j^» v»k dan in praznikov l^ued dally except Sunday» and Holiday». -YEAH XXXIV. Cena liata je $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NA/tÛÙNE PODPORNE JEDNOTE ■t chicafo, TS^LTtee ÎÎÎTcû^lS S !ta?VS5! CHICAGO. ILL- PONDELJEK. II. MAJA (MAY II). INI Subscription 16.00 Yearly ÔTEV—NUMBER 17 Uredniški In uprsvniiki prostori: S667 South Lawndale Ave. Office of Publication: S66T South Lawndala Ave. Talephone. Rockwall 4004 Acceptance fer mailing «t «pedal rate postage provided fer ta «action 1103, Act of Oct I, 1017, authorised on June 4. 1011. IITLERJEVE LEGIJE TEPENE IA FRONTI PRI HARKOVU Moskva poroča, da je padlo 12,000 nemških vojakov in da so ruske čete prodrle 37 milj daleč v ofenzivi ter reokupirale tristo mest in vaii. Sovjetski guerilci razbili železniške mostove v ozadju nemške bojne črte in iztirili tri vojaške vlake. Ostanki britske armade se umaknili iz Burme v Indijo. Osiščna podmornica potopila ameriški parnik v bližini ustja reke Mississippi Ruska mikom so razdejali bojno opremo, ki bi drugače prišla [Kokra, 18. maja iva na fronti pri Harkovu, [ijskem središču Ukrajine trezultirala v reokupaciji tristo in vasi in sovjetske čete so rle v nekaterih krajih dva-in 37 milj daleč, se glasi objavljen komunike, dostavlja, da je bil odpor erjevih kolon zlomljen na j fronti in da je v bitkah z Ru-IpadJo 12,000 nemških vojakov i častnikov. Poleg tega so Rusi 1200 nemških vojakov in lili ogromne količine nem-ga vojnega materiala ter raz i štiristo tankov. Komunike dostavlja, da se ru-ofenziva nadaljuje in da je glavna nemška bojna črta lita. Nemci so uprizorili več naskokov, da ustavijo pro-ruskih čet, ki pa so bili i odbiti. Ruskim armadam na ¡fronti poveljuje maršal Timo- objavljena vest pravi, da ovjetske čete bližajo Krasno-du, strategičnemu mestu, ki ¡60 milj južtiozapadno od Har- 16. maja. — Ruske alrie čefe in mehanizirane naskakujejo Harkov, veli-i industrijsko središče v Ukra-in so v bitkah v zadnjih dneh razbile 400 nemških °v, 255 topov in zasegle ve-kolieine bojnega materiala, | so letalci sestrelili 43 so-»ih bombnikov v spopadih fronti na polotoku Kerču, so Hitlerjeve legije začele P ofenzivo, se sovjetske če-«Hočno upirajo premoči so-S tega polotoka se P»r« pot v kavkaške pokraji-«Jer so bogata oljna polja, skušajo Nemci okupi- Netukim armadam na fron-Ukrajini poveljuje maršal nko. Nekateri vojaški, so prekoračili reko Don »•sedli več vasi na zapadni ™r<*e. Uradni komuni-_prdVl da Nemci beže pred PWfckm„ četami. **kva pravi, da ruski vojni operirajo tanke in boj- ■«1«. ki so jih dobili v zad-J" ^nih iz Anglije in Ame-L °*lopne enote so prebile [TJ' nem^o bojno črto pri P« in Prizadjale sovraž-r1 opomne izgube. guerilci, ki operirajo v n,'mške bojne črte v V, t a/bili dva železni-•mostova in iztirili tri f • vojaške vlake. Cez 600 P,h vojakov je bilo ubitih, «fenziva P^gradski r'1 Nemce, z več strategič-**ICIJ «n Jih zasedli. Cez ■f* mikih • vojakov je bitki z Rusi v enem sek- r " »i"Me. tnM>* - Wti napadih prizadjali "«"he Rusom na ozkem ^ 7 ,a na P°,otoku Ker' «'»m radijsko poročilo. m ,„V"'JVsklh kol°n na viši- C m* glavnega me- k< J* bil zlomljen. ' m rumunske kolone ao VT vt* tega mesta. raiil M. „ 7(Hur»« v Indijo in 1 uničenju. Pw| ^ . v japonske roke. Druga britska vojaška enota, ki je obtičala v ozadju Akyabe, burmske luke, se je rešila iz pasti. Vojaki so se ukrcali bojno ladjo, ki jih je odpeljala v Indijo. Čungking. Kitajska. 16. maja. — Tu so priznali izgubo Ten-gyueha; važnega mesta v zapad-nem delu province Junnan, ki meji na Burmo. V bitki, ki se je vršila pri Lunglingu, je padlo 4000 japonskih vojakov. Japonci' bombardirajo zdaj pozicije kitajskega vojaštva na vzhodni strani reke Salwefen, ki so oddaljene 55 milj od Lung-linga. Poročilo iz kitajske province Čekiang omenja zbiranje japonskih čet tamkaj. Melbourne, Avstralija. 16. maja. — Avstralski in ameriški letalci' so bombardirali iz zraka japonsko vojaško letališče pri Laeju, Nova Gvineja, se glasi naznanilo. To mesto leži na severnem obrežju Nove Gvi- neje. , ______ __ Bombe, katere so vrgli napa- ^ti zseno^z Duminijevo noto, v dalci, so razbile dvanajst japon- Je ^ drugim rečeno: Dokaz o Mussolini-jevem zločinu Detektivski biro ima kopije dokumentov Ssn Antonlo. Tex„ 16. maja. — Dokumenti, ki dokazujejo, da je bil italijanski diktator Beni-to Mussolini zapleten v umor Gjacoma Matteottija, socialističnega voditelja in sovražnika fašistov, pred osemnajstimi leti, se še vedno nahajajo v varnostni shrambi neke tukajšnje banke. V tej bodo ostali, dokler ne bo neovrgljivo-. potrjeno, da je bil Amerigo Dumini, avtor dokumentov in bivši čikaŠki gan-gež, v resnici ustreljen v Libiji. Dumini, pravijo, je umoril Matteottija. Martin J. Arnold, odvetnik v San Antoniu, v čigar oskrbi so dokumenti, je dejal, da mora dobiti neovrgljiv dokaz iz zanesljivega vira, da je bil Dumini ustreljen v Libiji preteklo leto, ko se je tam oahajal kot špion, preden objavi vsebino dokumentov. Duminija je u-strelil po poročilu iz Melbour-na, Avstralija, neki avstralski Častnik, ker se je upiral aretaciji. Dokumenti v štirih zavojih so bili poslani Arnoldu in Hughu Robertsonu, ki je tudi odvetnik v San Antoniu, pred devetimi je v teku fronti. Rusi so akih bojnih letal, porušile več militarističnih naprav in zanetile požare. Vsa zavezniška letala so se srečno vrnila v svoja oporišča "po napadu. New Orleana, Le1., 16. maja. — Sovražna podmornica je napadla in potopila ameriški tovorni parnik na morju komaj miljo proč od ustja reke Mississippi, se glasi naznanilo osmega mor-naričnega distrikta. Trije torpedi so zadeli parnik in ga potopili. 27 članov posadke je bilo ubitih, 14 pa ranjenih. Slednji so bili odpeljani v tukajšnjo x>lnišnico. Doslej so sovražne podmornice napadle in potopile pet par-nikov v Mehiškem zalivu. Skupno število potopljenih parnikov bližini ameriškega obrežja je tem naraslo na 172. Waehlngion. D. C« 16. maja.— Vojni department je sinoči objavil najbolj dramatično storijo v tej vojni, v kateri je razkril, kako je ameriška podmornica prišla v Manilski zaliv tik pred japonsko okupacijo BaUanske-ga polotoka, pripeljala živila in potrebščine oblegani ameriški vojaški posadki, potem ps ns-ložila večji del bogastv^ v zlatu in srebru in ee srečno vrnila v varno bazo. Vse to se je zgodilo pred nosom japonskih straž na morju in bojnih ladij. Poveljnik podmornice je bil Frank W. Fenno, ki je dobil visoko odlikovanje za drzni čin, ki ga je Izvršil. indija. 