujejo pri Državnemu tajništvu v Washingtonu (in se poskušajo pritoževati tudi pri ameriškemu veleposlaništvu v Beogradu) proti člankom ameriških časnikarjev, ki kritizirajo jugoslovansko 1 vlado zaradi represivnih ukrepov ali zaradi samo nekih manj važnih neuspehov jugoslovanskega sistema. Ker zadovoljivo ustvarjena slika Jugoslavije v ZDA prinaša važne gospodarske in politične koristi, se Jugoslovani ne zadovoljujejo s tem, da bi neki wa-shingtonski diplomat izrazil svoje simpatije do Jugoslavije. , V Beogradu se na izredno prefinjen način trudijo vplivati na ameriški tisk: vsi dopisniki, ki se vedejo, „neprijateljsko“, so odrezani od vseh uradnih in poluradnih virov ter jih podvržejo raznim pritiskom, da bi jih prisilili zavzeti „pozitivno stališče“. Ta tehnika jiigoslovanskih oblasti gotovo krepi odločnost mnogih obveščenih ameriških dopisnikov, toda tisti, ki pridejo v državo Samo za kratek čas, da bi jo prepotovali, so bolj ranljivi in občutljivejši vsled takih metod, zlasti zato, ker največ časa prebijejo z jugoslo-
vanskimi dopisniki, ki delajo za zahodne časopise in ki imajo nalogo — namenoma uporabljam ta izraz — vplivati na dopisnika gosta. (Napori teh slug, da razširijo lažne informacije med zahodnimi dopisniki, so dosegli višek brezumja ob priliki nedavnega udarca, povzročenega s skrivnostnim obiskom mednarodnega terorista Carlosa v Beogradu.)
In tudi. če bi jugoslovanska vlada ponudila obojestranski sporazum, podoben tistemu, ki ga je pred nekaj leti sklenila z ZSSR, po katerem se obe državi vzdržujeta medsebojne kritike, ZDA se tega ne bi mogla držati zaradi svoje ustave. Zato je zlasti velika anomalija to, da se v luči neprestanih napadov jugoslovanskega tiska na ZDA, naše Državno tajništvo trudi, Jugoslavijo umetno napraviti za privlačno.
Izgleda, da so jugoslovanski izseljenci, ki živijo v ZDA, najobčutljivejša točka naših bilateralnih odnosov. Jugoslovani imajo prav, da se pritožujejo nad napadi in nasiljem proti njihovim diplomatom V naši državi. Resnica v tej zadevi pa je ta, da jugoslovanskim o-blastem pri vsem tem sploh ni za to, da bi se ta dejanja kaznovala ali preprečila. Ne, cilj jugoslovanskih komunistov je to, da vsak tak incident izkoristijo kot povod za dosego še večjih ciljev — * se pravi, da bi prisilili ameriško vlado do ukrepov, s katerimi bi prepovedala sploh vso politično aktivnost (nasilno ali ne), ki je usmerjena proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji.
