3%haja
iufcraLnaietUn:
u torek, četrtelc, soboto.
tfcreetim« awetk-7iicstL<x\itThivr^<x\j,
GLASILO SLOVCTtnGA KATOLIŠKEGA PELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHOR TA V CHirAP^
§TEV. (No.) 104.	—-	* —-
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST, 30. 1923.
LETO CVOL.) IK.
Mr. A. Grdina predsednik K. S. K.J. | AMERIŠKE VESTI.
V torek zvečer smo dobili sledeči brzojav iz Clevelanda:
MR. ANTON GRDINA izvoljen predsednikom K. S. K. J.
MR. JOSEPH ZALAR zopet izvoljen glavnim tajnikom.
MR. GRAHEK zopet blagajnikom.
REV. L. GLADEK, slov. župnik iz Steeltona duhovni vodia.
Mr. Antonu Grdina in Rev. L. Luka Gladek naše iskrene ča-stitke.
KLANSTY0 PRELIVA KRI.
Ulice zakajenega Pittsburga so poškropljene s človeško nedolžno krvjo, prelito od žrtev protikatoliškega fanatizma. Ne-katoliške sekte se boje moči katolicizma, ki rapidno raste* na drugi strani jih skrbi propadanje protestantizma in nekatoliških sekt. Posebno jih je razburil krasen nastop ameriških katolikov za časa vojske, ki je vzbudil občudovanje vseh treznomislečih mož in žena celega sveta. Zato so se našli takoj po vojski fanatiki, ki so zaorganiz. organizacijo, ki se skriva pod belo masko kot društvenim znakom in pod krinko ameriškega patriotizma in ki naj z brutalno silo in nasiljem uniči vpljiv katoličan-stva, naj zaneti po celi Ameriki plamen medsebojnega sovraštva na podlagi razlike vere, plemena in narodnosti.
Vlada je prespala razvoj tega društva, dasi je ves narod, ki i-ma še iskrico domoljubja, kričal in jo opozarjal na nevarnost. Ta svarilni glas se je slišal celo v senatu in zbornici v Washingto-nu in po več posameznim državah. Toda fanatiki So znali pri odločilnih krogih preprečiti vsak nastop proti razširjanju Klaniz-ma. In posledica je bila, da se je organizacija razpasla kot plevel po celi Ameriki. Da zašla je v vse zbornice in vse državne in deželne urade. Na najodličnej-ših in najvažnejših mestih sede možje, ki so sredi temne noči prisegli zvestobo princu teme in njegovemu razdiralnemu delu.
In posledice se že kažejo. Cel jug je ogrožen s fanatiziranimi žrtvami maskiranih rokovnjačev. Noben pošten človek ni več varen svojega življenja. Več naj-brutalnejših umorov imajo že na vesti. In preteklo soboto je prvič javno tekla kri človeška in umazala zakajeni Pittsburg z madežem brutalnih umorov in javnih pretepov in pobojev.
Klani so se zbrali v predmestju Carnegia in potem demonstrativno nastopili pred javnostjo na mestnih ulicah in provoci-rali miroljubno prebivalstvo. Iz-zvabili so odpor in protest poštenega ljudstva proti sebi. Masa se je razburila in — kri je tekla!
Toraj začetek javnega nasilja je tu. Pa samo še-le začetek. Vse kaže. da se bližajo z veliko naglico tudi za Ameriko žalostni časi.
Na vesti imajo pa vse to fanatiki, ki pod krinko vere ščuvajo brata na brata. Toda prejeli bodo tudi oni svoje plačilo. Kdor "z mečem okrog hodi," bo z mečem končan!
PREMOGARSKA
POGAJANJA SE . NADALJUJEJO.
-o-
— Chicago, 111. — Mrs. Celia Hernione Walace, znana kot kraljica diamandov, je umrla sinoči, v starosti 89 let. Bila je žena nekega trgovca. Vrednost diamandov znaša $500.000.
Za nadaljna pogajanja so se
zbrali v mestu Harrisburg, Pa.
Harrisburg, Pa. — Da rešijo ljudstvo pred pomanjkanjem trdega premoga, je guverner iz Pennsylvanije poklical obe stranki v Harrisburg. Tu bodo končno sklenili, ali gredo premo-garji na stavko ali ne.
Na vsaki strani imajo po štiri zastopnike. Oni so se izrazili da so prišli sem, ne da bi kaj spremenili svojih predlogov. Premogarji so pripravljeni 1. septembra stopiti na stavko, a-ko se jim ne ugodi, kar so zahtevali.
Vlada v Washingtonu z veli-liko pozornostjo sledi poteku zborovanj. Guverner iz Pennsylvanije je zagotavljal v Washingtonu, da bo preprečil pretečo nevarnost.
J Govorilo se je tudi, da upajo, da bi veliko potrebo trdega pre-'moga lahko nadomestili s povečanjem kopanja mehkega pre-jmoga. Toda, kaka nespametnost •je to, so nekateri se izjavili. Kaj-jti še polovico današnjih potreb jne bi mogli zadostiti. Drugič se je pa zopet bati, da če delavci v trdih premogovnikih stopijo na stavko, bodo stopili tudi gotovo delavci mehkih premogovnikov. Kajti še nikdar ni bila organizacija tako močna, kot je sedaj.
Vlada je tudi še vedno pripravljena, da nastopi z vso silo, ako pride do tega. Premog ni samo podlaga za industrijo, ampak nevarnost je, da bi bilo po Božiču, več kot polovico ljudi brez premoga. Vladni načrti so še tajni in se ne ve, kake posledice bodo.
Ker se je posebno predsednik Coolidge za to zavzel, je naročil guvernerju Pinchot, da naj stori, kar je mogoče. Po zadnjih sporočilih se je guverner izjavil za povišanje plač delavcev, ne pa potem zvišanje cen premogu, j S stavko preti 158.000 delavcev, j Ker je to že prece j velika armada, je vlada stavila ultimat, da stavke ne sme biti. Ker je tako strogo nastopila, je upati, da bodo povišali plače delavcem.
-o—■—
V KANADI SAMO 544 DIVORSOV.
V	tem prekaša eno amerikan-sko mesto, Kanado. Pred petde-setmi leti statistika kaže, da je prišlo v Ameriki 28 divorsov na 100.000 ljudi. Toda sedaj jih pride že 112 na 100.000 ljudi.
V	Kanadi zadnje leto jih je bilo samo 544. To kaže tirdi, da postave na sodišču, so- boljše tam, kot tukaj v Ameriki. Toda opomniti moramo, da to ločenje zakonov, ne smemo pripisovati priseljencem. V evropskih drž^ vah zakonska vez porok ni tako slaba, kot je tukaj v Ameriki. Izvzeti moramo edino sovjetsko Rusijo. Toda v tem oziru je po Zdr. Drž. še vseeno prekašajo. Na slabi poti je Amerika v tem oziru in če bo tako hitro naraščalo to, se je bati propada. Kajti naraščanje divorsov je večji že, kot populacija ljudi.
-o-
— Chicago, III. — Mrs. Hilda M. Hallaman žalujoča po svojem možu, si je vzela življenje. Zapušča tri nedorastle hčerke.
—	Washington. — Kakor poročajo, se je predsednik Coolid-|ge zavzel za vprašanje z Rusi-!jo. Senator Brookhart je več-jkrat preje omenil to zadevo, j Predsednik ga bo poklical k sebi, da se posvetuje glede tega.
I — Washington. — Amerika tudi vidi nevarnost, ki preti v (Srednji Evropi. Ako bi prišlo do j kakega nemira, bo Amerika o-stala mirna in se ne bo vtikala v to politiko.
—	Washington. — George Harwey. amerik^anski poslanik v Veliki Britaniji, je prišel domov v Washington. Bil je gost predsednika Coolidgea.
—	Washington. — Urad za pošto bo izdal posebne znamke za zračno poŠto. Pošta bo hodila iz St. Francisco v New York. Cene znamkam bodo po 8, 16, in 24 centov.
—	Washington. — Poročajo, da v zadnjem času so se pojavile nekatere kompanije s svojimi agenti, ki poceni prodajajo nerodovitno zemljo. Ljudje se o-pozarjajo pred nakupom take zemlje.
—	Washington. — Kapitol v mestu Washingtonu je bilo v nevarnosti. V pritličju se je vnel les in povzročil ogenj. Ognjegas-cu se je posrečilo z domačimi pripravami ogenj pogasiti.
—	Suman, Ind. — Ker je bila tukaj velika povodenj^. je .naliv vode v nekem mestu pretrgala tračnice. Vlak je prišel in lokomotiva se je zarila v zemljo. Inženir je bil takoj na mestu ubit.
—	Chicago. — Neki Samuel Sopoci se je opil. Prišel je domov in je ustrelil svojega pohabljenega sina.
—	Hibbing, Minn. — Mesto na Rangu poročajo, da bodo razširili vodno napeljavo za $130,-000. Pogodba bo sklenjena v nedeljo. Ko se to uresniči, bodo i-meli ti kraji najboljšo vodno napeljavo.