16. maja. SU"-'take armade eo ee Komunist Browder izpuščen iz zapora Washington. D. C.. 17. msjs -Predsednik Roosevelt je pomilo-stil Earla Browderja, bivšega tajnika komunistične strsnke, ki je bil obsojen n« Štiri leta zapora na obtožbo, da je potoval v tujini s ponarejenim potnim listom in pod drugim imenom Browder je-odsedel tretjino svoje kazni v federslni jetnišni-ci v Atlanti, Ga. Roosevelt je dejal, da je pomilostil komun i-stičnegs voditelja f nsmenom. da se utrdi narodne enotnost Browder je po izpustitvi iz ječe odpotoval v New York. "Moja varnost v Italiji zavisi predvsem od bojazni pred objavo vsebine dokumentov, katere sem poalal vam. Če se fašistična policija ne bi bala razkritja, bi me bila že davno umorila." Doznava se, da ima federalni detektivski biro fotostatične kopije dokumentov. Ustanovitev ženskih vojaških zhorov Roosevelt podpisal v kongresu sprejeti naŽrt i , Washington, D. C.. 16. maja. — Prva ženaka prostovoljna armada je posula dejatvo, ko je predsednik Roosevelt podpisal v kongresu sprejeti načrt. Prva članica ženskege pomožnegs vo-jsškega zbora je Oveta Cul p Hobby iz Houstons, Tex. Vojni tajnik Henry Stimson je naznsnil, da jo je imenoval ze načelnico ženskegs zbora v Des Moinesu, Is., kjer bo usUnov-ljens prvs šola, v kateri se bodo ženske vežbsle za svojo službo Predsednik Roosevelt je instrui-rsl vojnegs tajnika, naj začasno omeji število Članic ženskih zborov v Ameriki, kateremu lahko zaupajo v vaeh voditelj dele vel ozirth. Delegetje so soglasno spralell resolucijo, a katero so zagot#ili predsedniku Rooseveltu vso podporo. Resolucij« naglaša tudi, da krznarska unija odobr«ve Rooseveltov ekonomski program, katerega ja predeednik orisal v svoji podanici, katero je nedavno naalovil kongresu Predlog, da unija kupi embu-lam e in jih podari ameriškemu Rdečemu krišu, je bil soglasno sprejet. Hitler M brco Goeringu? Nova btalska poveljnika imenovana London. 16 maj«. — Moskov-^k,. radlopoat«j« J« citiral« joo-ročilo iz zan«aljiv«ga vira v ženevi, ftvica, da j« Hitler odstavil letalskega maršala Herman-na Goeringa kot poveljnika nemške letalake sile na frontah v Rusiji ln Sredozemlju. Zs poveljnika letalake alle v Rusiji je Htiler imenoval feldmaršaia Erharda Milcha, za poveljnika letalake alle v Sredozemlju pa feldmaršaia Alberta Keaaelrin-«a Poročilo dalje pravi, da je bil Goering otrebujcjo na fronti. Pogodba določa 200,000 takšnih sekir, ampak produkcija je kolebala sem in tjs; naredili so jih okrog 5000 mesečno. Tedaj je unijs v tovsrni povabila upravo ns sestanek in odprto povedala: to in to je narobe; izvršiti Je treba te in te reforme in povečati število delavcev. Uprava je sprejele sugestijo, izvoljen je bil skupni odbor in takoj prvi teden je produkcija poskočila na 6700 sekir. Naročilo bo zdaj Izvršeno v nekaj mesecih, dočim bi po starem načinu vzelo tri lete za izvršitev. To ¿C samo en slučaj, ki sc lahki) pomnoži na tisoče. A že ta slučaj Je jasen dokaz, ds kooperacija pomaga. Složna" in iskrena kooperacija med organiziranimi delavci in upravitelji industrij lahko nsredi čudeže. > . In iskrena kooperacija je bistvo demo- «v U^/viivi «flirts jvr uca sea Pred več tedni je v ameriškem tisku počila vest. da so smerlški bombniki napadli Tokio, Jokohamo, Kobe in druga japonske me-stA Nepad Je bil izvršen pri belem dnevu in po več ureh deževa-nja bomb so se bombniki razpršili na vse strani. Eden bombnik Je nekaj dni kasneje pristal v Sibiriji in Rusi1 so smeriiko moitvo internirali. T"1"' Tokijski radio Je takoj poročal, da so sovražne bombe, vsekakor umeriške, porušile neksj "bolnišnic in šol" in ubile okrog 150 ljudi. Ameriškega uradnega poročila pa o tem ni bilo—ni bilo in ni bilo. Predsednik Rooaevelt je v svojem rsdlogovoru dne 28. aprila rekel, da Je Tokio poročal o nekem napadu it zrake na japontka mesta, "In če Je'to bilo res, je bil ta nspad največje ponižanje za ošabno japonsko cesarstvo. . ." Ameriško uradno poročilo je prišlo 10. maje in ne krstko povedalo, da Je bil učinek napada ameriških bombnikov na japonake mesta grozen. Cele industrije so bile razdejane in domneve ae, da je bilo 2000 mrtvih in ranjenih. .. Tokijski radio se Je baš tskrst bahal v angleščini, kako lepo je Ja|>oncem, ker so verni pred vse-kim nepedom iz zraka . , Tedaj so /agrmele bombe. . . Radio Je bt> prenehal, nato pa je zakričal v japonščini: "Napad, napad, i »a ped, bežite na varno!" . . , Požar, ki so ga zanetile ameriška bombe, jé divjal še dvs dni potem In japonski radio je pozival Japonee, naj molijo sa dež. ki naj pogasi Ogenj--- f Tako ae glasi ameriško uradno poročilo. Japonci naj molijo za de*! J a pom i fanatično verujejo, de Je njihov mikado (ceeerl '¿nebeški aln." ki stoji nad naturnlmt silami če bi bilo to ree, čemu poziv na molitev? Mikado je bnftenskl zaščitnik Japonski! Mikado mahne i roko in det lije Iz oblakov, ne da bi ga kdo morali molili! Če ne stori tega. kadar je treba, je bret moči, ni "nebeški *ln" tlepsr je' In čemu je potreben dež se gašenje požara od ameriikih bomb"* Cemu «ploh morejo priti bombe na Japonako o ko ima mikado čeznalurno moč, de le mehne s roko in—letala z bombami vred popadajo v morje še predn o dosežejo japonsko celino? . ., ' , Do you aee the point? De-ml od tukaj vidimo, kaj je naro&e z ja|MHi*kim božanstvom in s naivno vero v to božanstvi». Japonci tega ne vidijo' Japonci tega ne vedo! Japonci t»«io te dalje verjeli v mikndovo božnnetvo in molili bodo se dež- kakor ds je njihovo božanstvo gluho in slepo, kakor da ne vidi samo, čeprav "vse vidi in vse ve," č*M je treba onim, katere ščiti! Iki JfCU see the point' — —. PrW dvajsetimi člani kfsnarebe In knpovanJa vojnih boe ^imELJEK. 