V e s t n i k. Osobne vesti. Učitelj v Morovcu, g. Jurij E r k e r, je imenovan nadučiteljem v Srednji Vasi; zač. učitelj v Kočevji, g. Rudolf Schlenz, je stalno nastavljen istotam; učitelj v Škrbini na Primorskem, g. Alojzij L u z n i k, pride na Vrhniko in zač. učitelj v Avteru na Primorskem g. Jožef Cuček pa v Svibnje; začasna učiteljica v Stari Loki gdč. Emilija Kren je stalno nastavljena; g. R. Janc je imenovan nadomestnim učiteljem v Hrušici pri Ljubljani. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali, oziroma plačali; gosp. Gabršek Franc, c. kr. glavni učitelj 2 K (letnino); g. Dimnik J. 2 K (letnino); g. Gepuder Jožef 2 If (letnino); g. TomanJ. 4K (letnino za 1895. in 1896. 1.); g. Vrbic Miha 1 K; g. J. Žebre, učitelj v Starem Trgu pri Loži je nabral ob priliki občnega zbora tamošnje čitalnice 41 K; č. gospa A. K., učiteljeva soproga v Ljubljani 2 K; preč. g. Ivan Z 1. Lavrenčič, dekan v Šmartnem pri Litiji 10 K; g. Jožef K r a g 1, nadučitelj v Tržiči je nabral pri tamošnjein ,,učiteljskem večeru" dne 8. t. m. 6 K; dva kupona delnice ,,Narodni dom" v Novem Mestu za 1. 1893. in 1894. (dividenda) 4 K 92 hj g. Jožef Verbič, učitelj v Višjigori je nabral med tamošnjimi prijatelji učiteljstva 18 K; g. Juraj Režek 2 K (letnino); g. E. G a n g 1 2 K (letnino); g. P. Borštnik učitelj v Hinjah 2 K (letnino); vesela družba 40 h Bog povrni stotero! Za učiteljski konvikt. Tovariš iz kamniškega okraja, ki nam pošilja novce za 2 iztisa ,,Domače vzgoje", piše: ,,Ako se bodo doneski za učiteljski konvikt tako počasi in po malem množili, kakor do sedaj, ga starejši učitelji ne bodemo dočakali; zato nasvetujem to-le: vsak učitelj in učiteljica dariij na mesec po 1 K, pa bo šlo, j a z s e m pripravljen. Gg. c. kr. okrajni šolski nadzorniki naj pri prihodnjih konferencijah učitelje na to opozore". — Tovariši! Ta viii mož je že star delavec na ljudskošolskem polji, ima 14 otrok, in dasi ima letno plačo IV. plačilne vrste, ima vender vedno odprto srce in roke, kedar je treba kaj storiti in darovati učiteljstvu v korist. Tega blagega sotrudnika si vzemite v vzgled tisti samci in samice, ki se niti toliko ne zavedate dolžnostij svojih, da bi ^konviktu" v korist vsaj jeden ali dva istisa ,Domače vzgoje" razpečali! Ta mož bodi v vzgled tudi tisti učiteljici iz ljubljanske okolice, ki pravi, da zaradi prepičle plače ne more biti naročnica BUčit. Tovariša"'. Kam bi prišli, če bi bili vsi taki. Hvala Bogu, da je tudi veliko zavednih tovarišev in tovarišic med nami! Za Praprotnikov spomenik so darovali: Vč. g. duh. svetnik in župnik Janez Sajovic v Slavini, znesek 5 K 72 h. (potnina k seji okr. šol. sv. naj se porabi blage volje za spomenik rnojemu najstaiejšemu kolegu in ob enern tudi časih učitelju-namestniku v Šen- čurski šoli); g. učitelj R. Horvat v Orehku, g. učitelj Frančišek Verbič v Slavini in šolski vodja Št. Primožič v Postojini po 1 K; g. Jožef Traven, učitelj v Naklem 4 K. Peti wvečer" Slovenskega učiteljskega društva bode dne 5. svečana. Poročal bode Fr. Črnagoj. Prošnja. Današnji uvodni članek: ,Kako praznujmo 501et.no vladanje Nj. Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. ?" se bode razposlal te dni v ponatiskih v toliko iztisih na vsako šolsko vodstvo, kolikor je učnih močij na dotičtii šoli; p. t;. gg. šolske voditelje pa prosimo, da blagovole razdeliti poslane jiin ponatise tako, da dobi vsaka učna moč po jeden istisek. Ošpice, zaradi katerih sta bila prva dva razreda vseh mestnih šol 14 dni zaprta, so tu skoraj popolnoma ponehale. Ubogi otroci I. mestnega otroškega vrtca so bili dne 12. t. in. obdarovani s popolno obleko. To jim je preskrbel sl. rnestni zbor ljubljanski, naredile so jo pa č gdč. gdč. učiteljice mestne osemrazredne slovenske dekliške šole. Slavajim! Odbor usmiljenih gospa in gospodov, na čelu mu g. ces. svetnik Iv. Murnik je pa o Božiči nad sto otrok mestnih šol oblekel z toplo zimsko obleko. Bog plati! 1501etnico Pestalozzijevega rojstfa so obhajala razna učiteljska društva — posebno nemška — dne 12. t. m. Prof. Metelkove ustanoTe za 1. 1895. so dobili gg.: Ivan Gantar, v Čateži pri Krškem ; Janko Ž i r o v n i k , v Št. Vidu; Jožef T u r k , v Dol. Logatci; Matija B a r t e 1 , v Semiči; Ivan Kuhar, v Trbojah; Peter Pogačnik, v Cateži pri Trebnem. Ustanove iz premoženja bivšega vrtnarskega društva pa so dobili gg.-. Miha Mežan, v Studenem; Ivan Erker, v Zdihovem; MihaDebelak, v Kovorji. Kranjski grb. Modri orel (vodoravne črte) vzdiga se pod modro nebo in nosi na prsih navzgor obrnjen (rastoči) m e s e c [pomeni tudi napredovanje, množitev, rast] razdeljen našahova polja (=bojna polja; turnirje so izvajali na šahu podobnih poljih), ki ima b e 1 e (srebrne, nečrtane) in r u d e č e (navpične črte) kocke ; na belem polji so stali domačini, na rudečem pa sovražniki. Tudi hrvatski grb iina podobne kocko. Cesar Friderik III. (IV.) je dne 12. prosinca 1463 v Dunaj. Novem mestu ,poboljšal" (gebessert) stari grb, ker so ga Kranjci rešili iz zapora na Dunaji (njegov sorodnik vojvoda Albert V. ga je bil vjel in zaprl), t. j. dovolil jim je mesto bele (srebrne), rumeno (zlato, s pikicami izraženo) barvo indeželni stanovi so nosili na svoji nošnji res žolte našive. Na orlovo glavo je dovolil cesar Friderik cesarsko k r o n o , kakor jo nosi sedaj kranjski orel. Kot deželne barve so pa veljale vedno belo-modro-rudeče in ko je cesar Maks I. 1. 1494. potrdil pravice kranjske dežele, privezali so velik pečat na belo-modro-rudeči motvoz (žnoro), t. j. na motvoz deželnih barv. Dvorni dekret cesarja Ferdinanda z dne 31. vinotoka 1836 določuje oinenjene barve kot deželne barve za Kranjsko in isto tudi ministerska odredba z dne 23. kitnovca 1848, ki je bila v uradni ^Ljubljančanki1' razglašena. S. B. Korist ljudske šole. Kakor se iz Krakova javlja, je bil v Limanovu dne 27. grudna 1. 1. mnogobrojno obiskan ljudski shod, kjer se je razpravljalo o slabera gmotnem stanji kinetskega prebivalstva. Kot vzrok tej bedi se je navajalo zanemarjanje naobrazbe, poraanjkanje šol po deželi. Shod je sklenil resolucijo, s ktero se deželnemu zboru naroča, pomnožiti število ljudskih šol po vaseh in zahteva naineščenje dobro kvalikovanih učiteljev. Prav z veseljem se čitajo take vesti, ker to dokazuje, da tudi prosti ljud začenja upoštevati z ljudsko šolo. Žal, da je ravno v naši kronovini še vedno nekaj takih, ki menijo, da je šola nepotrebno zlo, za ktero je treba toliko in toliko žrtvovati. Priznavati pa morarno, da se število takih mož vedno bolj krči in da kmalu prodre prepričanje, da ima ljudska šola neizmernih koristij za narod. —c. Državno solsko nadzorstro. Več kmetskih občin na Štajerskem je vložilo prošnje pri