—	Virginia. — Delavcem v "Minnesota Utilitias" in "Great Northern Power company" je dovoljena neka učna soba na tehnični visoki šoli. da dobijo potrebne pojme v mehaniški in posebej še, na kak način izgoreva kurivo.
—	Lancaster, Wis. — Harold Pugh, prejšni blagajnik, ljudske banke, je bil kaznovan na 17 let zapora, Obdolžen je bil zaradi nepravilnega postopanja bančnih fondov. Na vrsto pride še predsednik in podpredsednik.
—	Richland Center, Wis. — Dva otroka sta se do smrti opekla, med tem časom, ko sta oče in mati molzla krave v hlevu. Zakurila sta peč in na neki način, se je vnel ogenj. Otroka sta bila na postelji, ko se je plamen zanesel na posteljo.
—	Chicago, 111. — Neka mati Mrs. Rose Simiz, silno žalostna zaradi tatvine, ki jo je povzročil njen sin. Vzela je samokres, ga ustrelila in tako rešila svojega sina pred sramotno kaznijo.
—	New York. — Lloyd George, prejšni ministrski predsed-sednik Anglije, bo prišel v Ameriko. Ne bo prišel s političnega namena. V celemu svojemu življenju je želel obiskati Ameriko.
—	Atlanta, Ga. — Zadnje čase se vidi veliko priseljevanje črncev v severne pokrajine. Vzrok pravijo, da je v tem, ker jih preveč vznemirjajo Kuklukskla-ni. Linčanje je vedno na dnevnem redu.
—	Chicago, 111. — Sodnija je prepovedala predmeseci krojaškim delavcem v Mitchell Bros.
J£o- se organizirati v "Union"
j KATOLIŠKI MISIJON V HIBBINGU.
V Hibbingu se začne 13. sept. i misijon na katerega bodo povabljeni katoličani in nekatoličani. Prvi tetien bo za ženske, drugi teden za moške in tretji bo za vse ljudi splošno.
Tretji teden ne bo misijon v cerkvi "Blessed Sacrament", ampak v "Majestic theater." Glavni j namen tretjega tedna bo, da se jposebaj posvetejo govori v prid ; nekatoličanom in g. očetje misi-ijonarje so pripravljeni debatirati j in dokazovati vsakemu.
TAJNIK WALACE JE DOSEGEL ZNIŽANJE CEN ŽELEZNIC.
Železnice, ki vozijo živež od zahoda proti izhodu, posebno Če je določen za izvoz, znižajo tarife.
Tajnik za agrikulturo Walace. ki je spoznal prvi krivico, ki se i godi farmarjem, je predlagal v i Washingtonu, da bi se odpravili 'nekateri nedostatki, ki jih ima-jjo farmarji tu v Ameriki. Ni samo razložil, kaka krivica se godi tem, toda jih je ©pozoril tudi, kako škodo trpi pri tem produkcija sama in potem tudi kritiki produkcije. Povedal je, da tisoče amerikanskih farmarjev Mora propasti zato, ker stroški
za nakup potrebnega blaga so večji, kakor pa prodajna cena pridelanega žita.
Predlagal je tudi nekaj načrtov, s katerimi bi se moglo tež-kočam opomoči. Določil je. da bi se sporazumno z vlado določile primerne cene, toda ne pa i še znižale, kakor so nekateri pre-jkupčevalci sklenili. Najbolje pa i bi bilo, da bi vlada sama« poku-I pila žito in g^a prodajala v soraz-mirju z drugimi cenami.
Vsakemu je že namreč znano, v kakem kritičnem položaju so že bili farmarji. Že jim je bolj 'kazalo krmiti živino in celo kuriti s žitom, kakor prodati za malo ceno.
Državni tajnik Mellon je potem se izrazil, da k temu bi tudi dosti pripomoglo, ako bi se za prevoz žita železniške tarife znižalo. Posebno še za tisto blago, ki je namenjeno za izvoz. Izrazil se je, da bo pomagal, da se to doseže.
Če pa se znižajo brez vsakega vzroka cene, potem pa kaže padec tisočem farmarjev in sploh velik polom v agrikulturi. Farmarji bi bili sicer zadovoljni s sedanjimi cenami, ako bi bile cene blagu, katerega mora ku piti v sorazmerju.
Cene v industriji, posebno v železni, so skoraj dvakrat večji, kakor pred vojno. Davki zopet dvakrat višji, cene za prevoz so 50 do 75 procentov višji. Potem pa železnice in ves stavbeni materijal so za 100 procentov poskočile s svojimi cenami.
Do sedaj so bile vse pritožbe zaman. Toda sedaj na pritisk Walace je upati, <da se vlada zgane in pomaga.. Posebno, da bi se ozirala na one farmarje, ki imajo veliko stroškov z nama-kanjem zemlje.___
organizacijo. Sedaj co to omilili. Toda sprvega, še govoriti je bilo prepovedano z ljudmi v tej organizaciji.
— Chicago, 111. — Poročajo, da je gospa Ida Goldman pone-verila $21.670. Izginila je iz Chi-cage. Qledali So na vseh izhodih iz mesta, toda se jim še ni posrečilo dobiti tatice.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
GRČIJA IN JUGOSLAVIJA. Grška zavlačuje podpis aneksov k solunski pogodbi.
Beograd, 13. avgusta, r. V vseh, posebno v gospodarskih krogih v Beogradu vlada neraz-položenje napram grški vladi, ki navzlic ratifikaciji konvencije o naši svobodni coni v solunskem pristanišču zavlačuje podpis aneksov, ki so tesno zvezani s to konvencijo in se tičejo carinskih in upravnih odnošajev med našo kraljevino in Grčijo.(
-o-
Tragedija v Hradeckega vasi.
V Hradeckega vasi št. 84 se j je odigrala danes zjutraj tragična drama. Ob pol treh zjutraj si je z nožem v hipni duševni zmedenosti prerezala vrat žena delavca tobačne tovarne, 51-letna Jožefa Fajdiga. Mož jo je našel ponoči, ko se je radi nenavadnega šuma zbudil, vso v krvi ležečo in z obrazom proti zemlji o-brnjeno na tleh v sobi. Takoj poklicani policijski zdravnik doktor Avramovič je konštatiral, da Vsi je žena prerezala aorto in je vsled izkrvavenja nastopila smrt. Podrobnosti te tragedije so sledeče:
Pokojna Fajdiga se je poročila s svojim možem pred nekako 15 leti in je živela z njim v dobrem soglasju. Imela je troje o-trok. Nekako po rojstvu zadnjega otroka, ki je star sedaj 18 mesecev, pa je začela žena bolehati in je govorila tudi večkrat zelo zmedeno. Pred prilično e-nim mesecem jo je mož na predlog zdravnika oddal v bolnico, od koder se je vrnila na svoj dom pred dobrim mesecem. Njeno stanje pa se ni izboljšalo, temveč je nasprotno govorila vedno bolj zmedeno ter je večkrat izjavila, da si bo končala življenje. Včeraj je rekla svoji hčerki Jožefi: "Pojdi Jožefa! Skoči-ve obe v vodo!" Sinoči je bila navzlic temu. da je bila v gostih večja družba, zelo, potrta in mračna ter se je kmalu odpravila spat. Ponoči, oziroma zjutraj ob pol tretji uri pa si je nato končala življenje.
-o-
KMET NA RANGU ZGOREL.
"The Duluth Herald iz Dulu-tha poroča, da je neki Jakob Lesnock zgorel v skednju. Nekateri pravijo, da je bil bolan več let. Bolezen je bila vzrok, da je skedenj zažgal s dinamitom in tako zgubil življenje. Telo je brez glave. Drugi pa poročajo, da je sežigal grmičevje. Po nesreči se je zanetil ogenj in hoteč pogasiti ogenj, je pri tem podlegel smrti. Nadaljne poizvedbe se vrše. Mogoče je to Slovenec. Kajti ime Jakob že razodeva Slovenca.
STRELJANJE NA
GOVORNIKA.
Spor med mohamedanci in Srbi.
Med Prištino in Labom so Turki iz Prištine pričakali nekega vojaka in ga ubili. Radi tega čina je nastalo veliko razburjenje v Prištini. Razjarjena masa je navalila na turški del mesta ter demolirala trgovine, ki so last Turkov. V spor je posegla I tudi policija, ki je z orožjem raz-gnala demonstrante ter ob tej priliki ranila več oseb. Nesoglasje med mohamedanskim ini srbskim prebivalstvom v južnem delu Srbije je vedno hujše. Dnevno se dogajajo nasilja in poboji od ene ali druge strani. '
-o-
Gimnazija za slepce.
V	Zemunu se bo v začetku prihodnjega šolskega leta otvorila gimnazija za slepe dečke in sicer zaenkrat samo prvi razred za tiste, ki so letos dovršili ljudsko šolo v "Domu za slepce" v Zemunu .
-o-
Strela omamila 15 otrok.
Začetkom minulega meseca je udarila strela na Braču v tamoš-njo cerkev, ki je bila polna o-trok. Strela je omamila 15 otrok ki so pa kasneje prišli k zavesti.