18. MAM Vesti xi podjarmljene stare domovine frrirno *»J -flVENCI J'RED ZA8L1SE-KOMISIJO GESTAPA poročilo is marlborsko- ga zapori.) Kisi dnevi v meljski vojašni-J so le počasi potekali. Dan na „sama mučenja, prisilno delo, tjanje in poniževanje. Ko-smo čakali, da pride urad-iaslišanje, kjer bomo vendar ¡¿ko odkrito govorili in se mo-ebiti mogli celo pritožiti. Res smo po dolgem času doča-ili dneva, ko se je reklo, da bono zaslišani. Toda v resnici je Ho zasliševanje samo nov način trpinčenja. Ko smo pred komisijo povedali boje ime, rojstne podatke, po- in tako dalje, je šele sledilo gjvaznejše: Ali si Slovenec ali olksduetche? In če si priznal, fc si Slovenec, so sledila nfdaljin vprašanja: Kako si se udej-noval v društvenem in političen oziru? Ob tem vprašanju so nas mno-rtzočarali. Nekdaj dobri Slo-i so hoteli biti naenkrat d, Volksdeutche. Tako je primer postajenačelnik iz »or postal naenkrat Volkedeut-* enako dr. Leskovar mlajši, i te je skliceval na to, da je nje-ia žena Nemka, torej tudi on d. Enako je hotela biti Nem-Birihova iz Vitanja, dalje že-dr. Vrečka, sodnika, ki se je ij zelo ponašala s slovensko irodno zavestjo. Isto je storil fesor Sila iz Maribora in še iteri drugi. Od izpraševalne komisije smo lii pred "Rentgemajorja". To bil neki človek, ki se je štel in veljal med Nemci za velikega loga.^ Baje je že po pote-i obraza spoznaval, kdo je £id iidom naklonjen, kdo je Ne-c ali Nemcem naklonjen in dalje, Vsak dan je poklical •dse kakih deset do dvajset in otavljal njihovo stanje. Res je nekaj odšlo na svoje do- e, ker so njihove poteze ka-cta so "zanesljivi". Toda ve-teh "srečnih" se je vrnila k ■cez mesec dni . . . Vendar imeli vsaj to ugodnost, da so med tem lahko pripravili za itev v Srbijo. Tisti major-psiholog je imel »j način označevanja. Na pa-, kjer so bili napisani oseb-podatki posameznikov, je do->jal čudne znake, ki jih mi ni- 0 znali tolmačiti. Nekateri so dobivali na suknjiče rdeče 11- Sprva nismo vedeli, kaj naj *ni, pa se je skrivnost kma-pojasnila. Vsi tisti z rdečimi i »o bili poslani na okrožno in tam so jih zaprli, kveda je nastal med nami ve-»trah pred temi listki. Toda f«' je zadelo, ga je zadelo in 1 * ni dalo pomagati. Tgko Prišla med "rdeče listkarje" Pnmer Anton Fazarinc iz Ce-w dr. Kalan mlajši. Z* mno-*uge je bila pa pripravljena m drugačna usoda. p nekaj dneh so nas začeli "¡noma znova grupirati. V no sobo so natrpali inteli-- \ t atih je bil znak "I", «oba d„bila ime "Idioten-K'« Tri sobe so bile natr-*K samimi dekleti, ki so do-'"iJcstapofrauen". Po-P «o jih večinoma odpeljali ™ Bori ob Dravi, nadaljnja Pa ni /nana. 2 junija dalje so se n odpravljati tranaporti NaJ "plIemH l^kj prizorov. Jyfco n<)«M i PROSVETA v zvezi s I so nas ob enajstih ¡7' vMi / leilM čudni glasovi' 1 " "«lašali z ulice in I ,j|"e in bliže. Videli ^ I« pri*lo več avtobusov k . *>'le ženake, otroci »rile. Nekateri ao skušali i '»lajšali bridkosti -u',nf» nas je dirnila U M k> J« avtobua ustavil pred tZLl ^ Okrog polnoči so jkkiicati iz sob poaamez-in jih tudi potiljali v ° našli svoje družine, "'««d tem tudi aretira-r j« ne na izselitev. To-' ^U Tet je ločeni od '« ne, od otrok, od pa Uko svide-^Ijateega vojaškega Tarr '•J bil» 1 ob k, ,a 1 ■rv- zapora! Lahko si mislimo, kakr šna čustva so prevevala siromake, ko so videli, da jim je snidenje s svojci le zato dovoljeno, da bodo vsi skupaj izgnani z rodne grude ... V kleteh so morali čakati, da je bil pripravljen avtobus, ki jih je odpeljal na tovorni vlak, ta pa v Srbijo. Od tistega prvega večera naprej smo se kar privadili tem dogodkom. Vsak ponedeljek in četrtek ponoči se je ponavljalo vedno isto. Cele trume našega naroda so prihajale v klet in kak den, dva, tri . . . pozneje odhajale dalje — v izgnanstvo. Razume se, da so tudi ti ljudje morali skozi strogo preiskavo. Nemške policajke so naše matere pretipale do kože in jim odvzele vse, kar je bilo mogoče vzeti: Zlatnino, denar—razen neke malenkostne vsote—dalje sladkor, kavo, meso, milo, žganje in kar si je še kdo hotel vzeti s seboj za olajšanje na dolgem potovanju. Izselili so mnoge take, ki je njihov rod že nad 300 let živel na rodni grudi. Brez usmislje1-nja so morale v izgnanstvo tudi noseče žene, matere z dojenčki, bolniki in stari ljudje. Voziti so se morali po dva dni v prenapolnjenih in popolnoma zaprtih tovornih ali živinskih vozovih. Marsikdo ni prestal tega muče-ništva. In tudi je nemogoče popisati, kako nečloveško so med potjo z njimi postopali gesta-povci. Kar je bilo ljudem dovoljeno vzeti s seboj prtljage, so navadno naložili na posebne vozove. Na Zidanem mostu so pa tiste vozove odklopili in vse blago konfiscirali. V Ljubljani se je pa še na drug način pokazala nemška kultura. Izgnancem, ki so se bili odpeljali iz St. Vida ponoči, je ljubljanski Rdeči križ organiziral posebno pomoč.' Pripravil jim je bil majhne pakete za popotnico, za otroke pa steklenice z mlekom. Toda ko je dospel vlak v Ljubljano, so nemški okrutneži nagnali zastopnike Rdečega križa proč od vlaka. Niti kupice vode ni smel nihče dati nesrečnim izgnancem. To se je zgodilo prvič v noči od 8. na 9. julija. Pozneje se vlaki niso več u-stavljali v Ljubljani in tudi v Zalogu ne. Vsa železniška proga je bila zastražena. Naj še povem, kaj sem doživel v Mariboru pred odhodom tretjega transporta, ki sem tudi Jaz z njim odpotoval na jug. Ko se je ta transport pripravljal, nas je bilo na dvorišču meljske vojašnice kakih 1200 obsojencev. Bili smo vse navzkriž pomešani; možje, žene, fantje, dekleta, starčki, otroci. Na drugi strani žične ograje je pa bilo kakih 2000 vojnih ujetnikov. Bili so silno sestradani, pa je bilo očitno, da jih nemški kuharji še prav nalašč trpinčijo. . Kak in terniranec na tej strsni ograje je pomolil na ono stran košček kruha. Ubogi trpini ujetniki so kar oči izbuljili, ko so zagledali kruh. Za vsak kos se jih je pri gnetlo do ograje najmanj dva-set. Nesramni kuhar je pa planil po njih z gumijevko in jih razganjal. Neki narednik, dalmatinski Domača fronta Fllmaka Igralka Margie Van- derteens. Srb, se ni mogel pravočasno u-makniti in je dobil po glavi dva udarca. Zgrudil se je. Kmalu se je pa spet dvignil, zakrilil z rokami in kriknil: Kaj me tučete! V tistem hipu je pomeril nanj nemški vojak in ga pri priči u-strelil. Kri se mu je vlila iz ust. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je že čez nekaj ur umrl. Nemška zverina pa niti kaznovana ni bila. Ker se je naš transport zakasnil, smo imeli dovolj prilike videti, kako se je o-krutnež še dalje svobodno kre-tal med ujetniki in jih še naprej trpinčil. Teden zavezniških narodov London, 4. maja (radio JIC).