Jugoslovani nimajo volje, da bi razumeli določila naše ustave, ker smatrajo pod svojim režimom opozicijo za nekaj nevarnega in protizakonitega in če
bi jo gledali z ameriškega ustavnega vidika, bi bila zaščitena s 1. ustavnim a-mandmajem (zaščita osnovnih političnih in drugih svoboščin). (Po vztrajnih zahtevah so Nemci in Švedi dejansko prepovedali aktivnost nekih emigrantskih skupin, in tako povzročili, da je a-meriško stališče rezerviranosti postalo dvakrat težje.) Gledano s propagandne strani, emigrantski napori za pridobitev simpatij na Zahodu ne morejo biti uspešni, v kolikor emigranti nastopajo z nasiljem. Iz teh razlogov, jugoslovanske oblasti hrvaške emigrante vedno o-značujejo za ustaše (opominjajoč tako zahodni svet na hrvaško fašistično državo iz 2. svetovne vojne), ne glede na to, kakšna politična stališča trenutno zastopajo. Visoki jugoslovanski funkcionarji so tudi ali dejanško prepričani ali pa samo smatrajo za koristno, ko trdijo, da ameriška vlada podpira delovanje teh emigrantov. Obtožbe so običajno izrečene v obliki namigavanj. Junija 1976, ko je eksplodirala bomba v jugoslovanskem veleposlaništvu v Washingtonu in septembra istega leta, ko so hrvaški emigranti ugrabili neko TWA letalo, so jugoslovanski tisk in diplomati trdovratno izjavljali, da so obema akcijama pomagali „isti krogi“ znotraj in zunaj ameriške vlade. Toda po vztrajnih zahtevah pri jugoslovanskih oblasteh, da naj povedo, kdo so ti krogi, so le-te začele namigavati na takšne različne politične skupine, kakor so „judovske interesne skupine“, FBI in CIA, kakor tudi neke druge konservativne politične skupine, ki da baje konspirativno podpirajo to aktivnost. Toda v raz-(Nad. na 4. str.)
SLOVENCI PO SVETU (Nad. s 3. str.)
tov tudi do Slovencev. Od nekdaj smo igrali na srbsko karto. Imamo sicer svoja društva, ki jih nam vzdržujejo sicer Švedi, jugoslovanska ambasada in konzulati pa nas kontrolirajo. Na zabavah govore Slovenci že po švedsko med seboj. Težko je hoditi na predstave Slovencev, če veš, da si pod kontrolo. Vsega tega pri Vas doli ni, in zato Vas zavidam.“
Binkoštno srečanje
V švedskem mestecu Vadstena ob velikem jezeru Vattem (300 km zahodno od Stockholma) so se 29. maja zbrali na binkoštnem srečanju Slovenci iz švedske. Prišlo jih je nad 300, nekateri tudi 500 km daleč. Srečanje je pripravil misijonar jezuit Janez Sodja iz Miinchna. Več tednov prej je obiskoval rojake, raztresene po tej širni deželi in zbiral k službi božji.
Somaševala sta ob navzočnosti a-postolskega nuncija Dr. Žabkarja odgovorni urednik Družine dr. Ivan Merlak, kot zastopnik škofa Lehičp,, ki zaradi birmovanja v domovini ni mogel priti in g. Jože Flis, slovenski misijonar v Parizu, do leta 1972 pa misijonar na švedskem. Pevci So se zbrali ob organistu Eriku, Švedu nemškega rodu, ki je tudi prišel več sto kilometrov daleč, da je spremljal slovensko petje, ki mu je izredno všeč. Ob koncu maše je zbrane nagovoril tudi nuncij dr. Žabkar.
Kmalu popoldne se je v bližnji dvorani sredi mesta začel družjabni del srečanja s posrečenimi nastopi dekla-matorjev, pevcev, godbenikov (malih in velikih) in plesom, za katerega je igral ansambel „Lastovke”. Zabava se ni mogla zavleči v noč, ker prave noči zdaj tam sploh ni. Pa tudi domov je bilo treba iti. Na srečo je binkoštni ponedeljek na švedskem dela prost dan.
Referent Medsebojne pomoči Slomškovega doma obvešča svoje člane, da je od 1. julija dalje zyišana posmrtnin-ska podpora od $ 35.000 na $ 40.000.
(I rispévki • niso zvišani.)
Referent
ODBOJKARSKA REPREZENTANCA
Zedinjena Slovenija je na turnirju Argentinske Federacije zmagovito odigrala tri tekme, in sicer s Huracän de San Justo, 's Cireulo de Oficiales de Policia Federal in s Club Atletico Ituzaingo ter se tako uvrstila s šestimi točkami na prvo mesto. Mlajša skupina pa je dve tekmi dobila in eno izgubila.