deželnem odboru, naj bi isti delal na to, da bi se v novem šolskem zakonu glede šolskega nadzorstva ustavila posebna določila glede nadzorniške službe in s tem odpravili nedostatki, ki nastajajo vsled tega, ker se iiuenujejo najbolj zmožni učitelji šolskirni nadzorniki, katere pa v šoli zastopajo sami suplentje. Deželni odbor je imenovane prošnje predložil deželnemu zboru, ki naj sklene, da se nastavijo, kakor drugod, stalni državni šolski nadzorniki tudi za Štajersko. V (xorici je bil izvoljen v deželni odbor m deželni šolski svet naš rojak g. dr. Henrik Tuma. C. Pestallozzi-jeva 1501etnica. Po celem omikanem svetu se praznuje 150. obletnica, kar se je rodil v Ciirih-u jeden največjih pedagogov Ivan Henrik Pestallozzi, ki je, kakor znano, neizmerno veliko storil v zboljšanje vzgoje in pouka za prihodnja stoletja. Znano je njega delovanje v po njem ustanovljeni sirotišnici v Neuhof-u s 50 gojenci, katero rnu je narekovalo delo BAbendstunde eines Einsiedlers", ki je izšlo 1780. leta, in ki je, kakor Raumer pravi, načrt in ključ njegovega ped. delovanja. Komu ni znan njegov BLienhard u. Gertrud", katero delo prinaša ravno sedaj naš list v slovenskem prevodu ; kmalu potem izda ^Christoph u. Else" in druga jako koristna dela. Na višku svojega delovanja pa je stal v Stanz-u. kjer je moral mnogo pretrpeti, vendar ni obupal, ampak ustanovil je 1. 1800 v Burgdorf-u novo vzgojevalnico. kjer je pisal znamenito delo »Wie Gertrud ihre Kinder lehrt". v katerem opozarja merodajne kroge na zanemarjenost ubogega prebivalstva in svetuje, kako bi bilo javno temu opomoči. V tem kratkem obrisu ni možno opisati vsega njegovega delovanja, le toliko naj se še omeni, da je pred svojo smrtjo izdal ^Meine Schicksale" in ,,SchwannengesangB, kar ga je spravilo na vrhunec slave. Dne 18. svečana 1827. let.a pa je zatisnil blagi mož v Bruggu svoje oči za večno. Umevno je, da so gosposke v Švici pozvale vse učilnice, od najmanjše gorske vaške šole do največjega vseueiteljišča, da so praznovali 12. d a n prosinca t. 1. kot velik praznik s predavanji o življenji tega znamenitega pedagoga, s koncerti, s predstavljanjem živih podob. Med vso šolsko mladino se je razdelila podoba slavnega pedagoga. Povsod se je začelo nabirati za rPestallozzijev s k 1 a d", s kterim se bode skrbelo za vzgojo revnih in zanemarjenih otrok. —c. A. Praprotnikove pesmi z životopisom in sliko pokojnikovo bodo izšle v BKnjižnici za mladino" dne 25. svečana v dvojnatem snopiču, ki bode obsegal kakih 13 tiskanih pol. To bode res lep dar naši mladini. Le škoda, da ima to prekoristno podjetje letos izdatno izgubo, dasiravno je ,Goriška tiskarna" računala bagatelno odškodnino za tisek (12 — 14 gld. pola) ter je vsa druga uprava bila skoraj brezplačna; tudi urednik je večino rokopisov oskrbel brezplačno — a ukljub terna je bila izguba velika, ker kakih 700 naročnikov ni moglo pokriti vseh stroškov. Ako letos število naročnikov ne naraste vsaj na 1000, bo zopet primankljaj. Tovariši, potrudimo se, da pridobi vsakdo vsaj samo še jednega naročnika, pa bode šlo. Zahrala. Podpisano šolsko vodstvo je prejelo od slavnega društva »Narodna šola" za malo vsoto mnogo raznega šolskega blaga, za kar se ji tem potom v svojem in v imenu revne šolske mladine najsrčnejše zahvaljuje. Šolsko vodstvo na Radovici, dne 9. prosinca 1896. Fr. Zupančič.