— Od 2. do 8. maja se je proslavljal "nekje v Angliji" teden zavezniških narodov. Pri tej priložnosti so dali predstavniki zavezniških držav izjave, v katerih poveličujejo sodelovanje demokratskih suverenih držav. V i-menu Jugoslavije je zunanji minister dr. Momčilo Ninčlč izjavil sledeče: "Naj izrazim moje najboljše želje za uspeh te prijateljske manifestacije, ki bo pripomogla k boljšemu medsebojnemu poznanju prijateljskih ln zavezniških držav. Prijateljstvo med Veliko Britanijo in Srbijo v prvi svetovni vojni se je potrdilo z zavezništvom in prijateljstvom Velike Britanije in Jugoslavije sedaj. Moja domovina danes prenaša najtežje trenotke svoje zgodovine. Čeprav je razkosana med Nemčija ln njene satelite, je vendar v prvih bojnih vrstah. Naš narodni junak Draža Mi-hajlovič in njegovi hrabri vojaki se bore z nadčloveškim sa-mopremagovanjem. Zverinska maščevanja in zločinstva, ki jih Nemčija in njeni sateliti uporabljajo proti civilnemu prebivalstvu v Srbiji, niso zmanjšali trdne odločnosti teh vojakov v nadaljevanju borbe za svobodo. Razen tega so deli jugoslovanske vojske na Bližnjem vzhodu, kjer sodelujejo z zavezniškimi vojnimi silami. Prepričan sem, da bo med za vezniški teden pomagal poglobi ti obstoječe prijateljstvo fn soli dsrnost med zavezniškimi narodi in da bo utrdil sodelovanj za povojno obnovo Evrope. Z združenimi napori bomo zagotovili skupno zmago in uresničili vsta jenje obnovljene Evrope na temeljih prsvlce ln spoštovanja do prsvic človeka in narodov." War Production Board. Washington D. C. KONTROLA STANARIN Kontrola stanarin je vojna u-redba in bistven del boja proti inflaciji. Stanarina je za hrano najvažnejša točka v proračunu povprečne družine in ameriške družine skupaj trosijo pet do šest milijard na leto za stanarino. Nedavna odredba administratorja cen Leona Hendersons, ki priporoča, da se omeji višina stanarin, pokriva poaebno označene pokrajine,^ takosvane "rental areas", v vsaki državi Unije, ra-zun držav North Dakota in Ida-ho. Obseg prizadetih pokrajin je razviden iz dejstva, da omejitev stanarin pokriva vse metropoli-tansko okrožje mesta New Yorka s skoraj devetimi milijoni prebivalstva, pa tudi George County Virginiji s prebivalstvom le 8,400 oseb. Osnovne določbe za kontrolo stanarin to tu razložene sledečimi vprašanji in odgovori: y 1. Vprašanje: Bivam v eni izmed pokrajin, označenih kot "de-fense-rental area" po Mr. Hen-der8onu, in moja stanarina je bila povišana od 1. marca 1942 dalje, ki je dan maksimalne stanarine kot jo je Mr. Henderson ravnokar priporočal za mojo pokrajino. Kako hitro smem priče-kovatl znižanja najemnine? Odgovor: Po zakonu, kl se Imenuje Emergency Price Control Act, ne more federalna vlada za dobo 60 dni odrediti znižanja najemnine. V teku te čakalne dobe je vsako znižanje odvisno od gospodarja samega aH pa od morebitne državne, oziroma lokalne akcije. 2. Vpr.: Kaj pa se zgodi po pré-teku teh 60 dni? . Odg.: Ako po preteku 60 dni Mr. Henderson dožene, da nI zadoščeno njegovim priporočilom za dotično pokrajino z ozirom na maksimalne najemnine in na prepoved odpovedi ln izgona, sme on poseči vmes in regulira-rati stanarine. Afeo pa je bilo lj ego vi m priporočilom povsem zadoščeno, ne bo treba federalne regulacije. 3. Vpr. — Na kak način bo Mr, Henderson določal maksimalne stanarine? Odg.: On odredi, da vse stanarine ostanejo na uni višini, ki je veljala gotovega določenega dne. Tji dan se nAzlva "maximum-rent date". Po splošnem pravilu ne sme biti stanarina za kako stanovanje višja kot je bila stanarina za isto stanovanje na dan maksimalne stanarine, Posebne regulacije bodo veljale za hiše, ki niso bile oddane v najem ob dnevu makairyalne stanarine. 4. Vpr.: Kako se določi dan ma-ksimalne sUnarine? Odg.: Zakon nalaga administratorju, ko izbere dan maksimalne stanarine za to ali ono pokrajino, "naj upošteva stanarine, obstoječe okoli 1. aprila 1941". Ako so obrambne aktlv-nosti imele že posledico inflacijsko povišanje stanarine oziroma so isto pretile, tedaj sme administrator določiti katerikoli dan po 1. aprilu 1040, ki odaeva tako povišanje oziroma pretnjo iste-lia. • S. Vpr.: MoJa stanarina Je bi la dne 1. aprila MS42 povišana od $32 na $40 na mesec. Recimo, da Mr. Henderson po 60-dntv-nl čakalni dobi odredi, naj stanarine ostanejo na oni višini, ki je veljala dne 1. marca 1942, ali dobim jaz v takem slučaju pre-plačano vsoto nazaj? Odg.: Ne, ne dobite nlČafrar, pač pa po 60-dnevnčm roku ln potenj ko administrator cen Izda regulacije za vašo pokrajino, boste plačevali le po $32 na mesec. 6. Vpr.: Jaz tem pa podpisal novo pogodbo (lease) /a $40 na meaec in ta pogodba poteče še le po 11 mesecih. Ali moram le vedno plačevati $40? " Odg.: Ne« naj bb pogodba ali ne, ne boste phčevall več kot $32. Čim Mr. Henderson odredi "strop" nad «tanaiH^o, je «a hišnega gospodarja nezakonito zahtevati ali prejemati kako stanarino Čez maksimum, bret ozira na vsafco stanarino ali pod-itanarinsko pogodbo, dogoVor a-11 kako dhigo obveznost. 7. Vpr.: Ako hišni gospodar nima pravice povišati stanarine, kako bo mogel on poravnati kake vtčje stroške, ki jih bo imel. Odg.: Zakon zahteva od administratorja, "naj vzame v obzir take okolščlne, ki se mu zdijo Važna m se nanašajo na vse sploh, vštevši povišanja oziroma znižanje nepremičninskih davkov in druge stroške." 8. Vpr.: Kaj pa ie zgodi a hišnim gospodarjem, ako je dal izvršiti obsežne in večje popravke v hiši po dnevu maksimalne stanarine? Odg.: Regulacije mu bodo dovolile primerno povišanje sUnarine v izjemnih slučajih ln Če ni bilo nikakega poskusa Izogniti se zakonu. 9. Vpr.: Ko je administrator določil makilmalne stanarine za posebno pokrajino, ali je kakšna kontrola v tem, kar se tiče postrežb? Odg.: Mr. Henderson ima 6-blast regulirati "vse privilegije, poitrežbe, dajatve, pohištvo in o-lajšave, spojene z rabo ln ulitkom" najetih stanovanj. Učinkovita kontrola itanarine postavlja kontrolo postrežb, kakor tudi kontrolo stanarine. JjlO. Vpr,: Na kako vrsto stanovanj se nanaša zakon o kontroli stanarin? Odg.: Na vsa 04 navadne hiše do "tralterja" — vštevši "flat»M, apartmente, tenement«, enosta-novanjske hiš«, dvostanovanjske hiše, "boardln" In "rooming" hiše, hotelske sobe in "tourist camps". 11. Vpr.: All kontrola itanarine velja tudi za federalne hišne projekte? Odg.: Da, za vga stanovanja sploh v "obrambno-stanovanj-skih" pokrajinah, nal bodo lastnina posameznikov, družb aH pa vlad*. 