-o-
Samomor v Kranju.
V	Kranju si je končal življenje Peter Frelih iz Goric nad Železniki. Prerezal si je z britvijo vrat. Pri sebi je imel večjo množino denarja in nahrbtnik poln čipk.
3000 ljudi je bilo zbranih v dvorani pri govoru. Nastala je velika panika, ko je nastalo streljanje.
Chicago. — William Z. Foster, predsednik za vzgojo obrtnikov v 'Union" organizaciji je govoril sinoči v Ashland Boulevard Auditorium. Med govorom so pa trije streli padli na oder. Govornik k sreči ni bil zadet. Bežal je potem v dol j ne prostore. Več kot 3000 ljudi je bilo zbranih. Posebno žensk je bila dosti.
Nastala je velika zmešnjava« Vsakdo je hotel, da se reši nevarnosti.
Zborovanje je sklicalo 7 čla-fiw "~UTYion~ orgarrfžacfje. Ti vsi člani so bili izključeni iz organizacije, ker so delovali na to, da bi se posamezni oddelki združili v eno veliko organizacijo. Dolžili so posebno Fosterja zaradi njegovih komunističnih govorov.
Forester je hotel razložiti svoje mnenje na tem zborovanju Že predno so se zbirali k zboro vanju, jih je bilo dosti zbranih da preprečijo zborovanje. Tod: tisti, ki so delali nemir so bili vrženi iz dvorane. Zborovanje se je vršilo nemoteno.
Vsak govornik je protestiral proti temu, zakaj so izključili člane. Napravili so tudi resolucijo, da jo predložijo na glavni urad organizacije.
Ko je zavzel govorniško me* sto, tedaj se vrata odpro od zadaj in počijo trije streli. Namenjeni so bili na govornika. Streli so šli mimo govornikove glave. Razburjenje je sledilo.
Govornik se je zopet pokazal-Tolažil je ljudstvo: "Bodite mirni ! Nikdo izmed vas ni streljal. Morilci so izginili. Streljali so na mene, toda ni se jim posrečilo. Nadaljujmo zborovanje!** Ljudstvo prestraeno šje bežalo ven. Govor se je sicer nadaljeval, toda le malo jih je bilo, ki so vztrajali do konca.
DENARNE POSUJATVE.
5
•o bile t kini dinar jen:
100 — Din......$ 1.45
500 — Din........$ 6.1«
1000 — Din........ $11.9®
2500 — Din........$29.0»
500o — Din. ....... $57-00
Za italijanske Dre:
50 — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5.2s
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47 00
Pri večjih rrotah, Id presegajo I tisoč Din. ali a tisoč lir, damo ie p sebni popust, Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite ntf naie podjetje, Id bo Vam poslalo Val 4enar r stari kraj ceneje in kitrefe kakor kje drugje. Kaše cene s# ni> no najnižje I Vse poWjatre naslavljajte ««
"EDINOST*
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Istaed every Tuesday Thursday
and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
xt49 West aand Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098._
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
HAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$300
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1.75
3ubscribtion: For United States per year ............................$3«oo
For United States for h*W7year........................$150
" For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
plačan list.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879-
Dva velika dogodka«
i. KATOLIŠKI SHOD V CLEVELANDU.
"Vendar enkrat!" smo preveseli vskliknili, ko smo čitali oznanilo odbora v Clevelandu, ki je imel nalogo pripraviti vse potrebno za XV. konvencijo K. S. K. Jednote. Kar bi bila potreba že pred 15. leti najmanj, to se bo doseglo še-le danes. Vendar, samo da je enkrat. Seveda veliki možje tolikega prepričanja in tako junaškega značaja, kakor je Mr. Anton Grdina. ko pridejo enkrat do svoje veljave, je gotovo, da bodo storili vsikdar kaj velikega. Škoda le, da se pri nas silijo v ospredje le prevečkrat majhni, ozkosrčni ali pa sebični koritarski ljudje. Od teh pa nikdar ne pričakujmo velikih dejanj. V odboru je bil tudi Rev. Father Oman, slovenski župnik iz Newburga v Clevelandu. Tudi to je veliki duh, pa tudi veliko srce za Boga in za narod. Ko sta toraj prišla skupaj ta dva moža — ni čuda, doseglo se je, po čemur je hrepenel katol. amer. Slovenec že tako dolgo.
Zato hvala in čast tema dvema možema v imenu vsega slovenskega naroda v Ameriki.
Ta shod sicer ni bil še, kar bi bil lahko in kar bi se od takega shoda pričakovalo. Na shod bi se bile morale povabiti vse slov. župnije, da bi poslale vsaj po enega zastopnika, vsi slov. duhovniki, ne samo delegati K. S. K. J. Za shod bi se bile morale sestaviti krepko in jasno zasnovane resolucije, glede vseh važnih vprašanj katol. Slovencev v Ameriki, ki bi bile potem smernice, zvezde vodnice vseh katoliških Slovencev v Ameriki, vseh časopisov, vseh organizacij vseh župnij.
Vendar, da možje, ki so imeli te priprave v rokah, niso mogli vsega tega tako urediti, se ne čudimo in vemo, da bi bili radi vse storili, ko bi bili imeli čas za to.
Zato je bil pa kljub temu ta katoliški shod kamen — mejnik, ki bo razdelil zgodovino katoličanstva v Ameriki pred shodom in po shodu. Tu se je pokazalo, da je med nami kat. Slovenci še veliko zdravega, da nas niso še uničili, kakor se baha-jo, da je Slovenec v Ameriki v večini ostal še zvest veri svojih očetov, da je še tisti dobri in verni Slovenec kot kakoršnega ga pozna Evropa. Treba samo ognja! Treba navdušenja in slovenska duša se bo prebudila. Slovenska vera bo vsplamtela. Slovenec se bo našel.
Zato prosimo prireditelje tega shoda, naj skušajo od govornikov na shodu dobiti njih glavne misli, njih nasvete za prihod-njost in naj jih ponatisnejo v mali brošurici, katero naj razpošljejo po celi Ameriki.
Objednem naj pa prav ti možje, ki so s tem shodom pokazali, da so zmožni spraviti skupaj nekaj velikega, začno takoj misliti na drug pravi katol. shod* po vzorcu drugih katoliških shodov. Naj se takoj snidejo in naj sestavijo pripraljalni odbor, kajti priprave za pravi katol. shod bodo vzele leto ali še več. Naj stopijo takoj v zvezo z vsemi vodilnimi krogi po vseh, slov, naselbinah v to svrho. In ako dosežejo potem v resnici pravi katoliški shod, če tudi morda -še le o priliki 1926. o priliki svetovnega evharističkega shoda v Chicago, ko bo tudi več škofov, duhovnikov in prominentnih lajikov katolikov iz domovine tu-kaj — potem se je pa za katoliške Ameriške Slovence doseglo vse, kar je bilo potreba.
Rev. Father Omanu, Mr. Anton Grdinatu in vsem Cleve-landskim katoliškim možem in ženam in društvom — pa naše iskrene častitke in naša iskrena zahvala.
2. Katoliški shod v Ljubljani.
Prav ta teden se pa vrši tam za morjem v beli Ljubljani, v srcu Slovenije drugi krasni prizor, ki dviga dušo in srce vsakemu zavednemu Slovencu. Tudi tam gledamo v duhu velikansko množico slovenskega ljudstva zbranega okoli križa — simbola svojega rešenja in svoje svobode. Samo tam je množica najmanj trikrat' tako velika, kakor je bila ona v Clevelandu. Tudi tam imajo katoliški shod vse Slovenije.
Vojska je strašno udarila tudi Slovenijo. Kako lepo je vse procvitalo v domovini pred vojsko! Kako je cvetelo kat. društveno življenje, izobraževalna društva, orlovstvo, dekliške družbe, gospodarske organizacije, vse, vse je tako bujno poganjalo, vse bujno cvetelo, da je bila vsa Slovenija v duhovnem in duševnem in narodnem oziru kakor pisana livada v pestri vigredi.
Toda zagrmeli so kanoni. Vnela se je vojska in — vse je šlo. Kakor polje po strašni toči, tako je bila Slovenija po vojski. Toda Slovenec je žilav. Že nad tisoč let ga ubijajo, pa ga še niso ubili. Še je čvrst, še je čil, še je poln življenja. To je posebno lepo pokazal.zadnja tri leta. Tužno je gledal po vojski svoje uničeno polje, svoje uničene nade. Vse je strto, vse poman-drano. Vendar naj obupa? Ne! In tu ga glejte junaka, glejte ga zlasti te dni v Ljubljani, kako se je krepko in junaško dvignil, kakor eno srce, kakor en mož in zbran cel narod danes v Ljul> Ijani, da znova zagrabi za svojo zastavo — edino osrečevalno zastavo sv. križ, se razvrsti v novo, prenovljeno poživljeno in po-krepčano mogočno vojsko in gre z vso silo na boj — na boj za
svoj križ in za svojo zlato svobodo. Da veselja nam plava srce, ko v duhu gledamo slovenski narod, zbran v Ljubljani na velikem katoliškem shodu.