’ Obenem tudi obveščamo, da bo v četrtek 30. junija Mlajša skupina igrala ob 20.30 na igrišču Huracàn de St n Justo s Colegio San Martin. Ob 21.30 igra istotam 4. kategorija z Argentino de Castellar. 1.7. igra Mlajša skupina ob
20.30	s 77 Fütbol Club na njegovem i-grišČu ul. Azopardo in Bdo. de Irigo-yen, Castelar; ob 21.30 pa 4. kategorija istotam.
PO ŠPORTNEM SVETE
SLOVENKI SONJI MILIČEVI iz Zgonika pri Trstu na italijanskem namiznoteniškem prvenstvu v Parmi ni uspelo ohraniti naslova prvakinje, ki ga je osvojila na lanskem prvenstvu. Vendar pa je nadvse častno zastopala slovensko namiznoteniško elito, saj se je uvrstila na drugo mesto. V damskih dvojicah sta Miličeva in Vesnerjeva o-svojili bronasto medaljo.
KOŠARKARSKI KDU1B DOLENJ^ SKA iz Novega mesta, ki je v slovenski ligi na drugem mestu, se je preimenoval v Dolenjski košarkarski klub Novoles, ker je dobil „pokrovitelja“ v lesnem kombinatu Novoles iz Straže.
NA OSREDNJI PROSLAVI „Dneva mladosti“ na stadionu v Beogradu 25. maja so „pripadniki JLA (jugoslovanske ljudske armade)“ nastopili „pred najljubšim gledalcem, dvojnim jubilantom in trikratnim herojem Josipom Brozom Titom“. (Delo št. 120). Brez komentarja. ..
NA BALKANSKEM PRVENSTVU v odbojki so prvo mesto zasedli Romuni. Jugoslovanska ekipa je zasedla drugo mesto, nato slede Bolgarija, Turčija, Albanija in Grčija.
NA LAHKOATLETSKEM 'teknuA vanju primorskih srednješolcev v Novi Gorici je Piculin izenačil slovenski rekord starejših'mladincev v skoku v daljavo s 728 cm, Bevk pa postavil s 712 cm nov rekord mlajših mladincev; odličen je bil tudi Tišma s skokom v višino: 200 cm.
ARGENTINSKA NOGOMETNA E-KIPA je v soboto 18. junija igrala neodločeno s škotsko 1:1. športni kritiki so z igro domačih igralcev zelo nezadovoljni. Posebno z obrambno vrsto, ki je bila izredno groba, čeprav so Škotje igrali precej defenzivno.
FRANCOSKA RUGBIJEVSKA REPREZENTANCA pa je premagala po precej medli igri moštvo izbrano iz nekaterih klubov s 23:6. '
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja 'šolskega odseka ZS bo v sredo, 29. junija ob 20. uri v Slovenski hiši.
Zedinjena Slovenija prosi in opozarja vse slovenske organizacije in ustanove, ,da svoje prireditve pravočasno vpišejo v prireditveno knjigo v društveni pisarni.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 20. ure.
OBVESTILA
SOBOTA, 25. junija:
V	Slomškovem domu ob 20 spominska proslava. Sodeluje Slomškova šola, mladinske organizacije, pevska skupina „Fantje na vasi“. Govoril bo inž. Jernej Dobovšek.
Na Pristavi v Castelarju ob 20. uri
nadaljevanje in konec debatnega večera „Kako priti na Pristavi do leta 2000“.
NEDELJA, 26. junija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 spominska proslava za padle junake.
V	Slomškovem domu sv. maša za vse žrtve komunističnega nasilja.
Proslava šolskih otrok na čast mladinskemu zavetniku sv. Alojziju s skupno sv. mašo in igro v Slovenski hiši ob 16. uri.
V	Hladnikovem domu v Slovenski
vasi bo ob 16. uri spominska proslava v čast našim pobitim domobrancem in vsem ostalim žrtvam v letih grozot. Govoril bo Ivan Korošec.
V	Našem domu v San Justo spominska proslava po sv. maši.
SOBOTA, 2. julija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 prijateljski večer ob domačih krvavicah in pečenicah.