12. Vpr.: Ali so poslopja za prodajaTnlce in trgovino tudi u-ključena? Odg.: Ne, zakon jemlj« v po-štev le stanovanja. IS. Vpr.: Kaj j« pravzaprav ta "d«fense-rental area?" Odg.: Administrator sme razglasiti vsak predel dež«l« kot "defenfe-rental area", ako bi po njegovi sodbi "obrambne aktivnosti imele za posledico oziroma pretijo posledico, da se stanarine za stanovanja povišajo na način, ki ae ne ujema z namenom tega zakona" (Emerg«ncy Prick Control Act). 14. Vpr KakAna povišanja ni-! so v skladu z namenom zakona? Odg.: Da. Prekršitve administrativnih odredb utegnejo biti kaznovane s najvišjo globo $5,-000 in zaporom enega leta ali pa z obojim. 17. Vpr.: Ali je kakšna pravna od pomoč proti hišnemu gospodarju, ki zahteva ali prejema stanarine čez določeni maksimum? Odg.: Da. Dodatno h kriminalnim kaznim sme si administrator preskrbeti sodno povelje, prepovedujoče pretirane terjatve in po 1, avgustu 1942 sme administrator ali atanovalec tožiti za $50 ali trikratno preplačilo stanarine, karkoli znaša več. 18. Vpr.: AH zakon varuje stanovalca pred iagonom,? Odg.: Da. Nezakonito jo za vsakogar, da bi izgnal stanovalca aH se branil ponoviti stana-rinsko pogodbo, ker je stanovalec začel oziroma namerava začeti postopanje pod regulacijami za kontrolo stanarin. Pri uveljavljanju "stropov" ima OPA obsežno oblast, kar ae tiče reguliranja stanarinske prakae, vštevši vzpostavljenje stanovalca v prejšnji stan, 1». Vpr.: Kakšno oblast ima vlada pri nadziranju stanarine in postrežbe? Odg.: Adminiatrator cen ima pravico nadzorovati vsako stanovanje, zahtevati od vsakega, ki odhaja aH ponujI stanovanja v najem, naj dršl zapiske, ki bodo na razpolago za Inšpekcijo s strani administratorja, da predloži poročila in da daj« informacij« pod prlacgo. 20. Vpr,: AH j« kontrola stanarin nekaj novega? Odf.: Ne. V zadnji vojni ^ je več držav uvedlo kontrolo najemnin rasnih vrst, aH zadnja vojna ni psvzročlla take krize stanovanj, ki smo jo še doživeli v tej vojni, Anglija je imela o-mejeno kontrolo nad stanovanji š« od zadnj« vojn« sem ln strogo kontrolo, odkar je Izbruhnila sedanja vojna. 21. Vpr.: AH je Kanada storila kaj glede kontrole stanarin? Odg.: Kanada jo poatavlla "strop" nad vsemi stanarinami za stanovanja v dominlonu. Kontrola «•'osnuje na dan makai-malne stanarine, kakor v Združenih državah. LIBERTY UMEffICKS Odg : Ni .plntno rnimo povl-l cvttov »kupuj. 1MB 1*111 V« Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje ■ I. akraai.) čurj« lepa, velika vas. M«ni se j« kar malce dobro zd«lo. Med vojno smo Imeli mnogo vojakov ln mnogo sem jih sliiala, kako so hvalili našo vas, češ, da tako lepe vasi še niso videli. Sove smo bili ftenčurcl kar malo ponosni na to našo vas, ki stoji naravhost od Urintovca in njegovega Sedla pa Stola. Do tam je približno dv« url hoda, aH prav toliko, da je bil zelo kra sen pogled na gor«, Prav za prav stoji naša vas v sredini soršk«-ga polja, II J«, kakor pravijo, «no najbogatejših polja v Sloveniji. J« to dalftč na okrog sama ravnina z rodovitno z«mljo. Naj povem, kakšna Je ta naša velika vas. Ima nekaj nad 200 hiš, ki stoje kot bi bile na tnor co postavljene druga pri drugi. Hiše so skoraj vse lep« in mnoge dvenadstropne. Po sredi vasi rastejo lepi kostanji, ki delajo lepo senco. Posebno lep Je pro-ftor pred cerkvijo, kjer so moderno nasajeni grmiči in pa ne ka drevesca, ki so jih strlgll na {okroglo in ao izgledali kot zeleni šopki. Vmes so bile tiste gartj rože-plezalke, ki Imajo mnogo Kako radi smo šanja, ki ao dovedla oziroma ute-| Jih gledali? Večkrat se zamlalim gnejo dovesti do inflacije, profl | nanje, ali še cveto, odkar jih jaz tarstva, špekulacij* aH potrate več ne gledam. Imeli smo čita! obrambnih kreditov, aH ki po nico, dramsko društvo, ki Je povzročijo težave za osebe stalnih | dalo mnogo dobro uprizorjenih aH omejenih dohodkov aH po ! iger. Imeli smo tudi gasilske vrt-spešijo polom vrednosti po vuj-| ne veselice s krsnjsko godbo, To Said a cowboy named Tessa LaCrenge, Mr« buyin' these Stamps with my ohaAga, •Cause each one's a slap At a Nasi er Jap Ao threatens our Kome on the range I* IsfcU» > ........ SfSiiH«su.a.aM- to, da bi ploskali poalancu režima, marv«č zato, da pov«do svojo misel in svobodno izrazijo svojo voljo. Tega pa takratni režim ni mogel trpeti. Začeli so ljudi preganjati ln mnogo Je bilo zaprtih po ječah, češ, da ao proti državi. Ampak so v resnici hoteli biti le pošteni Slovenci in državljani, pridni kmetje in delavoi, kar so d«jan-sko vs« tvoj« življenje bili. Režim ni mogel doseči, kar je nameraval. Hot«I jo «praviti n« kolona to ljudstvo, ki J« trdno zraalo 1 svojo zemljo, ponoano in kremenito, kakor venec gora, ki Jih gleda vsak dan. Toda pozne-o ao ae dogodki pokazali v pravi uči ln aretlrance ao zopet izpu-atlli na avobodo. Bilo ft zopet pozabljano ln ljudje ao zopet delali aadovoljni naprej. Toda, kar a« pa dan«a godi tam, j« nekaj grozn«ga brati, kaj šel« za tiate, ki morajo vao to grozoto preživljati. Kar težko ml j« bilo pri arcu oni dan, ko aem brala, da ata oba moatova v Kranju porušena. Kako rada aem včaalh postafa na kokriškem mostu in gledala doli v bobneč«) Kokro, ki je tako globoko Šumela pod menoj, Pa savski moat— Cmoa vsej OorervJaki, danea pa šl v deroči Bavl. Kako škoda ae mi Jih zdi, aaj ata bila oba tako fina. Kako neki zdaj ljudje hodijo v Kranj aH Iz Kranja? Upajmo, da bo še alovonaki kmet gospodar na avojl zemlji. D«lujmn val na to, da zmaga d«-mokracija ln da naailnežl Izginejo I« naše zemlje, Zatorej pridno kupujmo vojn« znamke bt> bonde, vaak po avoll moči. S tem bomo pomagali naši novi domovini Ameriki in tudi naši atari domovini. Ne pozabimo aledeče, aaj Imamo nauk Iz tega: , Nasilje lahko vzdrži režime za nekaj časa, lahko tudi leta, nima pa moči, da bi ustvarjalo prepričanje v ljudstvu aH IJudatvu spreminjalo. Ljudje prenašajo nasilje, dokl«r n« pride njih Čaa, potem pa tudi z nsailneli temeljito obračunajo. Zato pa naailje, ki ae obrača proti ljudstvu ln avobodl, nikdar ne rodi ugodnih aadov, Mila ln naailneli ao od danes do julrl, ljudstvo pa Je a avojlmi ideali In hotenji večno. Razveselilo bi me, ako bi se še kateri ftenčurec oglasil v Pro-sveti. Ha j vas je precej v tisti veliki /tksški vaal. In naa J« samo Iz Aenčurja preko 38 v Ameriki. Ampak naj končam. Pozdrav ysem čltateljem, Proavetl C Ln želim mnogo novih narečni-v. Mere Perm«. 