OdgoTor na vprašanje: kako bi se v Ijudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo in obertnijstvo ? Govoril v pervem občnem zboru ljadskih ueiteljev na Kranjskem Fel. Stegnar. MNaprej"! tako vpije dandanes ves svet. V vseh rečeh mora človek napredovati, ako hoče, da ne zaostaja. Med vsem drugim pa je treba napredovati tudi v tem, da si človek boljša svoje zemeljsko blagostanje, ker zapuščeno in zanemarjeno telo tudi po duhu ne more napredovati. Skušnja pa uči, da brez poduka ni napredka. Ako hočemo, da poduk kaj tekne, se mora že zgodaj, to je pri mladini začenjati. Do sedaj še nimamo posebnih šol, v kterib bi se po domače učilo umno kmetijstvo in obrtnijstvo. Da pa ta prekoristni poduk vendar ne zaostaja, mu niora v tem pomagati Ijudska šola, sej ljudska šola je za 1 j u d s t v o. V nji se mora zadostovati vsem ljudskiin potrebam, tedaj naj se v nji pospešuje tudi umno, narodno gospodarstvo iu obertnijstvo. To pa naj se godi tako le: 1. Učitelj si mora sani prizadevati, da razume in ve, kaj je umno gospodarstvo in obertnijstvo. Ako se tega ni učil v pripravniški šoli, naj se izobražuje sam s tim, da bere o tem dobre knjige in časopise in da si tudi pri zvedencih nabira potrebnib znanosti in skusenj. On naj se uči kemije in fizike (imamo Vertovčevo kemijo in fiziko Robidatovo), rudoznanstva, zemljeznanstva, fiziologije rastlin in živali, zemlje- merstva, gospodarstva sploh, poljedelstva, živinoreje, sadjereje in vinoreje, gojzdva, svilstva, čebelstva i. t. d. On naj ve , ktere reči obertniki izdelujejo doma; posebno naj se seznanja 8 pridelki svojega kraja. 2. Uciteij naj ves ta nauk razdeluje po berilnih vajah, in naj se zategadel za vsako solsko uro vestno pripravlja. Veliko dobrega gradiva za ta poduk imajo sedanje šolske knjige, akoravno bi bilo želeti, da bi se razdelovale v takp, ki bi bile primerne učencem po mestih in v take, ki bi služile kmečkim šolam. 3. Učitelj naj ta nauk tudi vpletuje pri nalogah v številjenji. Steviljenje s praznimi številkami je dolgočasno in trudno. Pri vseh nalogah v številjenji naj učitelj meri na to, da učenci spoznavajo, kaj vse človeku daje pridnost in varčnost, koliko dobička daje človeku, ako je previden in zna vsako reč prav obračati; naj učencpm kaže, kako se izštevili mera in vaga pri različnih rečeb, kako se koristno dela z gnojem in koliko dobička daje dobro gnojenje, kako se prihranuje in trati klaja in nastelja, koliko dobička daje dobra živinoreja, sadjereja i. t. d. 4. Učitelj naj tudi pri pogovorih z učenci na to gleda, da jim s tim naukom koristi. On naj p. pri posebnih primerIjejih in zgledih kaže dobre in slabe nasledke, ki izvirajo iz tega ali unega vzroka, p.: Ali vaša pšenica ali vaš lan dobro raste, ki ste ga uni dan sejali ? Zakaj tii dobro kaže, zakaj tii slabo? Zakaj vaša živina hira, sosedova pa se lepo redi? i. t. d. 5. Ucitelj naj navadi učence dobrih kmetijskih pregovorov ali vodil, in naj jih jim primerno razklada, p.: ,,Terte se jokajo Preden rode, Kter' ga pit' hočejo, Naj se pote". (Vodnik.) ,,Kedar v kimovcu germi, Zito, sadje zarodi — Če njiva je gnojena , Jablan, tepka zasajena". (Vodnik.) Tako naj učitelj odpravlja tudi krive vere in vraže, ki jih iniajo ljudje pri gospodarstvn. (Konec Prih.>