Daleč smo proč od Ljubljane, vendar v duhu smo tam, v duhu smo navzoči, v duhu sodelujemo z narodom in v duhu obetamo na novo zvestobo križu, zvestobo narodu! na novo obetamo, da bomo šli še nadalje krepko v boj za resnico in pravico, da bomo šli navdušeno na delo za svojega Boga in za svoj ljubljeni slovenski narod.
Slovenskemu narodu, zbranemu na katoliškemu shodu v Ljubljani, pošiljamo v duhu svoje iskrene in prisrčne pozdrave in gromoviti "ŽIVELI!"
t iz SLOVENSKIH NASELBIN. 1
t ====—— «-*
+ 4>
Cleveland, 'Ohio.
Od predzadnje nedelje sem vlada v slovenskem Clevelandu novo življenje. Katoliški shod je okrepil katoliško prepričanje in zavest in ljudstvo na novo delu-jje z vsemi močmi za katoliško stvar in njena načela.
Kar so storili ob tej priliki elevelandski rojaki, kaj takega ni mogoče pričakovati od nobene druge slovenske naselbine v A-meriki. To brezmejno gostoljubnost, ki jo skazujejo delegatom presega vse, kar sploh gostoljubno slovensko srce more nuditi.
V	pondeljek večer je bilo priredilo.dr. Lira in Slovenija" krasni pevski koncert. Pevske točke, ki so jih izvajali so bile nekaj nenavadnega, vsaj za nas, ki smo dospeli iz drugih naselbin. Tu so se slišali vsakovrstni spevi. Ko sta- nastopila pa oba društva skupaj, je bila to armada ki je proizvajala petje, da se je tresla dvorana. Pevci so za vse svoje točke želi burne nazdrave od občinstva. Bilo je res nekaj, kar se ne vidi kje drugje.
V	torek večer pa je priredilo društvo "Ored" v Knausovi dvorani krasno igro "Rodoljub iz Amerike" na čast delegatom K. S. K. J.
Igra je bila vprizorjena jako j fino. Vidi se, da v veliki elevelandski naselbini ne manjka i-gralnih moči. Vsak je bil, kot bi bil od narave določen za svojo vlogo. Maskirani so bili tako fino, kakor igralci najmodernejših gledaliških odrov. Tudi izgovarjanje je bilo čisto razločno v čisti slovenščini. Tudi na gledaliških odrih se ne more nobena naselbina meriti s slovenskim Clevelandom.
Ja, v sredo večer je bilo pa še nekaj boljšega. Debevčeva mamica so djali: danes dajmo pa me matere in dekleta pokazati kaj znamo, kako znamo vrteti naše kuhance in kako znamo pripraviti kaj dobrega in okusnega za pod zob. In res pod pokroviteljstvom dr. sv. Vida, št. 25, K. S. K. T. in dr. Marije Magdalene, 62, K. S. K. J. se je zadnjo sredo večer priredilo bogati banket. Mize so se šibile in neusmiljene kuharice, ena večja moj-sterca, ko druga, so nosile naprej na mizo svoje okusne stvari in jih postavljale pred nas. — (Op. stavca). Nikar nam ne de-jlajte tolikih skomin, — smo kar pripravljeni za v Cleveland.
"Boljših kuharic na svetu ni kot so v Clevelandu," (Op. stav. zato jih pa sem pripeljite, — tudi mi radi, kaj -dobrega jemo) so govorili vsi delegatje. "Kaj praviš, kje bi imeli prihodnjo konvencijo, (Op. stavca, — tam, kjer se dobro je in pije), je vprašal nekdo "Velikega Majka pi-vovarnarja" iz Jolieta?"
"Nikjer drugje, kot v Clevelandu," je slednji odgovoril. Zakaj je odgovoril tako, si lahko vsak dela svojo sodbo. Ta vzrok so elevelandske kuharice, katere nimajo para pod solncem v Clevelandu.
Nekaj sem pa pozabil omeniti. In to je elevelandskega čudodel-nika Mr. John Grdinata, ki zna loviti denar po zraku. Kjer hoče najde dolar. "Zato so me postavili za blagajnika slovenske banke v Clevelandu" je dejal John. In res, še pod mojo pod-pajzko je našel pol dolarja, ki se je držal na rokavu in katerega jaz videl nisem.
Jaz bi priporočal, da bi ga izvolili za blagajnika K. S .K. J.
ker po.tem bi prav lahko znižali asesment.
j Sploh pa nam prirede vsak (večer kaka zabava. Vodja in oskrbnik vseh teh priprav je Mr. Anton Grdina, znani elevelandski veljak in narodjii voditelj.
Vsem vrlim elevelandskim rojakom čast in slava ! Slovenski Cleveland nima para v nobeni drugi naselbini*
. Poročevalec.
Collinwood - Cleveland, Ohio.
Naša naselbina še ni doživela kaj takega, kakor smo doživeli zadnji četrtek večer, ko je tukaj-šno društvo sv. Jožefa pripadajoče h K. S. K. J. priredilo krasno igro "Mutasti muzikant" v po-čast delegatom in delegatinjam K. S. K. J., ki se prav sedaj nahajajo na XV. konvenciji v Cle-velandskem mestu.
\ rli St. Clarčanje. ki nam že toliko časa tako marljivo strežejo z vsemi mogočimi stvarmi, so nas naložili na svoje lepe moderne avtomobile in so nas nekako ob pol 8. uri zvečer odpeljali v Collinwood, kjer so nas čakala tamkajšna društva z dr. sv. Jožefa K. S. K. J. na čelu. Priredili so delegatom in delegatinjam špalir in zatem nas spremili v dvorano narodnega doma, kjer se je vršila cela prireditev.
Najprvo je nastopil na odru Rev. Father Milan Slaje pomožni župnik pri fari Matere Božje v Collinwoodu.
V vznesenih besedah je pozdravil vse navzoče delegate in delegatinje ter priporočal collin-woodskim rojakom in rojakinjam da naj pridno pristopajo h katoliški organizaciji K. S. K. J. — Nadalje je v jedrnatih besedah govoril o človeški družbi in o vprašanju delavstva in kapitalizma. Njegov govor je bil globoko zamišljen in ljudstvo je burno ploskalo, ko je govornik, skončal.
Za njim je nagovoril občinstvo v kratkih besedah gL predsednik K. S. K. J. Mr. Sitar. Za njim je govori! tudi gl. tajnik in še drugi, nakar se je pričela igra.
Igra je bila vprizorjena jako ugodno. Zlasti klobučar, Tone Lisica je svojo vlogo imenitno izvršil. Tudi Katrica, Lešnikova služkinja je svojo vloga izvršila jako ugodno. Sploh pa zaslužijo vsi igralci pohvale.
Zatem je nastopil velik mešani pevski zbor "Soča" pod vodstvom organista Mr. Simčiča iz Newburga. Petje je bilo jako ubrano in občinstvo je kar občudovalo to umetno petje.
Po tej točki so pa nastopili collinwoodski mladi fantje v starosti od 10—16 let. V godbi je bilo okoli 40 fantičkov pod vodstvom svojega učitelja L. B. Novaka.
Ti fantje so pokazali, kaj se da vse doseči, ak0 so rojaki v naselbini zavedni. Proizvajali so godbene točke tako fino, da bi se lahko merili z vsakim odra-ščenim godbenim oddelkom.
Zares je bil to večer, kateri je snas vse presenetil.
Prireditev je napravila pa tudi lepo reklamo za katoliško podporno organizacijo K. S. K. J.
Bodite zdravi collinwoodski rojaki! Delajte še naprej krepko po začrtani poti, po kateri vas vodi tako nevdušeno Vaš duhovni vodja Rev. Father Slaje.
' Poročevalec.
Chicago, III.
Mr. Frank Primožič je kupil na 1927 W. 22nd Place svojo hišo, kamor se bo preselil v kratkem. Mr. Primožič je zaveden Slovenec, in zato se veselimo, da se bo za stalno naselil v naselbini. — Pred nedavnim časom bi se bil kmalu ponesrečil. Vozil je $voj "truck," ko se je vanj zaletel avtomobil s toliko silo, da je Mr. Primožič odletel s sedeža na cementni "side walk," Vendar "pa je bil čudež" kakor sam trdi, se ni prav nič poškodoval.
—	Mr. M. Kajžar je kupil loto na 22 cesti poleg sesterske hiše in začel te dni zidati dvonadstropno hišo.
—	Miss Frances Bombač, nečakinja našega g. župnika in sestra Fathra Bombača je prišla sem v Chicago na počitnice za .nekoliko dni.
j — Spominska knjiga, katero je izdal naš g. župnik za srebrni ju-jbilej naše župnije, je izšla minuli teden. Vsi farani so jo dobili ite dni v roke. — Spominska knjiga je nekaj, na kar je naselbina lahko ponosna. Kaj takega pa še ni izdala kmalu kaka župnija.
—	Zbolela je soproga Mr. John Gradišarja in morala v bolnišnico. Mr. Gradišarju naše iskreno sožalje in njegovi soprogi sko-rajšno zdravje.