1 ni. Razmere te vrat« tvorijo ne varnost za narodru» goapodarst vo in ta zakon jkuše to prepre čjU. je plesalo* Srd «j Imajo oziroma so imeli v ftenčurju avnjo godbo. Seveda se ni manjkalo lepih fantov In brhkih deklet v Slika kaše delegate. trotte. Mick. •o ae edološtli Veoalovs 13 Vpr.: Kakš«n delokrog ima pestrih narodnih nošah 1 ta koz va ni Talr R*nt Comrnit-j Bilo Je vedno dosti senzacij, ter", čim Je bil« kaka pokrajina dolgega časa ntemo poznali. Po-razglašena kot "defenee-rentel nebno ao ae ljudje zanimali ra , area"? politiko in se javne shode Hploh Odg.: Talr Rent Commlttee«" Je Aenčur poete! znan radi teki» ao lokalne organizacije, ki pa u- j zvenih Šenferskih dogr*dkov To tegnejo igrati važno vlogo a tem. Je bilo takrat, ko Je bil na kr-da pomagajo lokalnim vladnim! milu diktatorski režim Režimov* urednikom preprečiti Izgone ali ct ao hoteli v Wur)u priredit! evikrije In zmanjšati ter uetaliti velik shod In vabili ljudstvo na stanarine , široko Odzvalo ae Jih je na ti- 1 IS. Vpr Ali Je U zakon oeUt ? soSe, toda U tieočt niso prišli aa- Madžari hočejo iztrebiti Srbe v Vojvodini Carigrad, 4. maja (brealično NYT) I/ dobro obveSčenih virov prihajajo ve«ti, da se v Madžarski širi "beli teror", ki ] prizadeva oblastem mnogo preglavic Poročila pripovedujejo, da zločini v kittjih Jugoslaviji pod madžarsko zaaedbo postajajo od dne do dne pogostejši In straS-nejii V bojih za Iztrebljenje Br-v v llački in Benetu pove-jujejo častniki nemškega porekla. Borba proti Srbom Je čedalje bolj brezobzirna, čeprav m trdi, da j< madžarsko javno mišljenj« In Kallay«v« vlada ha-sprotna tej politiki grosodejatva. \t) PROSVETA PONDELJEK, 18. MAJA IZ NAŠIH KRAJEV ZOFKA KVEDER nmfirmmi/mfffffffffff............................................................................. HRVATARJI (Nadaljeval^) Kakor obsedeni so od dela, ne poznajo utrujenosti, ne pogrešajo počitka. Kakor reke spomladi jim nabuhnejo jeklene milice, postroči-jo se sile. In grizejo se v šumo, besni in divji. Ponosno stoje vitka debla, ponosno stoje junaki iumski, ostareli v viharju, v nevihtah, a vendar sveži, sočni, polni moči in življenja. Ponosno gledajo v nebo, visoki in veličastni vitezi stoletnih ium; ni jih omajal vihar, ni jih razdejal blisk, mogočno širijo veja, ponosni, molčeči. Ali naši ljudje pridejo, naši ljudje iz Krasa, zalete se v debla in stari, plemeniti junaki se rušijo na tla. Mal vihar se vzdigne, kadar zažvižgajo veje v zrak, gozd ječi, zemlja ae trese. Oj Šume stoletne, memento! Oj šume stoletne nikdar več tako goste, krasne, mogočne! Oj, šume stoletne, zdaj in nikdar več! Celo zimo odjekujejo sekire v šumah. Ob nedeljah utihnejo in pajdaši hodijo drug k drugemu v vas po sosednih kolibah, polegajo, kade. Časih gredo v cerkev v vasi, če niso predaleč. Tri, štiri ure, — dlje ne hodijo radi vsako nedeljo. Preoblečejo se, umijejo, — čes teden se ne umivajo in tudi ob nedeljah ne, če ostanejo V šumi. In ostavijo Jo redkokdaj. Kaj bi pač hodili v vasi? V krčmah se toči žganja, vino — a škoda, škoda denarja v tujem kraju. Zato redko hodijo med ljudi, — vsak mesec enkrat, s tem mora biti zadovoljen Bog v cerkvi in grlo v krčmi. Po maši pišejo .domov ženam, materi, ljubici. "Zadnja pošta ..s težko roko se nariše naslov, a potem pit. , — Hoj, Židinja, ljubica, toči! — In židovsko dekle gleda zaljubljeno s svojimi očmi, dva žareča oglja, — v mlade fante in toči, toči. Rujne ustnice imajo ogrske Židinje in mladi ljudje pozabijo na avoja dekleta doma. — Enkrat na meaec, kaj je to?! Toči ljubica Židovka, toči! — Hej, ali ae foči težko vino, hej ali pali bleda alivovlul Možaki pa aede in gledajo molče na enodnevno ljubezen mladih tovarišev, aede in ae krepčajo a pijačo. Ali hajd! hajd kvišku! daleč Je šuma in Jutri pred dnevom morajo peti zopet aekire v tihem gozdu. Tako minejo izleti med tuje ljudatvo. Molitev k domačemu Bogu, pa vino, pa žganje, pa medeni pogledi črnookih hebrejk v zakajeni krčmi vaškega Žida. Dolja Je zima v šumi, dolge ao nedelje v Šumi. žage aa nabruaijo, toporišča sekir se • nabijajo, kubiki ae «računajo in zaalužek, — lakaj podjetnikom ni verjeti. Skribani odščipa-jajo pri vsakem kosu, zato treba pripraviti kletve in krošnje in korajžo. Dolge ao nedelje v šumah. Pa ae razgovarJajo a domu, pa dražijo tovariša fanta z ljubico, ki ga Ima za norca, da kolne in ae zaklinja pri Bogu in vaeh svetnikih in pri Luciferju in vseh njegovih vragih, da mu> je vaeeno, do pičice vaeeno. — Eh, deklet, ljubic, povsod polno, povsod! Samo migniti, saj so nore na moške oči! Dekleta! babe! Zaradi teh težko srce?!---ho, ho! Tega pa še ne! — In fant se lopne s pestjo po prsih, da otlo In srdito zadoni v kolibi. Pa kaj naj delajo ob nedeljah v šumi, kakšnega veselja naj al iščejo? No, malo se grizejo med seboj, pol zares, pol v šali. — Kaj pa ti vzdihuješ, kakor otročniča! Hočeš malo kamilic, he? Cel dan leži, niti vstal ni. danes, samo k jelu sede Oh, ti mehka Jerica, ti, pri materi bi bil ostsl, pri materi! Pa bi ti še sesati dali, ha, ha! Kaj boš ti za šumo, moje cartano! — Lovričev Tone leži na deskah in niti kvišku ne skoči, da bi s pestjo zabil hudobnemu na-gajivcu usta. — V prsih me boli, — sikne med zobmi in ae obrne v stran. — Ho, ho, saj sem dejal, v zibko, v zibko! Visok fant, širok fant, pa mevža, fej! — ' Tudi drugi pogledajo na Toneta. Krepek je na videz, kakor izmed najjačjih, ali ni delavec, ne, delavec ni. Osemnajat let mu je že, a letos prvo zimo v šumi. Razmehkuženo fante, raz-mehkuženo! Mati ja pravila, da je slab na prsih. Tak fant, pa slab! Vsa vas se je smejala in letos ga je mati, vdova, zaradi sramote poslala z drugimi dol na Ogrsko, v šume. Za pol pajdaša so ga vzeli. Za pol pajdaša, kakor štirinajstletnega dečka-kuharja! Sramota je to, ali več res ne zasluži, kakor polovico onega, kar odpade od zimskega zaslužka na vsakega posa-mez. Glej, Jeršinov Matija, ki ga zaradi nezveste ljubice dražijo, Je samo za leto atarejši, ali delavec, delavec! Ze letos se je puntal, da ne gre samo za del, da mu morajo dati vsaj petino čez, ali premlad je Še in gospodar, tisti izmed trinajstorice, ki Ja najbolj razumen, ki vodi račune in vso kompanijo, se ni dal