NEDELJA, 3. julija:
V	Slovenski cerkvi Marije Pomagaj bo daroval zlato mašo g. župnik Gregor Mali ob 17. uri.
V	Slovenski vasi ob 16. uri koncert Karantanije.
SREDA, 6. julija:
V	Slovenski hiši ob 17 uri razgovor s Stankom Jerebičem. Vabi Zveza slovenskih mater in žena.
NEDELJA, 10. julija:
V	Slovenski vasi vsakoletne Koline. Sodeluje orkester Sans Souci, pričetek ob 18. uri.
NEDELJA, 17. julija:
V	Hladnikovem domu bo ob 16. uri
predaval g. Bergant o Sveti deželi. Predavanje bodo spremljale skioptične slike
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
V okviru proslav ob 25. letnici društva SLOVENSKA VAS priredi
KARANTANIJA
koncert slovenskih in tujih pesmi pod vodstvom ge. Marije Geržinič-Fink
Hladnikov dom, nedelja 3. julija ob 16. uri.
MLADINA PLEŠE
\ soboto 2. julija na Slovenski Pristavi Sodelujeta prenovljeni Ansambel Triglav in znana diskoteka Woodstock	Začetek ob 2 lh
Vabita S. D. O. - S. F. Z. Slovenska Pristava
ŠOLSKI ODSEK j ZEDINJENE SLOVENIJE
< lepo vabi šolsko mladino, starše in prijatelje mladine
:
na proslavo
V ČAST MLADINSKEMU j ZAVETNIKU SV. ALOJZIJU,
ki bo
■	V NEDELJÖ, 26. JUNIJA, OB 16
:	V SLOVENSKI HIŠI
■
■
Na sporedu:
■
I • V CERKVI: SV. MAŠA IN PO-
[ SVETITEV ŠOLSKIH OTROK
\ MARIJINEMU SRCU.
■
j • PRED SPOMENIKOM: POKLON NAŠIM JUNAKOM.
[ • V DVORANI: IGRA:
I “DEKLICA MARJETKA IN
■	VELIKAN TELEBAN”
■
■
S Igrali bodo otroci šole Josipa Jur-■ čiča iz Carapachaya. Režija: Janez ! Tršan; scena: Jože Korošec st.
m
Vstopnina: za enega otroka $
S 100, dva ali več iz družine $ 200, ordasli $ 200.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare
Redacción y Administración: Ramón L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
o §«	FRANQUEO PAGADO
B gg	Coneesión N* 5775
o S	TARIFA REDUCrDA
<3	Coneesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
Intelectual N’ 1.362.266	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko .pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
T alleres Graficos Vilko S.R.L., E stado« Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
t
Zapustila nas je dne 14. junija 1977 naša dobra in draga mama, gospa
Miroslavu Radnor roj. Pavlin
- K večnemu počitku smo jo položili dne 15. junija na pokopališču v San Martinu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki'so jo obiskovali v bolezni, ki so jo prišli kropit in molit za pokoj njene duše, ki so darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Francu Bergantu za pogrebno sveto mašo in za opravljene molitve ob grobu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek 1. julija ob 19 v Zavodu Presv. Srca (ulica Cordoba 124, nasproti Slovenskega doma v San Martinu).
Žalujoči:
mož Anton,
hčerka Zdenka z družino, sin Andrej z družino v imenu ostalih sorodnikov.
José Leon Suärez, Hurlingham, Ljubljana, Piran 15. junija 1977.
30 - 6 - 1977 — 0-30 = 5.000 — 31-50 = 10.000 — 2.000 = 60.000
KREDITNA ZADREGA “SEOGA” z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	— Ramos Mejia — T. E. 658-6574
SPOROČA: 23-7-1977 — v Našem domu, San Justo — Informativni sestanek. Poročila o polletni bilanci, o posojilih, o naložbah, o obrestih, o poslovanju, itd.