—	Poročil se bo v češki cerkvi Mr. Frank Toplak, brat Mrs. Pavlin. Njegova nevesta je Ce-hinja. Miss Emilije Krupka, ki je dobro znana tudi v naši naselbini. Njen oče je dal za našo šolo $21 .00. Cela družina Krupka je dobra, katoliška češka družina.
—	Zadnjo nedeljo meseca septembra priredila bo "Adrija" prvo zabavo to jesen. Zabava bo v korist društva za nabavo stroja za note pisati, katerega organist potrebuje.
—	Zadnjo nedeljo pred adven-tom se začne letošnji cerkveni bazar, ki se bo končal na zahvalni dan zvečer.
DRUŠTVOM.
Društva, ki bodo sklenila prirediti to jesen kako zabavo, naj to takoj v "Edinosti" sporočijo, da ne bo zmešnjav.
Nekdo prav naglo teč pisarni Lawndale. moj, kam pa tako hitro," govori drugi njemu po "Sem pa že tako vesel, d« mega veselja nevem, kaj redil,'' je odgovoril. "Ta povej!" Kaj pa mečkaš ia a češ, kot bi bil vrtoglav. tolaži se, da malo k sapi dem."
pri.
Long Beach, Colo.
Iz teh .goratih dežel se malo kedaj oglasimo. To je pa mislim sama malomarnost. Kolikokrat se zgodi kak važen dogodek na naši naselbini, pa ga kar prespimo.
Zadnjo nedeljo se je pri nas pričela štirideset-urna pobož-nost. Pri sv. maši je imel govor neki frančiškan, ki je predkrat-kim prišel iz Dublina. Bila je slovesna sv. maša. Po sv. maši je bila procesija z Najsvetejšim. 24 deklic oblečenih v bela oblačila so potresale cvetlice. Res nekaj krasnega je bilo. Ravno tako se mi je zdelo, kakor doma na dan sv. Rešnjega Telesa. Cerkev je bila polna ljudi. Vidi se, da še ni izumrl verski čut, četudi smo daleč v tujini.
Tukaj pri nas so veliki oljnati vrelci. Po večini ljudje delajo v teh oljnatih jamah. Silno je nevarna služba in mnogo jih zgubi življenje^ pri tem delu. Miljone so vredni ti kraji samo zaradi teh vrelcev. V četrtek se je eden vrelcev v Los Angelos Harbor tudi vžgal. Velik ogenj je nastal. Gasilci so prišli iz vseh krajev, toda niso mogli drugače pogasiti, kakor, da so olje odpeljali v vodo. 20 milj smo oddaljeni od tega kraja, pa smo še videli to grozno gorenje.
Omeniti moram še, da so tukaj katoliške sestre kupile neko bolnišnico. Sedaj jo bodo preuredile in oskrbovale. Velik napredek katoličanov se vidi tudi v tem. Predno bodo začele z delovanjem, se bo slovesno blagoslovilo poslopje. Procesija se bo vršila iz naše cerkve do bolnišnice, ki je precej oddaljena. Ko se še kaj posebnega dogodi, se še oglasim. Prosim pa tudi druge Slovence, da bi si bolj dopisovali eden drugemu.
Pozdravi jem vse čitatelje katoliških listoy.
K. T.
"Veš ljudje govore vse vpre potem pa še te "prešmenta^ cajtenge" pišejo čez me, kakor bi res nekaj ne bilo prav v m&-ji 4'buči." Pa jaz sem se prepri čal, da je "all right." Šel sem k takemu "dohtarju," ki pravim da kar skozi pogleda z nekim žarkom, kakor pravijo tej "ma šini," pa takoj pove kaj je napak. Pri meni je pa mojo glavo gledal in gledal, končno je pa djal: "Ja prijatelj, v vaši glavi ni pa nič."
* * *
Rezka — Mama, povejte mi še to! Potem vas pa ne bom več nadlegovala.
Mati — No, kaj pa hočeš za-pet?
Rezka — Zakaj pa male ribce ne potonejo predno se naučijo jplavati ?
* * * ,
Nespameten — "Posodi mi petdeset dolarjev!"
4'Jaz jih imam samo štirideset."	* ^ ■
"Če je pa tako, pa mi jih poso. > di samo 40, potem mi boš 10 pa
še dolžan.
* * *
Poročnik: "Hraber soldat je vedno tam. kjer so krogi je najbolj na gostem. No, kje ste pa vi bili?
Korporal: "V skladišču za mu-
nicijo, gospod poročnik.
* * *
Učitelj: "Kdo mi zna našteti štiri živali iz Afrike?"
Tonče: "Jaz!" Namreč trije
levi in nosorog."
* * *
Sodnik — "Se je s čim upiral jetnik?"
Služabnik — "Samo z enim
dolarjem, — to je bilo premalo." * * *
Kristanov ata so vedno trdili in zagotavljali delavstvo, da so zvest republikanec — ko se je ko- \ lektal "miljonski fond". Takoj pa ko se je njih mošnjiček napolnil s delavskimi žulji oz. dolarji, so postali strastni monarhist in se poslovili po francosko s precej
rejeno mošnjo.
* * *
Saksarjev papa se žalostijo, ker so že tako stari postali. Ker gre se jim, da bi še nadalje radi bili po tistih, ki so jim največ pripomogli do samostojnosti.
Vendar pa čas prihaja in tudi tega bo konec.	• ./'j
Bi, ako bi ne kadila.
Potnik je vprašal železniškega inžinirja: "Koliko let približno vzdrži taka le lokomotiva?"
Inžinir: "Okoli trideset let!"
Potnik: "A jaz sem mislil, da bi ta železna stvar mogla dalj časa delovati."
Inžinir: "Mogoče, da bi, ko bi ne kadila tako hudo."
-o-
Na plesišču.
Peter: "Zelo čudno se mi vidi; kaj bi bil neki naredil Tončki, da ni hotela z menoj plesati ?"
Gregor:. "Zadnjič mesto, da bi po tleh plesal, si pa po njeni nogi. Ona rada pleše samo s takimi, ki znajo po tleh plesati!"
-o-
Med materjo in hčerko.
Mati: "Anica, ako ne boš pridna, te bom kar v kurnico zaprla!"
Anica: "To lahko naredite, a če mislite, da bom vam jajca legla v kurnici se motite!"
E^ŠIRITE LIST EDINOST.
Neumne dekleta vlečejo fan-te za nos; pametne dekleta kaj takega ne narede, ker take same
potegnjene ostanejo.
* * *
Boljša je ena unča d< vzorca, kot pa cele tone tov.

zgodba o cekinu.
Drzni rokamavhi, vlomilci, tatovi, žeparji in slična svojat so kljub ljubljanskim kongresom odšli na oddih, tudi njih nevarni preganjalec g. Jože je odpotoval na dopust, tako da je nastopila v kroniki glavnega ali stolnega mesta Ljubljane — doba kislih kumar, v taki dobi pa se redkokedaj pripeti kaj nenavadnega, zato podajamo v olepšani obliki "zgodbo o cekinu", katere jedro je resnično in se je dogodek odigral pred nekaj tedni.
Vroče opoldanske ure odmora. Na klopi pod senčnatimi kostanji v "Zvezdi" je sedela poštama kmečka ženica, ki je prišla nakupovat v Ljubljano za balo svoje hčere razne drobnarije in to daleč od tam, kjer so veliki gozdovi in kjer v bližini izvira reka Kolpa.
Na klopi poldremajoči ženici se je pridružil človek, dolgokrak, suh kot trlica, s ponošeno obleko in klobukom, ki je imel sredi obliko strelovoda. V rokah je držal zamazan nahrbtnik. Razvil se je običajen razgovor, kako je vroče itd. Izmenjavale so se misli ... in ... dolgin je kmalu za tem izginil — neznano kam po Ljubljani.
Na policijskem ravnateljstvu pa se je kmalu nato nadaljeval drugi akt tega sestanka.
Ženica je prihitela s cekar-jem v roki pred policijsko ravnateljstvo. tu je najprej nalete-na la dobrookroglega gospoda, ki dnevno podpira glavni vogal policijskega poslopja.
"Gaspod ! Gaspod !! Lovite mi tatu. lumpa! Vzel mi je cekin!"
"Pojdite k protokolu!" ji je dobrookrogli gospod lakonično odgovoril in ji pokazal na vrata glavnega vhoda.
^Kje pa je ta gaspod Protokol?"
"Tam v pritličju !" je bil oso-ren odgovor.
Ženica je skoraj dirjala v policijsko hišo in letela po stopnicah sem in tja. vedno vzklikajoč: "Kje je Protokol? Kaj bo s cekinom, kje je tat?"
Končno je vlovila na stopnicah širokoplečega stražnika, ki je ravno peljal v zapore nežnega nočnega metuljčka.
''Gaspod ! Gaspod ! Pomagajte mi! Tat mi je vzel cekin ! Kje dobim pomoč!"
"Pojdite k žurnalu!"