omehčati. Zakaj nekaj oženjenih je med njimi in starejših, trideset, štirideset, tudi petdeset let, a na take može treba bolj gledati, kakor na mladega fantina. Eh, da, Lovričev Tone Je sramota kompanije, slab delavec, nobenega tako slabega pri vseh kompanijah v velikanski šumi — a teh kompa-nij je še devetnajst v šumi, devet iz domačih vasi, ostali so Dolenjci. Njegova sekira ae leaa komaj malo prime, menda bi najrajši ležal še delavni dan. Ne, to na gre, lenuhov ne trpe med seboj. Da bi počival, ko se drugi mučijo?! Vsi imajo jezo nanj in pikajo ga a slastjo, kjer se le da. Ali prava baba je, nikdar se ne postavi po robu, molči, vzdihuje in časih pravi, da ga praa bole. Ha, ha, aamo da mu bi kdo verjel, taka praa, kakor gora in niti kašlja ne! de enega imajo, da ga radi pikajo, seveda samo, kadar gospodarja ni. v kolibi. Ta samo zakotne in val takoj razumejo, kaj to pomeni: jezik za zobe! Čuden mož je to. Dober delavec, takega ne kmalu, ali čuden, čuden. Mož je že, oženjen, ne več mlad, petintrideaet, oeemintri-deset, tako nekako. In poseatvo ima doma, čedno poaeetvo bres dolgov. Toda malo na poeeb-no atran je zaaukan, to je gotovo. Gornik mu pravijo po hiši, piše se drugače. Ta mož je strašno sam zase. Z nikomur ni pet ni šeat, vodno molči, nekaj razmišlja, In razlablja. In ta mož je atrašno ljubosumen na svojo ženo. Čedna je bila enkrat, no, to vedo val, ki ao malo star j i in se je ša od prej apominjajo ali zdaj ni nič na njej, manj kakor nič. Saj ni več mlada in tri otroke Ima, pa trpljenja ln akrbi. Mož jo tepe, zato ker pravi, da gleda za drugimi, — ali kaj bo reva gledala za drugimi! Za kom? Poštena ženaka, pridna, delavna. Alt mož, kakor obseden. Dober, dober, ali kadar ga prime tolče na žive in mrtve in otroka razganja, da niao njegovi, da ao pankrti, $og ve od koga. Otroke, ki ima drugače tako rad, bolj, kakor je pri kmetih v navadi. Nu, tega Gornika dražijo ob nedeljah, kadar Je dolgčas. - * • — Pa kaj dela žena? Pa se nič ne boji za njo? Mlada ženska, pa aama. In dolgčas Je po zimi. A lahko je dobiti druščino. Kovač, ali ni kovač hodil za njo, nekdaj pred leti, ko je bila še dek* le? In kovač je zdaj vdovec, in soseda sta. Hm, hm ... Saj nič ne pravijo, ali priložnost, priložnost! — (Dalje prihodnjič.) Dvonožec Naravoslovne pravljico Splaal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje) "Adijo!" jI je zaklicala morska zvezda "In mnogo sreče pri zidanju otoka'" Stara korala pa. ki je čepela oh korenini drevesa, pošcp« bodo. dokler so bile mlade, ali vae so imele otok v mislih In kskor hitro ao bile dorastle, na selile so se ob stari korali. pi»ga njale popke in |M*tale drevt-M kot one. "¿d s j pa ne morem ve*'" jr tekla »taia koiala nekoga dne Vse okoli nje je rastel cel gozd zvezdnih koral. Bete veje so bile medsebojno zvezane in raz vseh so se svetile najnežnejše zvezdice. Vedno novi popki ao rastli in mnogo milijonov majhnih koral je zagledalo svet. In ko so korale zidale in zidale, mislile so stalno na otok. Stara korala je bita lahko ponosna na svoje delo. Ker ona Je bila praprababica cele koralne družine. "Ne pozabite otoka!" je zabi-čevala svojim potomcem do zadnjega Potem je umrl«. Voda je odplavila njeno truplo, ali kjer je sedela, ostala je na koralnem steblu zvezda. a Mnogo, mnogo let je poteklo. Valovi morja pa «o ae valili neprestano naprej, solnce je sijalo. vihar je pet ln krone 11-šajnega gozda so pahljale v vodi I.išaji, med katerimi ae je igralo koralno dete. so seveda it zdavnaj bili odplavljenl, alt dru-k'i so bili zrastli na njihovem mestu želve, ki so ar pasle tamkaj, so fe {davna) |*>finile, alt nove lelve ao stopile na njihova mesta thitrige ni bilo več, ne morske, rverde p« tudi ptsane ribe, ki so nekdaj plavale med How to Unharness a Parachute OSUtol O. a Navy MwU At the Corpus Christ!, Tex., nsvsl sir station, ssllor R. D. Griffin of Florida demonatratea the proper way to get out of a parachute barneaa when making an emergency deacent on water. Final examination In thia "Univaraity of the Air" la a jump uaing a parachute that the lumper himself bas packed. Left, ha is unfastening thdchest strsp as he balances himself on ths chute cuabion. Right, contsct with the wster finds Origin free of ths 'chute and resdy to inflate his lifejsckst by releasing csrbon dioxide from metal containera in the jacket. (Central Pre»») "O, seveda!" so odvrnile korale. "Potem se udam, ker tega ne delam dalje!" je rekla zemlja. In zdaj je otok obležal, kjer je ležal. Korale so zidale neprestano dalje, valovi so metali še vedno klade na površje in otok e postajal vedno večji. Nekega dne je priplavalo veli-10, okroglo, rjavo bitje in potrkalo na eno stran otoka. 'Kdo tu?" so vprašale korale izpod vode. "Jaz sem!" je reklo bitje. "Da, ali kdo?" so vprašale zopet korale. "Ali me ne poznate? Jaz sem cokosov oreh in sem znamenit po celem svetu. Jaz stavim otoke, ki jih slikajo na zemljevide in ki se jih uče v zemljepisnih urah. Celo pesmi so zložene o meni." "To je vse mogoče," so rekle korale. "O tem ne vemo ničesar, Me smo same sezidale otok in nismo imele časa peti pesmi." "Da, to je neverjetno, koliko nevednosti obstoja na svetu," je odvrnil kokosov oreh. "No, ali imate dovolj zemlje, da morem v nji pognati korenine in postati pahnit?" /-, "Aha!" so šepetale korale. "Palma je!" Prosile so jo uljudno, naj se čez nekaj časa zopet vrne, do tedaj so hotele storiti vse, da j dobavijo zemlje, v kateri bi mo-" gla rasti. Ali veselili so se nekoliko prezgodaj. Ko ao hoteli rasti prekp vode, niso mogli, Male živali niso prenašale solnčnega svita, kakor so se tudi trudili, niso in niso prišli dalje. "Pomagati vam hočemo!" so rekli tedaj valovi. In valovi so dvignili nekaj koralnih klad iz morskega dna in jih vrgli na druge. Zdaj šele je ležal otok tukaj. Velik seveda ni bil, ali belo in nežno se je blestel v solncu in vse naokoli njega se ni videlo drugega, kakor voda, kamor je seglo oko. In nekega dne je priletel velik bel galeb in se vsedel na otok. Ob istem času se je dogodilo, da je zemlja—velika okrogla zemlja, ki kroži v svetovnem prostoru okoli solnca, vodeč vedno mesec seboj,—bila izredno slabe volje. Mesec jo je vedno dražil in še ni prebolela svoje jeze nad kometom, ki se je raz-letel, predno ji je povedal, kaj je videl na