Nagradno žrebanje — 3 nagrade po 10.000 vsaika, med člani, ki bodo do 30-6*1977 imeli v SLOGI naložbe v višini, ki je potrebna za polno po-smrtninsko podporo $ 60.000.—: člani od 0—30. leta starosti .$ 5.000.—, od 31. do 50. leta $ 10.000.— in člani od 51. leta starosti dalje $ 15.000.— Ta naložba vam je vedno na razpolago in vam medtem prinaša prav lepe obresti. Ni zastonj že več kot 2.000 rojakov, ki dobro vedo, da v
SLOGI JE MOČ!
2.000 = 60.000 — 51 — 100 = 15.000 — 23-7-1977 — 3 x 10.000
“STARI” KOMUNIZEM JUGOSLAVIJ (Nad. s 3. str.)
govorih z neameriškimi funkcionarji pa so visoki funkcionarji jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve, ki se bavijp s problemi Amerike, bili mnogo bolj direktni in zapleteni : tedaj obtožujejo tudi ameriško veleposlanstvo v Beogradu, da je sodelovalo pri metanju bomb v Washingtonu, medtem ko so veleposlanikom neuvrščenih držav v Beogradu govorili, da so bili vsi potniki na ugrabljenem TWA letalu dejansko a-genti FBI.
Jugoslovanski bes zaradi nesposobnosti, da bi preprečili protirežimsko aktivnost v inozemstvu, priganja varnostne organe, da lovijo emigrante, ki obiskujejo Jugoslavijo kot državljani tujih dežel. Policija zaslišuje zlasti Amerikance jugoslovanskega izvora, zanimajoč se za njihovo delovanje v ZDA, kakor tudi za delovanje drugih emigrantov, ki so predmet jugoslovanskih skrbi. Včasih, kadar npr. Amerikanee, kakor je to Laszlo Toth, noče sodelovati, sledi aretacija, v njegovem posebnem slučaju tudi večletna robija na podlagi lastnih obtožb. Ker je Tito dal ministrstvu za notranje zadeve neomejeno oblast, da izkorenini dejanske ali namišljene neprijatelje v Jugoslaviji (in da jih preganja tudi po raznih evropskih mestih), prédstavlja slučaj, kakor je Tothov, za našo vlado velik problem, ker je le'-ta, odgovorna za zaščito ameriških državljanov v inozemstvu. Oblasti
v Jugoslaviji trdijo, da so takšne osebe (v kolikor se niso odrekle jugoslovanskemu državljanstvu, in ki je tako odpoved priznala tudi jugoslovanska vlada) jugoslovanski državljani, kar naj bi pomenilo, izven jurisdikcije ameriške vlade, v kolikor so njihovi zločini politični; iz teh razlogov jugoslovanske o-blasti nočejo dajati nobenih pojasnil glede vzrokov aretacije. Ti primeri, ki se pogosto dogajajo, obvezujejo Državno tajništvo, da bi učinkovito opozarjalo Amerikanee jugoslovanskega izvora na nevarnosti, ki prežijo nanje ob potovanju v Jugoslavijo in da bi tudi odločneje povedalo jugoslovanski vladi, kakšne so škodljive posledice .za naše obojestranske odnose, v kolikor bo s takšnim postopanjem nadaljevala.
Za razumevanje jedra ameriško-ju-goslovanskih odnosov je nujno razumeti, da jugoslovanski opazovalci ameriške politične pozornice predpostavljajo,, ali vsaj trdijo, da predpostavljajo, da emigrantske proti titovske akcije v ZDA kakor tudi nepovoljne članke, ki se pojavljajo v ameriškem tisku, vodi ameriška vlada, s čimer se naši zunanji politiki podtikajo zarotniški nameni, Tako je februarja 1976 zunanji minister Minic v nekem neverjetnem govoru pred mnogimi višjimi vojaškimi častniki izjavil tudi tole:
„V našem političnem sodelovanju z zahodnimi državami obstajata dva problema: delovanje jugoslovanskih teroristov (fašistov in drugih protijugoslovanskih emigrantov) ter kampanja po-
litičnega pritiska na Jugoslavijo... Fašistične tolpe, ki so zbežale iz naše države skupaj z nacisti, uživajo gostoljubje in ogromno finančno in materialno podporo obveščevalnih služb in vlad zahodnih držav, s katerimi imamo sedaj dobre odnose. Obveščevalne službe kar naprej sodelujejo z emigranti in se ne pomišljajo uporabljati jih, kadar koli je potrebno za pritisk na Jugoslavijo ...