"Kje pa je spet ta gaspod Žur-nair^
"Tu na številki dve!"
Ženica je* pristopila k žur-nemu uradniku. Bil je to v kriminalni stroki že preizkušen in v službi osivel mož.
"Gaspod! Gaspod! Hitro! Lovite tatu, ki mi je ukradel cekin! Hitro, drugače bo ušel. U-šel bo, če ne gremo prec za njim."
"Le počasi, mati! Kaj pa je?"
"Ta, ta lump raztrgani . . . tam . . . tam na klopi sem sedela ... pa mu pokazala . . . veste! .. . cekin za sto kron"___
"Kdo pa ste? Kako se pišete? Od kod ste?"
"Pa kaj Vam to mar, gaspod! To ni nič za me! Tatu mi lovite, to je poglavitno!"
"Najpreje, kako se pišete?"
"A tako? Tat, tat pa jo bo popihal, če bom Vam ele pršavila te moje stori je. Oh, moj cekin, moj cekin!"
"Še enkrat! Povejte mi naj-Preje, kako se pišete in drugo, potem bomo šele govorili o tatu."
"Pa naj bo, če je tako! Sem Marija Ocepek, doma s Čabran-skega, ob kranjski meji! Veste je Čabar?"
"Vemo! Ali poznate tam Petra Mihlinoyega? Ta je naš velik prijatelj!"
*'Kaj' meni Mehlin, mehi je za cekin r
Ko so bile končane in izvršene za vsak policijski akt neobhodno predpisane formalnosti., je ženica z olajšanim in upajočim srcem, da ji primejo tatu, začela praviti in opisovati svojo nezgodo s cekinom.
"Veste, gaspod, to je 6ilo ta-ko-le! Sedela sem tam, tam na klopi. Prisedel je capin nebogljeni. Pokazala sem mu cekin za sto kron, lepo zavitega v papir. Vprašala sem, koliko je vreden. Rekel mi je, da dobim v banki 4000 kron. Zavitega v papir sem mu ga dala v roke. Potem mi ga je vrnil zopet lepo zavitega ..
Ženica je prešla v jok. Solze so jo oblile.
"A. kje je moj cekin! Lovite in primite tatu ! Ta lump je nato takoj vstal, podal mi je še lepo roko, rekoč: "Zbogom mamica ! Zdravi ostanite. Cekin pa v banki zamenjajte!" Nekaj me je nato pri srcu zagrabilo. Pogledala sem v zaviti papir. Oh, groza! Mati križana! Cekina notri več ni bilo! Notri je bil sam o-krogel. pleh!"
Po dolgem zaslišavanju o osebi tatovi so sestavili protokol in ženico s tolažilnimi besedami odslovili.
Ženica se je vrnila domov brez cekina. Ven6mer pa je doma ponavljala:
"Ah cekin, cekin! Če gaspoda Protokola ne bilo, pa bi policaj tatu l&hko prijel!"
Bt.—
RAZNOTEROSTI
-o-
Kranjska čebela v Ameriki.
Večkrat se dogaja, da kateri naših v Ameriki naseljenih rojakov, ki se zanima za čebelarstvo, naroči domače čebele iz Slovenije. Čebele so redke žuželke, ki se lahko razpošiljajo tudi s pošto. Naše "kranjske čebele" so tudi v Ameriki na dobrem glasu. Tako je na primer pred par leti Rev. Jager, profesor čebelarstva na minnesotskem državnem vseučilišču, po pošti prejel več pošiljk "kranjske čebele" ter jih razstavil v tamkajšnjem kmetijskem zavodu. Najbolj je razširjena v Ameriki italijanska čebela rumenkaste barve : zato so krasne črnkaste kranjske čebele vzbudile na o-menjeni razstavi veliko zanimanje. Dobile so prvo nagrado. Sedaj pa, kakor nam iz New Yor-ka poročajo, objavlja generalni poštar, je vsak import inozemskih čebel v Ameriko prepovedan, ker se je med čebelami pojavila neka nevarna bolezen. Zaenkrat je torej tudi "kranjski čebeli" pot v Ameriko zaprta.
Največja nadloga nekaterih ljudi je ta, da ložje hitrejše govore, kot mislijo.
* * *
Dvakrat je za premisliti, kadar se dolar potegne iz žepa; to
zato, ker se ga težko zasluži. * * *
Nekateri ljudje so kakor stop-njice, drugi ljudje hodijo po njih do napredka.
NA PRODAJ.
Proda se poceni za radi preselitve iz mesta, dvonadstropna zidana hiša, v kateri se nahaja gostilna z mehko pijačo in 3 stanovanja. Vsako stanovanje ima
4 sobe, z elektriko in toiletom. Hiša je v dobrem stanju. Je tudi na pripravnem mestu za trgovino v sredi slovenske naselbine.
Za nadaljna pojasnila se oglasite pri:
JOHN J. KERSTNIK, 1931 W. 21 Place. CHICAGO, ILL.
Kako se bo komunistom ustreglo.
Sedanja bolgarska vlada stoji jako nasproti proti komunistom. In predsednik se je izmislil prav nekaj posebnega za komuniste. On je postavil zapoved v vsaki vasi. V kateri vasi bo več kakor 10 komunistov, se jim v dotični vasi vzame vse premoženje in komuniste pa naseli v posebni občini, kjer bodo živeli sami komunisti skupaj. Predsednik je namreč mnenja, da bodo tukaj lahko v miru živeli po svojih postavah, imeli vsi eno in isto delo in eno in isto plačo.
-o-
Umetnik stradalec. Dandanes stradati ni več u-metnost. Človek se namreč vsega navadi, zlasti odrekanja. Sprva sicer težko gre, a pozneje se človek vživi in se čudi, česa vsega ni treba za življenje. Dio-genov je tudi v Jugoslaviji že mnogo. Ljudje žive brez stanovanj, brez pohištva in malone brez oblek. In stradajo! Le včasih čitamo, da se tu in tam kdo te najnovejše umetnosti naveliča in — napravi konec svojemu življenju. Ribniških konj, ki poginjajo baš ko so se navadili sploh nič več jesti, je vedno več.
Zato bi danes Aleksander Su-cci nič več ne imponiral. V devetdesetih letih je bil v Beroli-nu in na Dunaju neopisna senzacija. Znal je 20 do 27 dni popolnoma stradati. V tej dobi ni užil niti grižljaja, niti mrvice. Samo včasih je izpil nekoliko mineralne vode ali par kapljic nekega opijata. Najprej se je obilo najedel; nato je pod: najstrožjim nadzorstvom medicincev in znanstvenikov brez jedi sedel, čital, govoril in spal 20 do 27 dni. Kakor je bilo pač razpoloženo njegovo telo. Ponoči ga je stražilo troje oseb. Brez paznika ni bil nikoli nikjer. Sredi stra-dalne dobe si je nadel težko viteško obleko z oklepi, mečem, čelado, ščitom in sulico ter je jahal. Ljudje so ga hodili gledat za visoko vstopnino. Končno je postal ves apatičen, rumen, zgu-bančene kože, starec, dasi je i-mel šele 42 let. Mnogo je doživel in potoval kot legijonar in potnik po Afriki, Sahari, Arabiji, Gobi i. dr. ter se navadil tako stradati. Naposled je izjavil, da mu je dosti: 20. ali 27. dni predstave. Potem je zopet obilo jedel in si dal nanositi 10 jedi ter mnogo pijače. Zaslužil je mnogo. A bil je lahkomišljen; zaslužek je večinoma v igri ali na borzi zaigral. Mnogo let je zanimal ves svet. A naposled je omagal, zbolel in v bolnici bedno umrl. Tako pripovedujejo o
7* NOTARSKA DELA.
Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1840 W. 22nd St. Chicago, 111
njem dr. L. Abels, ki je v Bero-linu svojčas vodil novinsko reklamo za Succijeve predstave, ki so zanimale zlasti zdravnike in novinarje.
-o-
Najmanjše glavno mesto.
Salomonovi otoki v Tihem o-ceanu, ki so bili pred vojsko last nemškega cesarstva, so pripadli po mirovni pogodbi Angležem. Glavno mesto omenjenih otokov je Tulagi. To mesto šteje 34 prebivalcev, in sicer: 33 Evropejcev in enega Kitajca.
-o-
Znamenitosti na zemlji.
Pod naslovom " Česa mnogi še ne vedo" je izšla v Curihu knjiga, ki pojasnjuje nekatere eks-treme v zgodovini človeštva. U-vod v ekstremu tvori sedmero svetovnih čudežev: Eifflov stolp v Parizu, visok 300 m, hiša Woolvorth-Building v New-yorku, najvišja zgradba na svetu s 55 nadstropji in hiša v New Yorku, ki ima prostora za 10 tisoč ljudi. Največji kolodvor na zemlji je Grand Central Terminal newyorške Central and Hudson železnice, katera teče pod zemljo. Najhitrejši vlak na svetu je ekspresni med Londonom in Liverpolom, ki predrvi v 87 minutah 91 angleških milj. V eni uri premeri ta vlak nad 100 km daljave. Najdaljši predor na svetu je še vedno 28 km dolgi simplonski tunel. Najdaljši most je viadukt čez reko Haokong v Kitajski; dolg je 44 km. Največja ladja sedanjosti je "Majestic", last White Star Line. Največji svetilnik na svetu je svetilnik na neki višini v Bijonu. Največji pogon na zemlji je instalacija Queeston na Niagari. Najvišji hrib v Evropi je po šolskih knjigah Montblanc, v resnici pa gora Elbrus v Kavkaziji.