svojem potovanju. Ko je tedaj zemlja pogledala nekega dne svoj trebuh, opazila je na ekvatorju vozel, ki ga do zdaj še ni videla. "Kaj za vraga pa je zopet to?" je zaklicala zemlja nejevoljno. Ničesar drugega ni bilo kot koralni otok. Ko pa je zemlja zvedela, kako je bilo s to stvarjo, postala je strašno jezna "Zdaj mi je pa že preneum-no!" je vzkliknila. "Bilo je že dosti zlo, da sem se morala pustiti imeti za norca od tega bahaškega kometa ln se sprijazniti s tem, da me vsaki mesec zasmehuje borna luno . . . Zado- stovalo je ravrio, da so, ljudje vrtali v mojem drobovju in na-rejali kopno v vodo in vodo v kopno in vladali in delali, kot se jim je zljubilo . . . Ampak v to pa vendar ne privolim, da bi tak koralin mladič, ki ga je mo« goče videti samo skozi povečevalno steklo, preoblikoval moj 6 podobo in mi postavljal popolnoma pravilen otok na moj trebuh! Tak bore mehkužec! Tej stvari naredimo konec!" In v istem trenotku se je tam, kjer je stal koralen otok, po-greznila zemlja. Strah koral si je mogoče predstavljati. * N Otok je izginil v morju. In galeb, ki je sedel na njem, je odletel z glasnim kričanjem. Koralne skale so se zmešale in razdrobile. Ribe, raki in želve so bežali, kakor so hitro mogli in vsak list v lišajnem gozdu je trepetal. Ko pa je postalo v vodi zopet mirno, so si korale prišepeta vale: \ "Ne pozabite otoka!" Neutrudljivo so začele zidati znova. In ko je prešlo zopet nekaj časa, bile so zopet na površini, valovi so navalili mogočne skale gori in zopet je bil otok tu. "Da bi te vendar ..." je vzkliknila zemlja. In s tem je pogreznila morsko dno še globlje. "Mislite na otok!" so šepetale korale. In čez nekaj časa je otok- zopet ležaj tukaj. "Mar hočete in morete to ved no delati?" je vprašala zemlja drfevcKi, so izginile. Mogočnega kita. ki je požrl naenkrat vse otroke klobučnice, je ubila har puna in pokuhan le bil v olje. Če so pa vsi bili proč, bili so vendar potomci njihovih otrok in izgledali so ravnotako, kakor oni sami in se obnašali tudi Uko, zato ni bilo opaziti izpremembe v lišajnem gozdu. Samo tam, kjer se Je naselilo korsllno dete, da sezida otok. je bilo drugače. Neizmerna .množina koralnih dreves je restla tukaj in vedno prihajala nova. Milijone majhnih koral Je plavalo v svet, se vračalo domov in se naaelilo poleg svojih startov in prednikov. Milijon živali je umrlo. V mnogoterih koralnih drevesih nI bilo več žive živali, ali vse apnene vejice so bile Um. kjer so sedele. polne zvezd. • In valovi eo polomili mrtva drevesa In jih razbili v koee in Jih zmetali med ter na druge Polagoma je naatala močna, velika apnena čer. ki je rast I a neprestano. ker novi koralini otroci ao se naselili na starih drevesih in zidali pridno dalje. Nekega lepega dne so dospeli tesno pod povrSino "Zdaj imamo otok'* so rekli medsebojno "Da je to doživela p< adeUinja!" t Bombed in Singapore Retreat ^ i I r. •Dobro!" je rekel kokJ oreh. "Potem pa splavam še koliko po mprju. V enem letu moja lupina tako debela, da j ahko prenesem." Po teh besedah je odplaval je. (Dalje prihodnjič.) NOTE! Save this copy of PROSVETA It is needed for VICTORY! SAVE * All Wastepapor * Old Rags * Old Rubber * Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency NaJsaneelJiveJse dnevna iavske vesti so v dnevniku "p sveti." All lih čila t« TMk di Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAS Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSH Every Saturday, 1 to 2 P. M STATION WHIP 152S kilocycles (Top of the Dial) rf"tf'*f**f*rvffffn r ....... ZASTOPNIKI LIST PROSVETE so vsi društveni tajniki ln tajnica člani, ki Jih društva izvolijo t a vrhe. Naši nastavljeni lokalni ln p< valni zastopniki aa določana oki sot Loula Barberich, ss Milwaul Wls. ia okolico. Anton Jankov ich. as CUmU OMo ln okolico. Andre) Pirte Is Ely. Minn.. državo Minnesota. FraaJc K lun ls Chlaholms, Mi aa Chlsholm ln okolico. Frsnk Cvetan is Tire Hill Pa. vso srednje-vshodno Pesno. Anton Zoraik ls Hsrminls. Pa., vso sapadno Ponnsylvanijo. Joe Peiorael ls Library, Pa« sapadno Penno. John Zoraik ss Detroit in okol Soloff vseh teh pa Ishko vsak t ali naročnik sam polila avojo nu nlno direktno liatu PROSVETA 2SS7 So. Lawndala Ava« Chicago. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela I Tlake vabila sa vaoeUce In shoda, vlaižnioe. časnike, kalij koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čaftraas. angleškem Jeeiku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNJU* 1 TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tlakama__Ceno smerne, unljsko delo p"» " Pišite po Informacije na nasleVt SNPJ PRINTERY 2857-58 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILLING TEL. BOCK WELL 4S04 M: SfI; r ' * tfK sP C. P. r%mm*$ TMs pfcMo thow. aoe of the rWnf «fceptert to «he treeedy of aar» TW Year«' Blvrr stoat»*«*. eorryine r*r«rm trim Um hold. ».« H'V prr)>f « J.p pi• ura Who BT""-! lh# ...rmH _ rr\ J* P*r% tonfc to nfefcests and mapH to a , Wand. 1mm whirh the* w+t* p»rk*d up in-rt day. TW J mm ptaaao L^ I I VjU ease the Sou»rr4 hoik fvr a tor yet a..d .qnà n. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklopa 11 redne koavonrfjo ao lahko naroči na list Proaveta is prištele eden. dvo. tri. štiri oU po« članov Is eao družine k sni nsrot ataL Lisi Prosvote stane so vso eaako. sa ¿lane ali nečlsna M W u ono letne naročnino. Ker po tlaai še pletejo pri ososmeniu ll.Wj» tednik, so Jtea lo prišteje k naročnini. Torej seda) nI vsroks. reči da Jo Ust predrag sa člane SNPJ. Uo« Prosveta Je vate lsatnin« Is gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki bi rod «tel list vssk dsn. Pojeskiloi—Vselej kakor hitro kateri «eh članov preneha biti fla" SNPJ. ali če se preseli proč od družine tn bo s^itevsl asm avoj w tednik, bodo moral tisti ¿lan is dotičn« družine, ki )e Uko ikupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj nameniti upravni« vu iisu. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako trn« J* stori, tedal mora upravništvo mite ti datum sa to vsoto naročnic fm Za ZdruL drteve te K« Icero te Cbicego )• . 1 tednik ta-i__tednik ia S tednike te"., I SO S J teaaSko ............. 1JS J !• I7.S0 1)0 »I« )«o ltl tsa _ vsoto dan.r|a sli lis«, ki Jo vste Isiiaiss jj pnosvi J. Ava. 1) so aa« Prosvote vsote S _____ČL *a*tvs te od sisasn»