... Občasne kampanje, ki gredo za tem, da se diskreditira notranja struktura in zunanja politika Jugoslavije, so tudi karakteristične oblike pritiska, ki prihaja z Zahoda... Zlasti ameriški tisk objavlja groba poročila o Jugoslaviji. Vse to je sinhronizirano. Navodila prihajajo iz enega mesta, nakar celoten stroj stopi v akcijo: obveščevalne službe, diplomacija, informativna sredstva, propaganda, itd. Sedaj, npr. med pripravami za Peto konferenco neuvrščenih držav v Colobibo,1 je znano, da bo Jugoslavija v vse to aktivno posegla ter je zato nujno, da nanjo izvajajo pritisk. Takšne akcije bodo sedaj z Zahoda vedno pogostejše.“
Ta govor je bil objavljen v nekem vojaškem časopisu z majhno naklado ter je slučajno padel v roke nekemu azijskemu diplomatu, ki ga je nato razpečal po Beogradu na vse strani; sicer o tem govoru ni bilo nikjer ničesar objavljenega.
Ker je jugoslovansko, vodstvo prerokovalo, da bo Zahod — zlasti ZDA —> s propagando in z „vodenjem“ emigrantskih aktivnosti izvajal „pritisk“ na
Jugoslavijo, so razburjenje, do katerega je prišlo lanskega aprila ob priliki Zo-nenfeldtove doktrine, zatem eksplozija bombe junija v jugoslovanskem veleposlaništvu v Washingtonu, pisanje ameriškega tiska v zvezi s primerom Laszlo Toth meseca avgusta in končno ugrabitev TWA letala v septembru, neki elementi v jugoslovanski vladi pojasnjevali kot izpolnjevanje njihovih napovedi in sicer v zvezi z dozdevno koordinirano kampanjo pritiska pred konferenco neuvrščenih v Colombo.
Seveda, resnica je, da se aktivnost jugoslovanskih komunističnih agentov med emigranti v inozemstvu in zlasti pisanje jugoslovanskega tiska ne' moreta izvrševati brez politične kontrole iz centra. Zato je prav lahko, da mnogi Jugoslovani menijo, da isto pravilo velja tildi za ZDA. Ta 'proces projiciranja je zgrajen na njihovem a priori mišljenju o kapitalistični družbi. Na drugi strani pa sumim, da visoki jugoslovanski funkcionarji dobro vedo, da je njihova analiza ZDA napačna, toda smatrajo za koristno širiti takšne razburljive izmišljotine zaradi notranje in zunanje političnih razlogov. V kolikor morejo zvračati krivdo na vlado ZDA glede terorističnih akcij ali glede neugodnega pisanja ameriškega tiska o Jugoslaviji, jim bo veliko lažje zavračati a-meriške pritožbe v zvezi z. dejanskimi težavami, ki se pojavljajo zaradi jugoslovanskih multilateralnih aktivnosti ali bilateralnih sporov.
(Bo še)
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
V soboto, 2. julija ob 20
prijateljski večer
z domačimi krvavicami in pečenicami.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE
Escribano Publico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, òfic. 2
T. E. 35-8827
■
Prof. «ir. JEAN JESES BLASMK
■
■
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja • Capital Federal Tel. 41-1412
■
■
o
O-dinira v torek, četrtek in soboto ;
od 17. do 20. Zahtevati določitev 5
■
ure na privatni telefon 628-4188.	;