Naj več vulkanov ima Japonska, najhladnejša pokrajina na zemlji je pri kraju Verhojansk v Sibiriji, najstarejše drevo je neka močvirna cipresa v Meksiki. a najglasnejša ptica živi v Južni Ameriki in Afriki in se imenuje z imenom ki pomeni po naše "zvonček".
Največ ljudi na.svetu je takih, ki z veselim srcem gledajo na nadloge svojih sosedov.
—-
DOLARSKI CEKI
Cenjenim čitateljem nazna njamo, da še vedno izdajamo do Iarske čeke, katere se vnovči 1 Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jib rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računa-mo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 33^cen. od dolarja. H t6 1 pristojbinam je s< pridjati za vsako posamezno po šiljatev 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDI NOSTI, 1849 West 22nd Street.
******* S. P. D.
*******
Sv. Mohoija *******.
.
USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL,, 31. DEC. 1991. Sedež Chicago, Illinois.
Predsednik, Le© Mladich, 1929 West 22nd Place. Podpredsednik, John Jerich, 1847 West 22nd Street. Tajmk, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, John Fale, st. 1921 West 23rd Street. Blagajnik, Joseph Beribak, 1653 West 22nd Street. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. P. M.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, Steve Foys in John Densha.
POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st Organizator, John Petrovčič.
URADNO GLASILO: "EDINOST."
Družba zboruje vsako pno nedeljo ob pol 2 uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. let£ starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila gl_ede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.
NAZNANILO.
Chfca^o, 111.
Vse člane inčlanice prav ulju-dno vabimo, na prihodnjo redno mesečno sejo, ki se vrši v nedeljo 2. septembra.
Prične se točno ob pol dveh popoldne v navadnih društvenih prostorih, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Na programu je veliko važnih stvari, katere moramo rešiti. Zatoraj je potrebno, da se jo vsi
člani (ice) za gotovo udeleže* Poročal se bo izid zadnjega pik% nika naše družbe.
Obenem se apelira na vse ČU« ne in članice, da na prihodnji seji predlagajo vsak enega kan« didata (injo). Čim več nas bo» tem boljše bo za našo blagajn^ in več bo usmrtnine.
Zato vsi člani in članice na jo dne 2. septembra.
S bratskim pozdravom
Anton Stonich, tajnik.
st. mary's college
FOR YOUNG MEN
Highest Standards Christian Environment Individual Attention Strong Athletic Teams
WINONA, MINN.
Arts and Science Pre-Medical Pre-Legal Pre-Dental
Pre-Commerce High School
Commercial Fully Accredited at Leading Universities Write for Catalog.


ZAJTERK! KOSILO! VEČERJA!
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
■cmjt
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street,	Chicago, HL
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kaj eno meso in prave domače
"Kranjske klobase,'9 doma narejen« po slov receptu« Gospodinje zapomnite si to!
ip
Lubasove harmonike
Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik!
STEPHEN STONICH
C H I S H O L H, MINN.

A č č
č
t
č č
č
s +
č
č č t t
t i t
t
i fi
t
Amerikansko - slovenski
ABECEDNIK
V DRUGI IZDAJI.
Vsem čč. gg. slovenskim župnikom naznanjamo, da je izšel v drugi izdaji preurejen "Amerikansko-SIovenski Abecednik". Vsi, ki ga žele naročiti naj nam takoj spo-roče, koliko iztisov ga žele prejeti, da jim ga pravočasno dopošljemo. Posamezni iztis stane 45c. šolam, ki ga naroče v večji množini damo posebni popust.
"AMERIKANSKO—SLOVENSKI ABECEDNIK"
priporočamo pa tudi vsem družinam po tistih naselbinah, kjer nimajo slov. župnije, ne slov. šole, da ga naroče za svoje otroke in jih uče iz tega abecednika doma sami. svojega lepega materinskega slov. jezika, da ga ne bodo tako hitro pozabili, ampak, da se bodo zavedali, da so sinovi in hčerke slovenskih mater in očetov!
Vsa naročila sprejema:
EDINOST PUBLISHING CO. 1849 West 22nd Street,	:—o—; .Chicago, I1L
;
t U
s
*
t
t *
i' ^
/
VARČEN NAROD
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Ass'n.
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO *
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENTJU
vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS,
KAPITAL IN PREBITEK t
$1.250,000.00 i
PRODAJAMO ŠIFKARTE za v«q par ob rodne družbe za v Jugoslav^ in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavit te) za priseljence, ter pošiljamo v staro domovino najceneje hi
feK	__
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. * Prevedel Paulus.

"Nosi se, kakor bi že bila predsednica!"
"Kdo?"
"Currita! Saj sem ti pravil, Pepel"
In res je bilo. Tako zelo ie bila prešinjena Currita svoje pre-vzvišenosti, da niti za trenutek ni dvomila, da jo bodo izvolili za predsednico. Za plesom pride predsedništvo — ta misel je bila 2a njo tako dosledna in neizogibna, ko da za nočjo pride dan. Stricu Frasquitu je bila že naročila vse potrebno v tem oziru in je pripovedovala svoji spremljevalki, Mariji de Valdivieso, med potom k Butronu, kaj vse hoče v kratkem prirediti v prid ranjencem severne armade, in zlasti pri bodoči sijajni veselici, ki bo nesla milijone in milijone.
Butrona pa so Pulidove besede ujezile. Krilil je z rokami in živo šepetal izza svojega opazovališča ob luknjici v platnu:
"Se nosi kakor kaka predsednica? Le naj se nosi, pa predsednica ne bo! Še tega bi se manjkalo! Ženska brez ugleda, brez sramu . . . Da mi prežene vse pobožne člane! Kaj bi rekel nadškof, ko ga zaprosim, naj blagoslovi naše podjetje? Marija Vil-lasisova je edina sposobna, edina, Pulido!"
"Dvomim, Pepe!"
"Dvomiš? Torej tudi zoper njo imaš pomisleke?"
"Pa še velike!"
"Neumnosti!"
"Ne bo prišla . . .!" ts. "Zakaj ne?"
"Se zelo rada prehladi! Spomni se na zadnji sestanek, Pepe r —
"Pride, prijatelj, pride! Je včeraj obljubila Vefi; še prav posebno sem ji jo priporočil!"
Res je bila prejšni večer markiza Butronova pri Villasisovi ter jo je za božio voljo prosila, naj gotovo pride na sestanek. Uboga senora je bila vsa oplašena in je prosila s tako silo, kakor bi šlo za življenje.	'
Pa markiza ni kazala nobenega veselja; nasmejala se je:
"Ali kaj je mene pri tem treba, prijateljica! Kakor psa v cerkvi . . ."
"Ne govori tako! Saj niti sama tega ne verjameš!"
"Glej Genovefa! Ko bi šlo samo zaradi tebe, bi prišla z vso dušo in z vsem veseljem. Ali ker gre za . . . pojdi, pojdi! Ne ugaja mi tisto pometanje na znotraj, kakor pravi tvoj soprog... Človek je vedno v nevarnosti, da se kje spotakne ob smeteh. In, odkrito ti rečem, nočem, ne ljubi se mi iti roko v roki s tisto ... Curro Albornoz in drugimi njene vrste . . .!"
"Prav govoriš! Pa kaj hočeš! Ko pa je Madrid taka moč-vara . . .!"
"Ni, ni močvara! Ti in jaz in mnogi drugi smQ tudi v Ma-
_____"EDINOST"
dridu, pa hvala B6gu, za močvaro še nismo! Rajši reci, da v Madridu je močvara, pa se ji čisto lahko izognemo . .
"Pa moja hiša ne stoji v tej močvari, Marija!"
"Vem, bolje vem ko vsakdo drug, zakaj poznam te kakor nobeden drug, in te ljubim. Zato pa se ti ne branim iti v tvojo hišo; samo k sestanku nočem, ki ga tvoj soprog prireja v tvoji hiši.-Me razumeš? Tudi ne misli, da se bom branila sodelovati pri dobrodelnem namenu, ki si ga stavite. Prav dobro vem, da se pod naslovom "'pomagati ranjencem severne armade" zbira le za armado . . . Nič za to! Tudi jaz bo mdarovala v ta namen, pa zasluženja nočem izgubiti zal svoje dobro delo . . . Storila bom to, ker sem prestolonaslednika poznala še kot otroka in ker ga ljubim kakor samo sebe. Pa tudi zaradi tega, ker se mi je slovesno obljubilo, da bo prvo delo prenovljene vlade, oživiti katoliško unijo. Brez tega zagotovila ne bi storila ni-
v	J t
cesar . . .
Markiza se je ustavila za trenutek, nato pa je preprosto in skromno nadaljevala, kakor bi šlo za malo stvar: "Zato ti dam na razpolago deset tisoč durov. Ko bi mogla dat iveč, bi dala več."
Velikodušni dar ni razjasnil lica markizi Butronovi. Med prijateljičinimi besedami je postala otožna, odkimavala je in dejala :
"Verjamem ti! Bogatega rodu si in si znaš ohraniti bogastvo! Ampak tvoje ime, tvoje ivoje ime je vredno več ko teh deset tisoč . . .!"
"Pa ravno svojega imena, svojega imena, tega ne dam! Povej to svojemu soprogu!" je odvrnila Villasisova šaljivo.
NAŠI ZASTOPNIKI(ICE)
New Duluth, Minn. — Mr. If
har, Rev, A. Pirnat.
' Naš glavni in potovalni zastopnik Rice, Minn. — Rev. John Trobec za vse naše liste "Edinost", "Ave Virginia, Minn. — Mrs. Sterbenc Maria" in "Glasnik Presv. Srca Je- Tower in Soudan, Minn. — Mrs. p zusovega" je Mr. Leo Mladich iz Loushin.
Chicago, 111. On je pooblaščen pobi-, McKinley, Minn. — Mrs. A. Hegler. rati naročnino za naše liste, oglase Mountain Iron, Minn. — Mrs. Luci-
in vsa druga razna naročila, ki so v| ja Kralj.
zvezi z našimi listi. Je pooblaščen Hibbing, Minn, in okolico — Mrs
tudi pooblaščevati po naselbinah no-	vri »i«.- ts-« n
Mlakar, Rev. B. Badura. ILLINOIS. Aurora, 111. — Mrs. M. Vesel Chicago, 111. — Mr. Leo Mladi
Mr. Fr. Koren, Mr. Andrew G3a.'
ve zastopnike in zastopnice. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE). OHIO.
Barberton, Ohio. — Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekšan. Bridgeport, O. — Mr. Ludovik Hoge Joliet, 111- — Mr. Marko Biuth, Newburg, O- — Rev. J. J. Oman, Jos. F. Muhich, Mr. Paul J%
Mr. Jakob Resnik.	Laurich.	M'M
Cleveland, O. — Mr. Frank Suha- La Salle, 111. — Mr. Frank Mišjak.
vach.
dolnik, Mr. Anton Strniša, Mrs. J. Šercelj, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, O: — Mr. Frank Stavec,
North Chicago in Waukegan, 111.

Mr. Joseph Kosir.
Drashler, Mi
J.
Pogačnik.
.	_	Burdine, Pa. — Mr. John Krek.
Pobita in žalostna je povesila Butronova roke in je boje- j Burgettstown, Pa. — Mrs. J. Pintar
če zašepetala :	jCanonsburg, Pa. — Mr. Mihael Tom
"Moj Bog! In kako mu naj to dopovem . . .?"	šič, Mr. John- Pelhan, Mrs. Ma-
Težek vzdih se ji je izvil iz prsi, obraz si je pokrila z rob-) ry Bevc' Miss R Mohorič-cem in brezupno je zajokala. Vsa brezm ejnabridkost in bol jAnna Grčmar ji je privrela na dan, ki jo je dosedaj prikrivala in zamolčala . . . |impcrui, Pa/— Mr. Paul Jamnik
Za trenutek se je markiza de Vilasis zavzela in se prestra- Johnstown, Pa. — Mr. Andrew To-šila. da je naredila prijateljici toliko žalost.
"Ampak, Genovefa! Za božjo voljo, ali sem te razžalila?" "Ne, ne. ne," je odmajevala Butronova, "toda Pepe . . "Bog! Ne govori! Ti hočeš, da pridem . . . Pridem, pojdem! Iz srca rada t Kako bi bila mogla slutiti, da ti povzročim toliko bridkosti, ako odklonim . .
In stisnila ie njeno roko med svoji in sami ji je bilo težko. Butronovi pa je še vedno bilo hudo; lice je zakrivala z robcem, kakor bi jo bilo sram, in jecljala je:
"Pepe . . . siromak . . ., tako strasten je . , Ta beseda je kakor blisk razjasnila senori de Villasis vse, kar ji je bilo dosedaj uganka. Sklenila je roke, jezna, iznena-dena, polna sočutja . . . Torej je bilo res, res ie bilo, kar so govorili! Plemeniti Butron, caballero, diplomat brez pogreška . . . ta slabo ravna s svojo ženo, ki je bila vzor prave žene, ve-lerodna, častljiva senora, ki pa je sedaj jokala tukaj pred njo in skrivala v srcu sramoto svojega moža, sama nesrečna . . .
Collin wood, O. — Mr. John Mesec.: Peoria, 111. — Mr. Zabukovec. Notingham, O. — Miss. Mary Springfield, 111. — Mrs. C. Andrews,
Mevzek.	'	Frank Supanc.
Lorain, O. — Miss Frances Bombač. Bradley, 111. — Mr. M. Srnoley.
PENNSYLVANIA.	I	, --
A , . .	>r _ . _ V Milwaukee, Wis. — Mr. Steve Hoy-
Ambndge Pa. - Mrs. Jenme Svegel( ni Misa M Mohorko, Mr. J Beadhng, Pa. — Mr. Joseph Lesjak ' Jcnko
Bridgeville Pa. - Miss Elizabeth '	? wis _ Mr. M. p
Prtiro r-nil-	o"«.
Poštenost
PREVLADUJE V VSAKEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE.
Pri nas vedno najdete najboljše vse skozi volneno fa-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri.
Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči, da pri nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako.
Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z
ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI
ki se prodajajo pri nas po resnično vredni ceni od
$25.00 :—: do $50.00
POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po nas cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue. CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne
LUBASOVE HARMONIKE._
°	°	B

mec. Moon Run, Pa.
ler.
Olyphant, Pa. — Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa. — Mr. John Golobic, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Wese-lich.
Steelton, Pa. — Mr. Anton Male-sich, Mrs. Dorothy Dermeš.
MINNESOTA. Gilbert, Minn. — Mrs. A. Preglet
Mr. Frank Ulčar. Aurora, Minn. — Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn. — Mr. Frank Glo-bokar.
Chisholm, Minn. — Mrs. Barbara Globočnik, Rev. J. E. Schiffrer, Mr. John Strle. Ely, Minn. — Mr. Jos. Peshel, Mr.
J. Otrin, Mrs. V Marn. Eveleth, Minn. — Frances Kvater-nik, Johana Kastelic in Antonia Nemgar.
Greaney, Minn. — Mrs. U- Babich
J. KOSMACH
1804 w. 22nd St. Chicaeo. IlL
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
Mr. John Udovich. Willard, Wis. — Mr. Frank Perow
šek.
Brooklyn, N. Y. — Mr- Jos. Skrabe,
Mr. Joe Češarek. Gowanda, N. Y. — Valentin Dolinar. Newark, N. J. — Mrs. Johana Mer-zelc.
New York, City. — Rev. P. Benin-gen Snoj, O. F. M.
Mr. Jakob Dxaš-lPeny"- C°10; ~ G{°/ PaJ,al=°"ch.
/Leadville, Colo. — Mrs. Bradach.
38
V torek, Četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne«
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
8®®0®®0®®®®®®®®@®®®®0®®®®®®®® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite ča« in^ delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas.
PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to liizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 jc občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini:
OLIVER ŠTEV. h. Najnovejše izboljšan. z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $7V Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in Štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Alt pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Xko pa ne bi kili zadovoljni, ga lahko vrnete na nase stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building	Chicago. UL
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo, nainižie cene.
Pueblo, Colo. — Rev. P. Cyril. O. S,
B., Mrs- J. Meglen. Indianapolis, Ind. — Mr. Louis
Komlanc. Thomas, West. Va. — Mr. John La-
hajnar, Mrs. M. Bulich. Calumet, Mich. Mr. J. Musich. Mrs^
Mary Klobucher. Iron Mountain, Mich. — Mr. A^ Berce.
Detroit, Mich. — Mrs. A. Banks. Ruthbury, Mich, in okolica. — Mr..
R. Snider. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-lob.
Frontenac, Kans. — Mr. Martin
, Chanzel. Kansas City, Kans. — Mr. Peter
Majerle.
Dodson, Md. — Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont. — Mrs. Frances Ambro. St. Louis, Mo- — Mr. John Mihe-
lich.
So. Omaha, Neb. — Mrs. M. Petra-
sich.
Valley, Wash. — Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo- — Miss Apolon ia Mrak.
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolid naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Prevzamem barvanie hiš zunai Rojakom se toplo priporočami
in znotrai. pokladaro stenski] oaoir.
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave.
Cleveland, O,
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti** in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo » našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NA§A TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki, Tiskarska dela izvršujemo Učno in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim druitvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnilo na nas, kadar potrebujejo, wiri^ tiskovin.
Ničesar dragega ne prosimo Vas, kakor vprašaji« nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le ta storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicajre, HL
: Canal